GLAS NARODA Ustislovenskih _delavceyy Ameriki* Tke largest Slovenian Da2y in the United State«. lamed every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 TELETOM: CH«l*«a S—SSTt HO. 263. — *TEV. 263 EnUrtd M Second Olaw Matter September 21, 1908, 1 tin Pot Office at New York, ». Yn under Act of Oongrw of Mayh 3, 1870 __NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 8, 1932 — TOREK, 8. NO VEMBRA 1932 TELEFON: CHelsea 3—3078 VOLUME XL. — LETNIK XL, AMERIŠKI DELEGAT NORMAN DAVIS PRI MUSSOUNIJU AMERIKANEC SI PRIZADEVA DOSEČI MED RIMOM IN PARIZOM SOGLASJE GLEDE MORNARICE V 2ene vi bodo delegati kmalu prišli do zelo važnih zaključkov. — Ameriški delegat domneva, da bo mogoče pregovoriti Nemčijo, da ae bo udeležila razorožitvene konference. — V komisiji, ki bi kontrolirala razorožitev, naj bi bili tudi de.avci. Japonska se boji ameriške mornarice PIVOVARNE SO PRIPRAVLJENE En teden po odpravi pro-hibicije bo dovolj piva. Mnoge pivovarne se na to že pripravljajo. Wasihngton, D. C.t 7. novembra. — Vlada in pivovarne ise pripravljajo. da se pravo pivo prične t'H*iti en trden zatem. ko bo konprres odpravil proliibicijsko postavo. Po vseh Združenih državah je Io*fp dobrega piva. da ga bo do- 211 pivovarn, ki imajo dovolj za- Iitvah v net en i teden. da pripravimo in izdamo RIM, Italija, 7. novembra. — Norman Davis, a-meriški delegat na razorožitveni konferenci, se je danes dolgo časa posvetoval z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo prišla konferenca v Ženevi po preteku enega ali dveh tednov do zelo važnih zaključkov. Razvoji zadnjih mesecev so prisilili konferenco k vztrajnemu delu. — Nemčija, ki je odrekla svojo soudeležbo, se še vedno; VM,J ZH Ppvo zahtevo, obotavlja, toda po zatrdilu Normana Davisa jo bo mogoče pregovoriti, da bo poslala svoje zastopnike nove pravice za prodajanje piva, V Ženevo. I dovoljeno. — je rekel dr. Mussolini je Amerikanca zelo uljudno sprejel. ** Ko je stopil v njegovo pisarno, mu je šel razkril je- Nekatere pivovarno imajo pranih rok nasproti ter ga je povedel k sedežu. vieo za "kovanje pol odstotnega pivo, toda predno izdelajo ta- Tekom pogovora je pojasnil Davis Mussoliniju,! kr* P'vn< morejo najprej napravi-da je konferenca zelo zaostala v svojemu delu in! pivo' nat" pa mu vzeti odločitvah in vsledtega ji bo treba napeti vse sile, da . Pivovarne imajo sedaj velike zaostalo nadomesti. To je brezpogojna zahteva jav-| »»I"*** s]avji-naravnost porazna. ! Največ so pridobili komunisti, Ici bodo v prihodnjem državnem ' Admiral Okada je rekel, da je zelo žalostno, da časopisi pišejo o sporu med Japonsko in Združe-I nimi državami. — Nobenega vzroka ni. da bi se Japonska in Združene države zapletle v vojno, — je rekel Okada. — Vojna med obema državama je nepojmljiva, raznn iz sa- ...... . . ,. ...... mega vzroka, da hoče katera dr- skviskih sovjetov. Stalin, ki te bil - . . „ , . „ . ,, - . ,, . . . . .. ; zava imeti vojno. Za obe državi oblečen v vojaško khaki unifor--,. .. - . , . . . . ..bi pomenila nesrečo in nobena ne mo. ni govoru, toda drugi vodi- , - - , , , r, ^ ... , , ., .. bi imela nobenega dobička, (jo- telji so napadali kapitalizem ter uspeh stema. Predsednik sovjetskega si- ( vorjenje o vojni je udarec na pametni razum in zato tudi ni nika-ke podlage. . ...... ___ . .valnega odbora. Mihael Kalrnin. Okada je rekel, da mora biti zboru imel. okoli IDO poslancev. 1 sIiko lar_ londonska mornariška pogodba v Dr. Alfred Ilugenbergovi naci- . - - 1 ^ ' »_____ . • ■ - osrednjega izvrše- jonalisti in ostanki nekdaj močnih popu list o v. katere je ustanovil dr. Gustav .Stresemann. so tu- KOMUNISTI ZASTRUPLJAJO VODNJAKE Komunisti plačujejo žen« ske, da more nasprotnike. — Ena je bila ujeta in ustreljena. Šanghaj Kitajska, 7. novembra. Mlado žensko z milim pogledom so zvezano vodili po mestnih uli- kot nepismen kmet, ki čaka na di nekaj pridobili, toda sami niso dovolj močni, da bi postavili .. . . . , , . , . polju, kdaj mu bo nebo poslalo moeno vladno stranko. ' „ „ , 1 i T ... • • -i 1 , dez. Hoover samo čaka prospen- 1 Iz volitev ni izšla nobena stran-' . . , , , 1, 1,1- - „ 1 u- , __«tete. medtem ko sedanja vlada ] ka dovolj moena. da bi mr>2la po-1 . . 1 . .... 1 , a- 1 i 'samo povečuje pomanjkanje mi- staviti vlado. \ endar pa smatra 1 J ske krize v kapitalističnih deze- marsikaterem oziru izpremenje- cah in mosfa ^r je biU lah in je tekom govora med dru- na- kar tiče Japonske, kajti gim rekel: \ Japonska je pogodbo podpisala predsednik dela s»m0» ker preneha leta 1936. . I — Ameriški sednika Hooverja, naj se zniža vse oboroževanje za eno tretino. PARIZ, Francija, 7. novembra. — Vojni minister Joseph Paul Boncour je sporočil danes ministrskemu svetu, da je prejšnji teden predložil posebnemu uradu razorožitvene konference nov francoski načrt za razorožitev t<*r rekel, da je napravil načrt najugodnejši vtis. Po kabinetni seji je izjavil ministrski predsednik Herriot, da je predložitev francoskega načrta znatno izboljšala položaj Francije. Sedaj je dolžnost o-stalih sil, da francoski predlog natančno preštudr-rajo in pridejo na dan s svojimi nasveti. Glede odnosajev napram Italiji je rekel Herriot, da jih je treba tako urediti, da bo vsak nesporazum med obema državama izključen. Zelo značilne so bile sledeče njegove besede: — Izza vojne je bila Italiji večkrat storjena krivica, toda italijanski narod je z velikimi napori premagal vse zapreke. Italijanski narod ima v sebi di-namsko eneržijo. Papenova vlada, da je moč Hitlerjeve stranke zlomljena. Po dosedanjih poročilih bodo posamezne stranke naslednje zastopane : Xazijci 1M.1 poslancev, socialist i 121. komunisti centrist i 70, naeijonalisti 40 in Bavarci ltf. Zbornica šteje 580 poslancev.' lijonov naroda. BRAZILSKI IZGNANCI NA POTU Admiral je tudi priznal, da Japonska izdeluje municijo z izgovorom. da nadomesti, kar jo je porabila v Aanghaju. Ravno tako gradi Japonska tudi zračno bro-dovje. ker do sedaj ni zadostovalo njenim potrebam. si PRVI BELI ČLOVEK UMRL J - j Missoula, Mont., 7. novembra. Prvi beli človek, ki je bil rojen v j Montani. Jeffeson II. Pelkev, je umrl. star 73 l^t. Rio da Janeiro, Brazilija, 7. no. vembra. — Parnik Pedro Primei-ro je prišel v Pemambuco z 78 iz-j gnane i. ki bodo premeščeni na j drugi parnikT ki jih bo odpeljal v , Evropo. SMRTNA KAZEN ODPRAVLJENA BOLIVIJCI SO BILI PREMAGANI ustreljena. Njene tovarišice nahajajo v zaporu in jih izprašu-jejo; ako jim bo dokazana krivda, jih bo doletela ista usoda. Pri vseh mestnih vhodih so po. stavljene stražajke. ki imajo na-logo preiskati vsako žensko, ki pride v mesto. Oboroženi mošk? pa preiskujejo moške. Tozadevno poročilo je poslal neki misijonar, iz južnega dela provinenje Ki-angsi. kjer je središče komunistov. Misijonar ni o-menil niti imena mesta, kjer si je to zgodilo. t Ko je straža pri vhodu mesta Asuncion, Paragvaj, 7. nov. — preiskala ŽPnsUo< je nažIa pri nj(.j Poročila s fronte naznanjajo, da J ^ v tekf><:ini ia praiiu. Priznane bohvijske čete v Oran Chaco ,a je ^ ^ bn strup nMnMlj(m STARA NEMŠKA ŠOLA Emmerich, Nemčija, 7. novem-živel na otoku Juan Fernandez bra. — Gimnazija v Emmerichu Madrid, Španska, 7. novembra. 1 T'rajan-ko Plantinillos. Se vedno se nadaljujejo zelo vroči boji. 1'trdba Plantinillos je bila zavzeta ipo triurnih vročih bojih. ob čilskem obrežju. obhaja te dni 1200-obletnieo svo- Z VEZA SARDINI JE Z IT ALI JO je«ra kaj strupa je že porabila z uničljivim uspehom. Za svoje delo je bila plačana 25 centov na dan. Komunistični detektivi so jo Vf«ak dan pazili, da so se prepričali ako je zaslužila svojo dnevno plačo. Ako ženske niso izvršile svojega dela, no bile v nevarnosti, da jih stražniki ustrelijo. Vsled tega pa so po celi provinci ji postavljene straže pri vseli vodnjakih in studencih, ponoči pa so vodnjaki zaklenjeni in zastraženi. Komunisti so zagrozili, da bodo zastrupili vodnjake, da bi # tem dobili več svojih pristašev. Toda to ni edina grožnja komunistov. temveč so s puškami v rokah tudi izsilili iz prebivaLstva žito in druge poljske pridelke. Take pridelke spravljajo komunisti v svoja skladišča in jih razdeljujejo med svoje čete in revne kmete. Proti tem izsiljevalcem se kmetje ne morejo braniti. ležno sprejel. KONEC BERLINSKE STAVKE Berliri, Nemčija, 7. novembra« Promet na poulični železnici in z busn je 'bil napol obnovljen pod nadzorstvom policije. Tri proge podzemske železnico ^ vozijo z rednimi vlaki. Nadu lična železnica ima v obrata 40 prog iz* med 75 in busi vozijo na vseh desetih progah. železniške dražbe zatrjujejo, da se število detarvcev. ki so pri volji zopet pričeti delo, vednqf m .. d ■ * M MW TOK, TU*M>AV, WOVEMBER 8, 1032 TSB LABOUT SL0V2R DAILY hi 0. JL Glas Naroda" Owned and PnMMed by COMPANY . (A Corporation) V L. Benrtft, Treu. of above officer«: CMj, K. T. af tba db^Mratlon and add ftaiaugfc af GLAS NARODA (Vatoeaf * Day Except Sundays and Hotldaja Sa Mla l*x> i LmtUo te Za New Tork za celo leto ... ... $7.00 Kanado ••»»••••••••< W oo Za pol leta ••••••••••••••••• ... $3.50 Sa pol leta •••••••>••■,< $3-00 Za Inozemstvo za celo leto ... ... $7.00 Sa Mft .........$1.60 Za pol leta ................. ... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement IHrodi" Izfcaja vaalrt dan IzraemM nedelj la praznikov. podpUa In oaebBoatl ae ne priobfujejo. Denar naj se blagovoli pUBlJatl po Money Order, m spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se MS tudi prej in Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -OLA8 NARODA". 21« W. 18th Street, New \'ark. N. Y. CHdaea I—38* AMNESTIJA V ITALIJI Deset let že vlada Mussolini Italiji in vlada ji z železno pestjo. Deseto obletnico fašističnega pohoda proti Rima praznujejo po vseh italijanskih mestih in vaseh z največjimi slovestnostmi, po naročilu vlade, seveda. Fašistični glavar i>otuje od kraja do kraja in ima povsod govore, v katerih navdušuje prebivalstvo za fašizem. Že pred par meseci je namignil, da bo ob tej priliki izdal amnestijo za politične zločince. Teh političnih zločincev je po italijanskih ječah na tisoče m tisoče. Precej so jih na tihem spravili s poti, ostali pa pmia-iajo nečloveške muke po laških zajvorih in na Liparskem otočju. Tudi'dosti naših rojakov ix Julijske krajine je med njimi. V Italiji ni treba, da bi se rlo znižana kazen za tri leta. onim, ki so bili obsojeni na več kakor deset let, bo znižana za pet let. Pomilo&čene bodo v»e osebe, ki so prekršile davčne Zakone, pod pogojem, da zadoste svojim davčnim obveznostim do Novega leta. Ko je Mussolini proglasil amnestijo, je rekel, da se je Italija na znotraj toliko utrdila, da se ji ni treba več bati notranjih sovražnikov. 'Amnestija baje ni znamenje slabosti fašizma, pač pa znamenje njegove moči. To njegove zatrdilo ni prav posebno verjetno. Mussoiini je najbrž ]io dnetili letih spoznal, da ne bo mogel imeti laškega naroda na vajetih, če mu ne da že vsaj ae kateri h svoboščin. Italijanskemu narodu je začel fašizem presedati, ker *idi okoli sebe sosede, ki so v vseh ozirih svobodnejši od fljega. Preganjanje itezadovoljrtežev.ni ustvarilo v Italiji zadovoljstva. Laski narod zaenkrat še molče trpi, ko bo pa izprego-voril in se otresel verig, v kafrrr ga je uktaril Mussolini, bo kar preko noči konec fašizma, Mussolinija in njegove tiare. FRAN MILČINSKI UMRL Ljubljana, 24. oktobra. Slovensko leposlovje, ki je v petek izgubilo svojega najstarejšega delavca, pesnika Antona Funt-ka. je danes doživelo drug pretresljiv udarec. Danes- popoldne je v bolnišnici kdihnil svojo dušo slovenski pisatelj Fran Milčinski. Težko bi našli v Sloveniji moža, še manj leposlovca, ki bi užival toliko priljubljenosti an to- VT*«* - , * , ... , , , , x ■ • v- - ; Milcinski določen «a visoko funk-hk ugled kakor pokojni. Njegova .. ... ... A , .«.,.,,, . , eijo v socijalnem skrbstvu teda-dusa je bila. kakor vre z vrhom I „ . , . , . . ... , , ; nje Pokrajinske vlade za Sslove- na polnjen z vedrino in od te ve- ,r . ... , . . . . .... . . .tnijo. Vendar pa se je vrnil k so- drine je Milcinski sijal in dajali .... , , ' .. . . . .. „ . ,, ... , niseu kot apelacijski sodnik. Ko vsem in vsakomur. Mnogo jili bo.1 . . „ . ,,, . i - , , . , i se je osnoval v Zagrebu pri Molu ki bodo vest o smrti Milčinskega , .. . , , „ .... , . . ^ , , sedmoriee oddelek obetitui kakor lastno telesno bo-1 . lečino, zakaj z trpnilo srce. dobro kakor kruli, in obnemela je njegova radostna volja, ki jo bomoKlovenci tako zelo in obentno pogrešali. Njegova dela morda ne bodo doživela v očeh oficiljelnih literarnih zgodovinarjev nikoli priznanja epohalnosti. Imela pa bodo eno redko lastnost: živela bodo. &c desetletja bodo ljudje s snie-hom in solzami prebirali -njegova dela. Že veda j pa tudi pozneje bo Mileiiiski ostal trajen ljubljenec mladine, kateri je podaril toliko lepih pravljic, ki ji je v svojem delu -pri«'araI čudežen pravljičen svet. da si tudi otroška duša ne more zaželeti lepšega. čudovitejšega in bolj razigranega. Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Loža. kjer je bil njegov oče v sodnijski službi. Gimnazijo I ie dovršil v Ljubljani, pravo na Dunaju. Po dovršenih študijah je stopil Milčiski leta ISfX) v srnino službo v Ljubljani. Sodnik je bil v raznih slovenskih krajili. zlasti I dol pro rasa pa v Tdriji. Povsod si je ko* sodnik pridobil sr»-e ljudi. Z redkim poznavanjem človeških duš in pa tudi življenja ter vseli njegovih težav, zlasti pa •z ume-vanjem človeških slabosti, je znal neštetokra-t ugladiti marsikateri oster s|K»r. dostikrat doseči poravnavo, marsikdaj preprečiti krivico in marsikdaj rešiti tega ali o-nega človeka pred propastj<». Že BLAZNIKOVE za leto 1933 temveč res socijalno človeško institucijo. Že zgodaj si je pridobil Milčin- _ ski ugled kot eden naših na jod-, ličnejših juristav. Mnogo je sodeloval pri "Slovenskem pravniku" in je bil meti tistimi slovenskimi juristi. ki so ustvarjali slovensko pravno terminologijo. Mnogo odličnih razprav je izšlo iznod nje- Kdor jo hoče imeti, naj jrovejra. peresa. Po pre\*ratu je bil ^^^ ■v' nam pise, ^ Cena 20c s poštnino vred, "Glas Naroda" 216 West 18th Street Ifew York, N. Y. pri lJ za Sloveni- " ' "" | jo in Dalmacijo, je bil imenovan Mileinskim je u-!, . -2() Alileinski za pnsednika temu najvišjemu .sodišču za Slovenijo. Kakor povsod, se je Mil-činski tudi tu odlikoval po ostrini svojejra duha, redkemu poznavanju prava in veliki objektivnosti. Po polnih službenih letih je bil Milcinski leta 1925 v činu dvornejra jetnika upokojen. Xa-to je v Ljubljani otvoril lastno odvetniško pisarno, ki jo je pridružil pisarni svojega i>vaka dr. Krejčija. Kdorkoli je v življenju govoril aH občeval z Milčinskim. je bil njegov prvi vtis o njem ta-le: "Ta je nato šel v svojo sobo. Milčin-ski j>a. je vstal in si hotel obleči suknjo. Tedaj je dr.' K rejci zaslišal iz sosednje sobe. kako se je nekaj zrušilo. Bil je Milčinski. ki j»* omahnil in se sesedel na stol .\r pri steni. Dr. Krejči je poklical mož pozna življenje in vidi člove- -zdravnika dr. Volavška. ki je liku v dušo! Zato se ne potvarjaj gotovil. da je Milčinskega zadela pred njim!" Ta njegova priroje- kap. Dr. ^olavšek j^ Milčinske-na bistroviovedano. prinašati kakšna ' v sijajni meri v svojih delih in z reševanim avtom v bolnišnico, poročila <» procesih . ki se vodijo j e je ne hValil n»-ki znani komponist : — Lahko sem ponosen nase. za- Pariški listi italijanske aintlfa- šistične koncentracije pišejo, da bV sp »nietnik«. se je neko* Mussolini v najkrajšem času okre-j pil «vojo diktatorsko moč. Zato je ... tudi izvršil revizijo statutov faši-'k*i k<> je stranke, tako da l*> fašistič-j1inir *,avTU »kladatelj R.hard .., . ... a I \\ agner. izgubila se tisto malo ^ ... . .... . . Melenholi.-no vzdih ne znani avtonomije, ki doslej imela. . , , ,, , . , igralec Paul Morgan-ter bo spremenjena — —-----—i-« stične na stranka meščansko milico, ki b aktivira ta.ina fašistična policija OVRa i k.itere delo ne more kontrolirati niti vodstvo stranke niti veliki fašistični svet. in je postala odgo-' vorna <*dinole Mussolini ju. Tisku Nesreča nikoli ne pride sa- ma . OZ je * prišel k zobo/odra vni- neštetHi črticah, listkih, novelah. Ves trud zdravnikov pa je bil humoreskah in drugem le poslov- brezupešen — ob 14.T5 je Milčin- jn. Ne neki drug znimiv svet je od- j kril Milčinski: svet naš<' narodne pripovedke. ^lilčinski je znal ločiti pristno slovensko ali vsaj slovansko pravljico od tuje. od drugod zanesene v naš narod. Slovenska pravljico, slovensko na-rf*dno šalo in humoresko, sloven-, ski mitoK je skrbno, izluščil, ga J preoblikoval, mu dodal iz svoje I pesniške duše. in zrastle so — j Milčinskega pravljice. Milčinskem : ski izdihnil. Pokojni Milčinski zapušča soprogo Marfijn. rojeno Krejči. tri sinove, od katerih eden študira jus. dva pa gimnazijo, ter hčerko slušateljiro filozofije. Svoji družini je bil pokojnik /.gleden oče ter ga je s svojci družila zgledna ljubezen. NASI V AMERIKI kot sodnik po dežfdskih krajih pa i Že s»Nlaj je sodba ie pokazal globoko ume vanje mla- jasna. Nedvomno je največji do-dine. Ta njegova lastnost ga je' sedanji slovenski humorist in poaneje vsposobila za njegovo j eden najzanimivejših, najboljših glavno živijensko (lelo v so» (IfUfK BAtČ*&) n. r. tej organizaciji uporabil prav vse, ravnost in če le mogoče z najbolj kar mu je dala njegova temeljita - preprosto, vsakouiu razumljivo jurklična izobraaba. njegovo po- j besedo. Bil je mož dela in sredi ana vanje življenja, ljubezen do j dela ga je zlatila smrt. Danes je mljfdine in pa v kolikor mu je do- J »e do jm»I 1 popoldne delal v pi-puščala justica. da je napravil t sarni -v AVolfovi ulici. Njegov posebno še s spretno publicistično svak dr. Krejči je opazil, kako propagando, iz mladinskega skrb-; je Milč-inski v trenutku krčevito stva ne samo uradne ustanove.: zagrabil za svoj stol. Dr. KrejčL Daniel Milkovič. star dve leti. najmlajši izmed enajstih otrok v družini John Milkoviča v Cleve-landu. je v kleti padel v P2-ga-lonski vrč. v katerem so bile namočene hruške, in ker ni bilo ni* kogar zraven, j" malček utonil. Fantek se je očividno stegnil po hruško, pri tem pa je izgubil ravnotežje ter padel v več. Z glavo nadomestiti! navzdol in mrtvega je našla njegova S let stara >estriea Man-. Oblasti poročajo, da j"' Milkovič že več kot leto dni bez dela in družina se nahaja v veliki revščini. Vsled tega se j<* policija z občinskimi uradniki vred zavze- prtd izrednim tribunalom za zaščito države. OVRA zapira fašiz-! mu neprijazne elemente ter jih de-portira ravno v trenutku, ko je fašistična vlada lansirala v inozemstvo vest. da se v Italiji priprav-j Ija amnestija. S političnimi aroti-ranci postopajo policijske oblasti vedno slabš<' in so jim v zadnjem času prejiovedale č i tanje knjiir in časopisov. Tako postopanje je spravilo politične jetnike v obup. V .ječah v Vol ter i so začeli kaznjenci z gladovno stavko. Isto >e je zgodil o | ledi v Citta Cechia. kjer j«* kakih jHM) političnih kaznjeneev. Na otoku Ventottene s<» v zadnjih mese- k ii- — Zob je treba izdreti. — pra-( vi zdravnik. — a ne bojte Dam vam injekcijo in n^ bostp niti o-zili. Povejte tf« komu drugemu. — pravi mož. — jaz sem sam za-bozdravnik. Dva zdravnika .stri stala na cesti. Mimo gre pogreb.— — Ta ni od mene. — pravi prvi zdravnik. -— Tudi od mene ne. — odgovori drugi. — Od kdaj pa imava novega tovariša v mestu! —- pravi prvi. * V nekem vodnjaku je živela želva. Druga želva, ki je bila doma v morju, je padla v ta vodnjak, ko se je bila napotila na izlet v ih priznali veliko število politic-' „«,tranjovt dežele. nih deport i ra lice v. Položaj v Julijski krajini je naravnost obupen, ker m* vršijo n»'-p rest a no nove aretacije. V Kopru je bil aretiran neki kna-t. ki so ga o-iunili. da je skupno z druirimi , kmeti, ki niso člani fašistične stran-1 J*' ke. te dni razolx-sil rdečo zastavo.j V Pedgradu je bilo aretiranih 12. i oseb. katere dolžiio .da >o sneli ; fašistični grb > fašističnega doma ' j Tudi v Cero^i j'- bilo aretiranih' i liinogo ns«'b, za katere mislijo fa- —T— prazniki asegreifiagaecgscasti so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja leta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jaaen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno čakajo pisma iz Amerike Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI f Pošljite božična darila v obliki denar-ne nakaznice s posredovanjem Metropolitan Travel Bureau (Frank Sakser) 2M West Uth Street Hew York, V. V. feist i da so člani tajne slovenske organizacije. V Desenih je bil areti-la. da zbere dovolj denarja za po- ran kmet Bernetič radi tega. ker je greb otroka. — I "mrla je po daljši bolezni v St. Luke's bolnici v Clevelandu Jos4*j)hrne Žitnik. Ranjka j«? bila stara (iT let. doma iz vasi Kacine, pri (iorici. V Ameriki je bivala 33 let. Zapušča soproga Ajitona. sina Vencenta in dva brata : Antona v Kahotrna v Clevelandu in Petro v Lorainu. — Rojak Joe Tamše v Milwaukee. je te dni zaužil n«'ka.i gob. o katerih bil prepričan, da so protestiral pri županu, ker se v teh kritičnih dneh. ko kmet ne more plačati niti za'tstalih davkov, kai šele nove. njihova posestva razprodaja)«; na javnih dražbah. Sodišča v Gorici, Trstu in Reki dnevno sodijo mnogo Slovencev in Ilrvatov radi tega. ker so hoteli prekoračiti brez dovoljenja mejo. V Gorici je fašistični tajnik Avenanti. ki ji-znan zaradi s-vojih preganjanj slovenskega življa. pustil pn«taA"iti te dni pred svoje stanovanje bombo. užitne. Kmalu pa so se pokazali , kf|tw| ^ fa5igt^.ni miličniki. znaki zastrupijenja in rojak ^ _ Ta bomba ,'e dala Avenantiju povod moral nemudoma v County bolni co, kjer so mu izprali želodec. Se- da je začel ponovno preganjati fašizmu neprijazne osebe. imajo velik uspeh 8 - - • ■ <» t Prepričajte se! Želva je vprašala novo družico : — Odkod prihajaš? — morja. — se je glasil odgovor. Ko je domača želva to slišala, proplavala tretjino vodnjako-ve širine in vprašala : — Ali je morje tako veliko? — Večje! — j»« odgovorita morska želva. Domača želva je preplavala dve tretjini vodnjaka in znova vprašala : — Ali je morje tako veliko? — Večje, mnogo večje! — je trdda morska želva. — Torej je morji- tako veliko kot ves vodnjak? — se je za"-u- 'dila domača želva. — O. še storat večje! — je odgovorila morska želva. — Ce je pa tako. — je pripomnila domača želva. — potem mi pa razloži, kako je prav za prav morje veliko? Morska želva je dejala: — Ker doslej še nisi videla druge vode razen vodnjaka, ne moreš tega razumeti. Tudi če bi preživela v morju mnogo let. ne bi mogla izmeriti njegove širine in globine. Domačinka je ugovarjala: — Ni mogoče, da bi bila kje na svetu večja voda. kakor je tale vodnjak! Z baJianjem hočeš povzdigniti svoj rodni kraj.-- Želvi v vodnjaku so podobni ljudje, ki mislijo. d» je njihova modrost veeja od vseh drugih modrosti. pa je tako majhna, kakor je majhen vodnjak v primeri z morjem . . . * Med demokratsko m republikansko .stranko ni nobene posebne razlike. Potemtakem je vseeno. kateri je izvoljen — demokratski ali republikanski predsedniški kandidat. Pa je nemara r*s vseeno — republikanec ali demokrat. Se tretji izhod je — glasovati za Kocijalista. Pretežna večina ameriškega naroda pa še ni dovzetna za soeijalizem. Toda slednjič bodo tudi -Ameri-kamei prišli do »poznanja, da mu republikanski in demokratski odrešen ik i samo obljubljajo odrešenje. ne morejo pa oziroma nočejo ■ 1 izpolniti svojih obljub. . ■»vi. • V/ • •s y. ~ • J C: - - . Z '-■> T;- - KM& YORK, TUUOAT, N0VXKBX2. 8, 1932 TU LASOS8T ILOVm DAILY ti V. ft « Izlet OOMDOS 81XCLA1R: Vsakih pet minut, podnevi in |*o-noči, dan za dnem podleže kdo v Indiji kačjemu piku. Tam je več vrst zelo strii|H>iiih kač, čijih pik te skoraj hipoma usmrti. Med najbolj nevarne spadajo kobra, piton. I.amadrijad in krejt. Allada kobra te lahko smrtonosno pi«-i že pet ininut potem, ko se izleže i', majhnega, okroglega jajca in je takoj divja. Kadar je j-zna. ji grlo močno ote«"-e. na tilnik u se ji pa |H»juvita o*'a Ioni stični marogi, zato ji pravimo tudi in-di/ska naočarka. Mnogokrat se iz vali kar eel tucat kober v isti hiši. ,Rade se drž«* kar v spalnicah in kopalnicah. Zdaj pa si predstavljaj. kaj .>e lahko zgodi! Ilamadrijad je rjava. najbolj divja, najbojevitejsa in najhitrejša kača na Metu. Piči čim zagleda žrtev. Za žrtev izebere. karkoli S4" giblje, pa najsibo človvk. slon ali pa poljska mi«. Xjena glavna br.ma >« dri ure kače. Krejt, drobna majhna kača. je slepa, a vendar najbolj strupena kača na svetu. Xekaj minut po piku je žrtev mrtva. Ker je ta kača slepa, je njen tduh tem ostrejši. Instinktivno zadene hitro, pa si«fiir-no. Čudno, a nevarno navado ima, d j gnezdi v hiši na — stropu! Zato človeka pogostoma piči v vrat. Na fcVojo žrtev se vrže kar s strepa. Velikonočno nedeljo leti»> sem ob mraku sedel na prostorni hotelski verandi v Lucknowu. Veranda je hili zaradi moskitov močno zamre-J« lir. Videl sem Hinda. ki je ko-lakal čez vrt pred hotelom. V Indiji smatrajo podgano za sveto žival. Zato j« v love v pa*t. potem jo pa n*'M> v mestno okolico, kjer je izpuste. Seveda se podgane nefo v mesto, a logika ni del IIin-dovega iutelekta. Kant s pastjo je leno kadil neki iudijsko korenino, in ko je dospel do vrtne ograje, je |»a*t postavil hd tla. Potem m- je vrnil in sedel jw lev me*«'. Podtrana se je kmalu ujela. Zaprl jo je v neki ?aboj, i ml* t pa zopet nastavil, a bliže ho-t« la. Tedaj je padla tema. V tropič-liili krajih pade tun" kak»r zastor. Zda i je dan, zdaj no«". K<>>maj >e je \rnil k meni. sva že zop«»t slišafa kovinski udaree pasti. Zadovoljen je fant odšel jki svoj n«»vi plen. V temi *em iT« videl, kako se je z belim klobukom sklonil, tla bi pobral p:i>t: tedaj pa je zavpil. da je šlo %ko*i nš«»>a. in Me zgrudil. Sel w-n dol in za«"el teči čer trate, mlad h"iteb»ki (»oatagač pa mi je /nklical : "lle/i. sahib fg*»q»od),, kobre je bila v pasti. Pičila je ku-z«laj pa je prosta lle/.i!" Dva strežaja z lučjo *ta prinesla i>nza; na verando moža, ki *c je ?vijal in bil že ves trd. Poklicali so zdravnika, lei se je trudil z dihalnimi poizktwi. sličnimi kakor pri rtopljeneu, a življenje *e fantu ni M-nilo več. Polagoma ponineli :td|e ntekali. |»otetu so nehali vztre-pet a vat i in v»e je bilo končano. INDIJSKE KACE "Orna kobra." j«> ugotovil zdrav-^e je denar izgubil, nista mogli ča ni I:. *4 Ottdno je > temi kobrami. Zjkati na pomoč, začeli sta iskati in < ni m samim pikom ti ohrome živčni sistem. Za žrtev ni pomoči. Pik večine drugih kač rdeča krvna teli sca počasi razkraja. Tako zdravnik pridobi čas. da žrtvi pomaga. Kohrin strup pa uniči živce, kar pomeni mu rt.'' Pojavil se je očarovalee kač. — < n|et je bil v divje razcefrane cunj«' in dišal j«' p«» kravjeku. kaztrgana in razdrapana prika-zen je zai'-ela korakati |>o vrtu in igi*ala žalostinke na svoja godala. še onidve zapadli enaki smrti. To se je zgodila prvikrat v Luck-nowu. da so v isti družini pot.'egle štiri oesebe piku iste kače. Ljudje so z lonci hiteli k (iangesu, »veti reki, |kj vodo. "To je bil krejt. Samo krejt lab-ko usmrti štiri esebe hkrati," je izjavil mrliški ogledilik. "Ti oča-ralei samo ča« izguHjajo. Krejta pa ne bodo nikoli izvabili iz njego-v«>ga skrivališča. Prezvit je. Ljudje mi«l:jo, da kobra hipinotizira člo- I zginil je in se čez nekaj časa vrnil t veka, pa ga ne. Pač pa Človek lahko ' hipnotizira kobro z balansiranim ritmom godbe na pihaJa. Kobra ne more usmrtiti (hvh os«l> hkrati, ker prrabi ve* svoj strup prvo žrtev, iu dokler se njene stn*upene žleze r»e napolnijo, kar traja dve uri. je njen pik pač škodljiv in nevaren, ni pa smrtonosen. Krejt je pa smrt-toljnega pika zmožen vsak čas in ]M>v*od." ^ * Mrliški oglednik je še dalje pri-p pvedoval. Prijatelji nesrečne družine so trupla pripravili in jih od-r«e.»li da bi jih sežgali (v Indiji se- s kačo ali neko kačo v plitvem jer-lti«>u. '^ao ujeli. Potenj je napravil poročilo, pristopil je k meni in me vprašal: * Vi s«* zanimate za kače. ali n ' Da. fasciuirajo me." "Potem pojdite z iu«*noj. Doli na Kočni napad s kolom. { gotovilo da gori v vasi Livold. ki i Te dni se je dogodil v občini i je komaj 4 kilometre oddaljena, Drenskem rebru, župnija pilštanj-ska. sirov zločin kot posledica preobilnega žganja in vina. Ponoči od Kočevja. • ) Požar je bil nastal nenadno v J skednju gostilničarja in kovača j okoli 23. ure sta se vračala iz vi-' Kljuna. V hipu je bila v ognju nograda posestniška sinova Po-1 tudi hiša in vsa ostala, k hiši spa-j točnik Mihael iz Dobjega in Man- 1 dajoča gospodarska poslopja. —| ček Rudolf iz Zasrorja. šla sta Prebivalci Livolda o se prebutlili mimo vinskega hrama, v katerem zaradi nenadnega pokanja in pra-sta stiskala mošt brata Miha in sketanja in so napol fi-blečeni po-Jožef Helina. Ta dva sta imela ; hiteli na prosto. Ta čas je pihal! star prepir s fanti iz sosednje pre- ( močan severo-zah'Klnik. Takoj je ■ vorske fare. Ko sta 'zaslišala mimoidoče. sta v prepričanju, da imata pred .seboj stare neprijate-Ije. navalila na nju s koli. Manč-ku se je posrečilo pobegniti in je odnesel le nekaj lažjih poškob. medtem k<« je Pot«»čniku hud n-daree s koloni po jrlavi prebil lobanjo. Poškodovanec je bil še toliko pri moči. da se je zavlekel v neko šnpo. kjer sp je onesvestil bilo lahko spoznati, da bo sledila tudi tu strašna nesreča. Ljudje so kakor brezumni začeli vdirati v hleve in hiše in odnašati na prosto. karkoli so mogli. Poma^ di niso drn« drugemu. vsakd«i je gledal in skrbel zase. Strehe .sosednjih hiši in kozolcev so ^ že sprijaznile v ognju. Še nekaj trenutkov — in ves zgornji del va-»i je bil v največjem požaru. Sk«*d- baziirju se nekaj godi. kačji piki na i ž;?aJO niI.]iče). debelo, če i«1 res." ! T - i i • J _ I Jaz i>a s«iin sel d« 1'eljiAa sva se v močno tresoči t«»ngi in sedela za vrečjo starih ko--Ji. Ko<"-ija/„ fant okoli dvanajst h t. j*- bil neizmerno razburjen zaradi s\< jega zdravniškega poslanstva in pretepat svoje kij use, ki je komaj na nogah stalo. Zavili srno v ozek .smrdljiv bazar. Kmalu naju je obkolila razburjena klepetajoča množica. — Umaknili so se nama in zadaj v usnjarski delavnici sva zagledala trupla dveh mož in dveh že-iiH. iz katerih potez se je videlo, da s«i rmrli strašne smrti. Mrtva žena je tiščala v roki srebrno rupijo. — !>\a tenka škrlata^ta curka sta ji ctirljala iz srednjega člena. V kolu je neka deklica tiho, prestrašena ihtela. Del lesenih tal j»* bil razkopali in M*ad očarovalee kač je «"e|»el nad neko luknjo in z godl»o skušal izvabiti nevidno kačo. Ko je i*rral "Voje burne ritme, je mlada deklica pripovedovala o nesreči. Njen oče. prva žrtev, je zmagoslavno prišel domov z tlela in pri-nesel rupijo. To je bilo za družino j )•( moženje. Toliko denarja niso imeli že leta in leta. Hil je ponosen, v«»>el. srečen. Kupijo je okoli kazat. Padla pa mu je iz roke in se sko-talila do ra*|M»ke v U'senili tleh. kj« r je parila .sko«i. Dvignil je he ženi. ali prenevedni. da bi ^|Mi7iiali. da je moža kača pičila, ali preveč prestrašeni ob rubdi. da pa s«'in sel domov. V moji domišljiji je kar mrgolelo opoLznih sdk. Spiiio enkrat sem bil priča, ko je kača pičila človeka. Bilo je v Hombavii ob glavni cesti. Vrh zidu iz opeke, ki obdaja muzej princa waleskega. v katerem je najbolj sloveča zbirka nagačenih kač na svetu, je čepel deček nad luknjo, dvakrat tako veliko kakor njegova pest. Dočim je opaztjval cestni vrvež. je videl, kako je prišel ptič iz luknj«' in razburjen frfotal, pa |h1 izginil vanjo. Deček je segel z loke v luknjo in velikanska kobra ga je pičila. Kljub temu. da je bila bolnišnica blizu, je umrl. preden so ga prepeljali tja. Milo je ponoči v Puniabu. Tema kakor v rogu. Punjabski ekspres. s katerim sem se vozil, se je ustavil v Kot Kapurju. majhen križi»*'ii. v divjem džungelskem ozemlju ma-haradže iz Patiale. Zunaj sem slišal može, kako so hodili po odpadkih zgorelega premoga in čitali i-ineiif kraja, kamor potniki potujejo, ki so bila obešena zunaj na vratih vsakega kupeja. Začeli so trkati na moja vrata, ker pa nisem odprl, dvijrnili le-,-eno zaklopnico. ki je [>okrivala :ni Zato sem še ves zaspan \tstal. da bi jiogledal. zakaj me nadlegu-rj« jo. "Vi. Sinclair.'" je vprašal beli s»{irevodnik. "Da." "Napačen vlak. Tu odklopimo za črto Bengal—Xasrpur. Saj potujete v Delhi, ne.' in ostal tam skoro tri dni. Tretje- nji in kozolci so »oreli kakor s ga dne so ga našli in prepeljali sm- postalo žrtev pogubonoMiepra po-ma in ;ra bodo poslali v bolnišni- j žara. e«» šele. «V se h«» toliko opomogel, j V t«*m že prihaja!^ na kraj da bo preiie-e! prevoz. Fant napa- > strašne katstrofe gasilna društva dalcev ni poznal. I>* spretnosti «»-1 iz ok«diških vasi in se *rudila. da ' tovljetia. rožnikov se je zahvaliti, da sta bi-j pomagajo docela zbeganemu |>re- • kakor j«- v Jugoslavijo priredimo na našim rojakom poznanem parnikn "PARIS" 9* DECEMBRA Vozni list do Havre na parniku "Paris" $77.— Železnica od Havre do Ljubljane---$ 14.73 Vozni list iz New Yorka do Ljubljane in nazaj do New Torka s parnikom "Paris" samo--------— $166.— (Davek posebej.) Pišite takoj za brezplačna pojasni!a, da Vam pravočasno preskrbimo povratao dovoljenje, potne liste in potrebne vizcjc. METROPOLITAN travel bureau FRANK SAKSER New York, N. Y. 216 West 18th Street In I t kakor pa In precenjena verja. V < »11*- la pretepača izsledena. i bivaLstvu rešiti, kar se je rešiti j sploh še dalo. Vdirali so v hiše iu Vlak ga je povozil. odnašali vrednotne stvari, iz hle- Ko se je vračal JerzeeiT- /. o- vov so pognali živino. Prihiteli »«» pravkov domov, je zaslišal v bli- na kraj požara tudi prebivalci zini konjiške proge stokanje. Ko Dolge vasi in sosednje Zajčje vh-je stopil bliže, se mu je nudil jrro- ^-i in Cmeg« potoka. Okrog «>b- zen prizor. Nedaleč od poljčan- žaljenih hiš je bilo čuti vpitje p<»- ske čuvajnice je ležal «»b tiru ne- veljujočih gasilcev. j<»kanj«' iiih- znaii moški srednjih l«*t ves okr- ter in <»trok in ropot motornih va vi jen z razmesarjeno nogo in roko. Jerzečič je tkoj obvestil o že deset hiš in vsa pripadajoča dogodku tukajšnjo postajo, ta pa •rospoda'-sk-a poslopja. Gasilci zdravnika, ki se je z orožnikom uporabili vso silo. da bi požar I«»- pripeljal v avlo na kraj nesreče, kalizirali. Toda veter je čedalje Ponesrečenca ki se j«' krčil v huje pritiskal in raznašal iskre groznih bolečinah, so naložili na daleč na okrog. Po sredi vasi je pripravljene nosilniee in ?a od- bila strgšna vročina. Tramovje in pravili v postajno- čakalnico, kjer zidovje se je rušilo in se > straš- ga je zdravnik obvezal, nato pa je ni m hrupom podiralo. K sreči je slutili. * bi žar. šli ^ krivca. Z ku. k«-r s«» tu p«>«»orele najlepš« hiše in yrospoilar-ka poslopja. I osumljenec v po Orožništvo j«' na delu in išče dolžn«»st in p razjasnitve v t«'in novem zagonet- ličnejših zvija" nem požaru. bil ]>onesrečenee s |>rvim vlakom ob !22. odpeljan v mariborsko bolnišnico. Na stavljena vprašanja s Požig koče in umorjene žrtve. Poročali >iun «> strašnim zločinu v Zagorju pri Pilštanju. ko je brizgal n. O-čnj je žajel med tem »eki komaj 21-letni fantu moril in oropal kočarja Jazbeca t«*r nato zažgal kočo s truplom vred. da bi zabrisal sledove zločina. !><»-) datno k temu poročilu navajamo še naslednje p«>dr«-bnosti: 1'morjeni 72-letni kočar Vinko Jazbec j<* imel z aretiranim Janezom Kopriveem spor zaradi kb-šč. ki mu jih je ta Dne 14. oktobra malo pred p«»l , , , i n n-a rja ukradel, i . dnevom >e je 'priklatil K«»privc v Mah. prej so našli v n-k: šupi u-i kočo rajin ga Jazbec i in t« ga na- j bitega berača. Tatvine -*«» >»ile v Pri gašenju je sodeb.valo devet brnlil. č«-š. zakaj -a «l«»Iži tatvi-|t(.(| krajlh ,„;,; 1M,jj(lste. |»rje--iko-rasilnih društev, in sicer: iz K«»- j V prepiru je Koprive Ja/be-1 ^. ^ ^ ^ ^ Tn l. ^ ^ ^ Šalke vasi. Rudnika. Moz- J «•» pobil bilo tt»p«>t na razpolago veliko vode. ki so jo brizgalne metale n-! goreča poslopja. je ponesrečenec. 4d-letni Ivan Ste-fanovič. od ova rja 1 z veliko muko še pri polni zavesti. Padel je 7. vlaka, ko je stal zunaj na pločniku. No«o in rok«» ima popolno- Kočevske reke. Dolfr^ vasi in ma stisrijeno in bo skoro gotovo Želinj. Kljub velikemu trudu in llk> »"i ukradel še uro potrebna amputacija, ak«, zaradi naporu gasilcev pa požara do pe- j tudi za denarjem. «la bi si morebitne infekcije ne ho Še kaj tih zjutraj nw> mogli lokalizira-. kor je izyavil potem pri zasliŠt hujšega. Štefanovi«", ki je cavaro- ti. Kolikor so ugotovili, je pogore- vanju, kupil čevlje za zimo. valni "potnik banke Sla vije. je bil b» <»kroglo dvajset hiš in gospo->h rja seveda ni našel nič. ne gre /.n navaden po-na d«'!<» fn >.•> r/takuili veliko r:ifiniran«tstjo je ičetku blinil ii»'-osluževal najraz-simuiiral bolezen in poi|obn«». a naposled je le padel v zanke in s«- udal. Z«la.i sedi v zaporih ^»xjist'-a v Kozjem in j«* preiskovalnemu -odniku ž«' prav natančno o|>i>al ves potek dogodkov. Kdina njegova prošnja j:*: "N'e «»tu ,it«- me!" Značilno ie. da zlo«"-inee nima niti v mači hiši zag«»v«»rnika in da s«- v»a vas Zagorje b»»ji njegove vrnitve, ker je že večkrat irr«»zil s požigi. Aretirani zb»činee j^- osumljen š«» več drugih grehov Tako j<- pred me->« ei p«»no«"i pogorel i k'»r-a gostil-Antona Kolarja v Zagi»r-pi. v kateri ni stanoval nihče. cevia. fsaiKe vasi. Kutuiisa. ->i«>z-; -» i........ polenom in zavlekel. ... ' , i i i i j. i i - J poia.-njenim d«»g'Hlkom ja. Ornega potoka. Stare cerkve.! truplo v klet pisl podom veze. na-j1 ^ J t<» pa je ud še | tlomov. Ob tej pri-j r«'žniki m sodiš.-« Stikal j___ ka prisij o-do dna. f I). čez dan v Dolgem vrhu. zvečer darskili poslopij, pa je nameraval k družini v Zbe- Kak«> |>ožar nastal, še ni u- lovo pri Poljčanah. kjer stanuje, gotovljeno. Ljudje s«» sedaj. k<» je Bridko pri nesreči je tudi to. da že drugi požar v tej oiiliki na Jv<»- j«- «»Če desetih otrok. čevskem. čedalje bolj uverjeni. da je tudi ta požar zanetila zl<>-Vas Livold v ogntju. činska roka. Ljudje so docela «»b-Kočevsko prebivalstvo se je še- upani. Saj s«> nekateri izgubili le komaj pomirilo od zadnje po- v->e. kar so imeli. Trem po-,»stniža me katastrofe, ki je zadela kom je agorelo prav vse in niso prijozno vas Onek. Sedaj pa je rešili nič drngegi kakor živino, zopet prestrašeno in razburjeno Zgrele so hiše in skednji in svi-ob pogledu na razvaline ene naj- njaki. Štirim drugim posestui-lepših kočevskih vasi, Livolda. j kom s«> a^orele hiše in po eno g«»-Ok«di pol ene ponoči od 24. na s|*>darsko -poslopje, ostalim pa Zločin v-u pa ni zad«»stovHlo. da je storil ž«' dva huda delikta. na- ( m reč rop in umor. ampak s«* je v , nadi. ila zabriš«' vsako slerj za se- : boj. v teku dneva odločil še za , tretji /.ločin. V teku naslednje no-; či je namreč zažgal kočo z mrtve-j ceni vred. Vsi* priznanje gre pri tem za mota-nem zločinu vrlim in ne- j utrudljivim orožnikom, ki so st«i-l rili vse. da .so prišli zločinu do j dna. Ko lastnika pogorele ko«'-«-. od nobene strani ni bib». -o tako.: • PEVSKI ZBOA "ZARJA" priredi • V Nedeljo, 13. NOV. FLOTOWO OPKUO MARTA na odru Slov. Nar. Doma v CLEVELANDU i t IViČetek t«>čn«i ob 7."M) zvečer. pO PREDSTAVI PROSTA ZABAVA IN PLES — Vabijo Zarjam. Da. Jutri opoldan moram bitij-•*»- oktobra -e je nenadoma po- gospodarska poslopja. Skoda, ki I? DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE %USNARODA" mm £*» ▼ ofcolid. jaiu " * svetilo nebo nail Kočevjem. Rud 4'Potem izstopite. Vlak pride ob niška sirena je s svojim odšeka-z<.ri. Dospeli boste pravočasno." 1 ni™ tulenjem opozarjala speče j Mršav Sikh z velikanskim rume- prebivalstvo na pretečo nevarnim turljflBom je prišel dol |K> stol- 11 Rudniški sireni s«> se pridrlipovih stopnicah z neko rečjo v u- ostale sirene parnih žag lil .Stih. ki jo je sesal. Ustavil se je in tovarn. Po ulicah so tekali pre-m- gledal, pa zor** odše! gor. Po. *trašeni ljudje iu spraševali, kje tem se je vrnil z zakajeno s-vetil ko. ki mi jo je izročil in me posva jo jt »povzročil požar, še ni ugo- smeri proti Dol so se že priprav CENE ZA OCLASE 90 ZMERNE I" i rif- "Mnogo kač% sahrb.'* Ali ni postaje tu?" "Ne, sahib. Mnogo kač tu." Tisti kos ozemlja je bil v kačjem pasu. "Kje bom spaPf" sem vprašal gikha. "Karkoli bo doHbro. Zaboj,' voz, gor v tvojem stolpu. Kjerko-j li." "Ma?hardža ima počivališče." je' dejal dobrodušno. "Tam preko. —j Pokazal ti bom. Pojdiva, a mnogo[ kač." Izročil mi je latiko trsovo palico, j svetilko pa je vzel nazaj, eokljall pred menoj in držal hi<5 tik pri tleh.' ^vajina steza se je vila skozi srrho nietlasto slon jo travo. V ozadju steze so se koša-tila dreveaa. s katerih so viseli velikanski podolgacti, klobasam slični sadeži, in v slabotnem siju so se videli kakor speči pitoni ali speče boe. Za tistimi drevesi je čepelo majhno pritlično poslopje. Tja me je* j peljal. Sikh, s težavo odprl zarjave-j (NaMmato a» «. ljali na odhod. Kmalu pa se je u- ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Sleveafje na mot aim papirja s platnenimi pregibi _______________________7-54 Pehrajnl ntoi ■eartjevMl: Dravska Banovina _______ i «" Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ? 8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Ji (Al I i I O D A" HEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 8, 1932 LAMEST SLOTHS DAILY ta V. I. VSAKDANJI KRUH] 50 M10IAI B ŽIVLJEHJJ Za Gla« Naroda priredil L H. (Nadaljevanje.) Tudi otrok je bil zadovoljen in naslonivsi se na materin vrat, je zaspal. Pocasnejae gre Mina proti domu. da ne bi zbudila Fri-de. Njena liea so rdeča in prav gotovo se je bodo stariši razveselili. £a Mino pot ni bila nie predolga. Ko je pred leti nosila surovo maslo v mesto, se ji je zdela pot zelo dolga in vendar ni nosila tako težko. Pri vsakem koraku se ji zbudi spomin. Tukaj je pri svojem odhodu videla povodno ptieo in Berta se je šalila. Čim bližje je bila Mina Golnici, tembolj se je spominjala Ber-te. Bila je v veliki zadregi, kaj naj materi pove o Berti. Prav ničesar ji ni mogla po-vedati o njeni hčeri. Dan pred Fridinem rojstvom je zadnjič videl« Berto. Od tedaj ni ničesar več slišala o njej. Krivično je bilo to in neprijateljsko; kakor da ne bi bili skupaj doma. Toda tako je pač v velikem mestu! Toliko hiš, toliko ulic in vsakdo je imel toliko dela sam za sebe! Vedno tfMiejse postaja Mini pri sren. Ko pride vrh hriba in vidi zvonik Golnice. se ji zgane srce. Gorka rdčeica ji stopi v lice. Tukaj je domača vas! Tu so bile nizko viseče strehe, ne zakrite v jutranjo meglo kot pri slovesu, temveč jasno in prijazno so ji gledale nasproti v jasni popoldanski svetlobi. Ve>elo vzdihne in postane. Samo da še enkrat vidi domačo vas! Prav nič *e ni izpremenilo. Samo. kjer je prej rastel ječmen, je seda krompir in tam samoten, preperel štor. kjer je pr:: -Rstla drobnica. Vso pokrajnoo objame s iprijaznim pogledom. n»to pa naglih korakov gre v vas in skrbno zakriva otroka. Kot bi včeraj šla iz domače hiše! Ne, kot nikdar ne bi šla od doma! Mina odpre vrata. Vsi so bili pri večerji; jedli so kašo s češ-pljami. Vsi se začudeno ozro. ne da bi jo poznali. Mina stoji na pragu kot tujka. Ničesar ne more reči; ustnice »c ji tresejo. Tedaj pa zakliče Ema, ki je sedela najbližje vrat: — Ježeš, Mina je prišla! Vsi skočijo od mize; samo oče obsedi. Ni rekel: — Dober dan! — in tudi ne: — Sedi! Mina boječe ponudi materi roko — tako je bila potrta in sama ni vedela, zakaj — in nato tudi bratom in sestram. Vsi so bili tu: Males, Cila. Henrik. Ema ; samo Mali ni bilo. Mesto nje je bila mlada. grda ženska, ki se je pri pogledu na Mino obrnila vstran in je vlekla za dolgi predpasnik, ki ji je zakrival močne boke. — Kako vam gre. mati? — vpraša Mina tiho. — Dobro! — In vam ? — O, dobro. — odgovori Maks »a. brate in sestre. Nato je bilo zopet tiho. Nikdo ne izpregovori besede. Oče še vedno gleda okoli sebe in je dalje. Zdaj ja potegne Ema za Minino ruto in vpraša : — Kaj pa imaš tukaj* * Tedaj pa zajoka Frida. — Mojo malo hčerko. — pravi Mina in odgrne ruto. Zopet isti molk. Mina se ozira ; njene oči iščejo mater — mati gleda v tla. Mlajši otrobi debelo gledajo. Oče še vedno je in si odreže kos kruha. Tuja žen*ka se je postavila k oknu in obrnila hrbet v sobo. — Kje pa je Mali? — vpraša Mina. da bi se vdomačila. — Dobro ji je. — pravi nekdo. — Kaj pa ji je vendar? Čudno se mi zdi. da ne vidim Mali. Vedno je bil« tako dobro dekle. — Ne vemo. — pravi Maks in napol zasmchljiv smeti .se mu razlije preko ustnic. Nato je bilo zopet vse tiho. Samo ko bi hoteli govoriti! Mina izpreminja barvo. Naj bi Tajsi glasno ropotali; boljše, kot pa to mrzlo molčanje. Nehote pritisne Frido tesneje k sebi; morala je imeti zaslombo saj pri otroku. Saj je bila tako sama ! — Ježeš. govorite vendar! — pravi Mina in globoko vzdihne. Govoriti, govoriti; tako ni mogla več zdržati. — Ali ste hudi name. mati? Mati. saj poglejte me! — Sedi! — pravi mati, toda še vedno ne pogleda hčere. Težko sede Mina na pručko; naenkrat je bila trudna in slaba. pa vesela, samo da je mogla sesti. Njene tresoče roke niso več držale rute; napol odkrit« sedi Frida in tse ozira s svojimi modrimi očmi. — Mati. — pravi Mina. — ali ni lep otrok? Tedaj pa se mati obrne in n^kaj brska po ognjišču in ropota % posodo. — Oče! — Kaj me briga? — pravni Jernej Kužnik. — Kaše nisi dobro skuhala, mati; prižgana je. Grenka je. — Oče! — Mina se stegne preko mize in hoče očeta prijeti za roko. — Oče, ne bodite taki! Saj poglejte me! Govorite vendar z menoj! — Saj govorim * teboj, — pravi nevoljno. Nato pa pravi robato: — Glej. da zopet greš. od koder si prišla! Mislim, da pri nas nimaš ničesar več iskati. Pojdi tj«, kjer ti gre tako dobro in kjer mores pozabiti očeta in mater, ki Sta si pritrgavala pri ustih. Ti pa ai zapravila vse! Samo pojdi! — S*j sem vam poslala denar in poslala bi še več. ko bi %no-gla, — *e izgovarja Mina. — Govoriti znal. toda jaz o trn nič ne vem. Da. dt, KuŽnik, — se oglasi mati, — enkrat je nekaj potili«. — Jezik za zobmi. — jo zavrne mož. — Ali je to vredno, da o tem govorimo* Ali «imo za to poslali dekle v Zagreb? Druge vse drugače pošiljajo domov. — In z glasom, katerega se je Mina bala le kot otrok, zarolini: — Kaj hočeš? Mina zardi. nato prebledi. — No, kaj si prinesla? — Temao jo pogleda in nato obvisi njegov pogled na Pridi. Rvml* Bogu. zdaj bo bolj prijaven! Dvigne Frido in jo drži proti otetu, kot bi hotela reči: — Poglej, in občuduj jo! — Kaj hoče ta izvriek? — godrnja Kuinik in udari s pestjo ob I mizo, da »o drobtine odskočile v srak kot prah. Mini oast a ne sapa; bila je v smrtnem strahu, toda moralo je na dan! Zato je vendar prišla. Popraska fee po grlu, da bi si ugladi !a glas, tod* ie bolj hripavo pravi: — V Zagrebu ni dobro za IVklo. Preslabo postrežbo ima. Mati Be bodo Ž njo iaseli preveč dela. Kaj ne. Ema. ti boa skrbela za njo? Saj ara tudi jaa mnogo skrbela zate. In tako drago je v Za- — Tudi »i tukaj nimamo ničesar rlran Tob»rro ft. kupujemo najboljši in naj-finejši tobak na celem svetu — toda s tem Še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "INarava v Surovosti Redkokdaj Mila*' - zato je temu finemu tobaku po primernem sta- ranju in mil jen ju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted/' Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. It's toasted4 Ta zavojček milih Luckies 9. novembra: I'i«-». ICw>s«i«lt v Havre Hamburg v Cherbourg ta novembra: Berlin v Bremen Cent«? Grande v Genoa 11. novembra: Majestic v Cherbourg Bremen v Hremen Paris v Havre 12. novembra: Vnltnrliiin v r.oulogne »ur U*r Rex v Genoa 15. novembra: Leviathan v Cherbourg in Hrerar* 16 novembra: Vulcania v Trst I'rutm-hland v Cherbourg 18. novembra: Olympic v t'herbourg Luropa v lire men 23. novembra: St. I^iuis v Cherbour* f*re«. HanJinr v Havre 24. novembra: Gtn von Steuben 23. novembra: IkTi-ngaria v Bremen v Cherbourg 26. novembra: Cham (»Iain v Havre AurubUi* v On«atimi sadeži in hladen dež Saj sami nimajo nič. Išknpil po papirnem oknu. Zrl sem — Koza neumna! Kaj pa f?reš v tako službo?! — vpije oče in ok.i; po neprijaznem počivališču pi:ijc več brez nje. Po pištolo sem'nee raznesel. En kosme je zad»-l v moral iti kar v t.mi. 'čelo. Zo|>et sem streljal, a zopet preden se je zdanilo, so za-kričati papige z dreves s klo- jezna rdečico se mu pokaže na čelu. — V J judi: zakaj pa ;rreš k beračem služit? Mina povesi glavo: (Dalje prihodnjič.) zgrešil kačo. Ostri kameniti droln-i >o jo kamnali z vseh .strani. Srdit> j.' sikala in otepala z repom kaki»r •*l«*ktrična žica. Xi>ein si vzel ča*a. da bi pištolo zopet napolnil, in ko- 2. decembra: Olympic v Cherbourg ■I. decembra: Hex v Genoa 6. decembra: Saturnia v Trat T. decembra: Europa v Bremen I*res« Uoosevelt v Ilavr® decembra: Berlin v Bremen >. decembra: PABIS (BOŽIČNI IZLET) AI1«-rt Ballin v CherlxiiirK Majestic v Cherbourg 10. decembra: Roma, V Genoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. dccembra: Majestic v Cherbourg Hert-ngaria v Cherbourg Coni" di Sa\o1a v Gen>a 15. decembra: Bremen Leviathan v Cherbourg in Bremen 21. decembra: 1'res H-vding v Havre Lteutochland v Cherbourg 22. decembra: Dresden v Bremen 23. decembra: CHa mpiain v Havr« Oljmpfc v Cherbourg 27. decembra: Kura v Br«-men 23 decembra: New York v CherU.urg Manhattan v Havre 30. decembra: f»i> mplc v Cherbourg Zagrebu je toliko bogatih /M hrt zdomne (»otiiike po pokrajinah' Hl-oi vem. ta pošast še vedno oočasi. previdno naokrog ozirajoč vodil noter, kakor da se boji duhov. Sledil sem mu tik za petami. Dva velikanska netopirja, preplašena od luči, sta zletela ven. Eden mi je o-krtačil lice. tal. da l»i .si poiskal kaj za j«-sti. llil >■ m lačen. Stopil >»■ niv temno so-b' tam zadaj, če bi morda nas-'I ,'ipu* konservirane hrane. V >obi j** .stol meden, že zelenkast i>osTeIjnjak brez vzmetnice in žimnice. Ob zidu je bil znižan. * kamnom tlakovan pr»*itor za ko-panje. kjer j" pwenijfn ve- Hkan^kt k««itra>t šLaK. Xad škafom je bila med»*na vodovodna pipa. Odprl sem j«» in t^mna. mot-I na voda je v curkih začela paflati * na škaf. kar se je slišalo kakor od- se\al. kar mu je dajala lHil«^t«-ii iz-rai. Ilil je prijazen mož. K«*k»*l mi je. da gre jm> posteljnino. 4 * Vzet i bom moral luč.'T je resno d^jal. — *"5Hdi na jnisteljo iu ne hodi okoli." I ostelja je \ t>ela na vrveh ob steni. *redi med i»troj*om lil tlellli. Se-d d sem v temi in se nekoliko bal netopirjev, kač in velikanskih martinčkov. Mislil sem na ti^te strahovite škorpijone in tiste, dva pednja dolge stonoge, ki so groza a^^ bobnanje. In res. zame bi to /n goste ktvzov. lij»TJ»>ve vi-ok«»sti T. It inoijske dužngle Preden se je Sikh vrnil, sem sli skoraj bilo udarjanje mrtvaškega bobna, ker spodaj je ležala zvita — šal zunaj za temno hišo pol mijav- £rna kobra! ianje, pol kašljanje. Bilo je bolj Počasi in zas]>ano sem se sklonil, radovedno in razposajeno kakor! (la bi »kaf obrnil. Na pol »ena pa zlobno in divje. Glas me je sporni- ■ j-ostavil. ko je tista zlobpa opolzla njal na ujetega t' "a. I-pošast naenkrat švignila kvišku Moz z rumenim turbanom je s preden se je z besom sto tfivjil posteljnino kmalu pricokljal nazaj ktmj vrgrla nazaj dol. Zamolklo j * in jo odložil na postelji. "Spal boš.1 zadela ob kovinski »kaf in mrzlo a rečem ti, mnogo kač," je resno zlobno siknila. Bliskoma se je zoj>e- pc udaril. "Ali je kakšen tiger tu v bliži- z> ila in z repom kakor z bičem no Švrknila. sunkoma se je umaknila nazaj in se v tretje zagnala 4*Kajpada. Knez tu lovi tifrre si proti meni. K sreči naju je ločil psi. Edini kraj na svetu, kjer se ti-' škaf. Oba sva se umaknila, jaz pr«»-jrri bore s psi. On skuša vzfro.iti ti odprtim vratom, opolzla smrt pa. novo pasmo psov. a dozdaj so tijrri nekoliko zm«»dena. proti kottt. vv» pomorili/' j Hitel sem ven |>o pištolo. Kača. Lahko noč'! To je bilo lepa u- 5«- vedno z bojevito dvignjeno gla- Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N »9 CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Serilo (ENtiUSB SLO VE VE BUOkl) Rum Naratite ga m* KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West IS!« Tac« Ctt> I METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRJlSK SAKSER) 218 WEST ltth STREET NEW YORK. H. T- Plžri-g NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE