Leto XXV» št. s opratOlJCvu. L|ubi|iiM. ruccioiieva ulica > Telstoo ta il-22. »S-23. 5i-2<» Dstrdicu oddelek. UublMoa. Pucciniiev» ulica i - I eleloo it JI-25. »l-2<> , Podružnica Novo mesto: LiudIlanska cesta 42 ■zkliučno zastopstvo ca Jiilase u Italije in icoremsrvo UPI i A. MILANU Računi tu Liublianskc pokra unc pri poštno čekovnem zavodu u.^ *e nemške nap&da In Sovjetske postojanke med Blatnim jezer om in Donavo prebite — 40 km ozemlja proti vzhodu zavzetega — lioljgeviki vr ženi v Kurlandiji dalje nazaj — 318 sovjetskih oklepnikov in-585 topov uničenih Fiihrerjev gfavni st n, 8. jan. DNB. Vr- f sprotnik je imel visoke krvne izgube. Boji hovno povelin'Stvo oboroženih sil javi a: ■ se nadaljujejo. Junaš a nemško - midž irska po~a ka Budimpešte se drži proti boljševikom, ki napadajo s severa. V jugovzhodnem mestnem deiu Kispestu divjajo ogorčeni poulični boji. V obrh zadnjih dneh smo un:£'Ji v sovražnikovem vdomem področju severro od Donave 101 okiorn k. ve'inon-a z ok orniško pestjo. Od gor jega števiia je uničija neka ok'opnirka divizija v erem samem dnevu 58 ck'opnikov s sre'stvi za borbo iz bižine. Na slovaškem južrem ških delavskih orga. izacij. V imenu francoskih zastopnikov je izrazü Reynau-sobna združiti organizirat.« siie vsega sveta, » • • Besede o sovjetski Franciji boöto najbrž«» tudi posednjemu lahkovernežu v Evropi odprle oči, da bo sp:znal, kam plove o evropske dežele, ne glede na to, ali jih upravljajo boljževiki sami ali pa njihovi zapadni pluto kralski oprode. Moskovski imperializem se nikakor noče ustaviti kji v vzhoilr.i Evr;pi. Kakor se vrše v Grčiji in Bonoonljevi Italiji že prvi spopadi bolj-ševikov za oblast, tako je iztegnü Sta'in z de Gau'levim paktom svoje reke tudi že proti zapodu, kjer je naiel v de Gaul i u posiušno orodje za izpolnjevanja meskov-sküi želja. Sedaj pr.glašajo kot prihodnji cilj že popolnoma javno sovjetsko Francijo. obenem pa poudarjajo soglasje z angleškimi in ameriškimi zavez. iKi. Istočasno podčrtuje sovjetski zastopnik znova svetovne revolucionarne tendence boijševi-škega pohlepa po oblasti. Evropski narodi bodo vedno bolj spoznali, v kako past so jih zvabili takozvaai zavezniki z vso osvobodilno igro, ki ima le en sam cilj, namreč izrečitev Evrope boljševizmu. Kakor znajio, je g. Obergruppenführer takoj ob smrti odlikoval stotnika Meničanina z redom 2eleznega križa L razreda. Listino o posmrtnem povišanju v čin majorja je ge. Meničaninovi izročil včeraj g. ! prezident Pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnlk, ki se je osebno podal na stanovanje vdove zaslužnega junaka, da s tem pose tam da še poseben poudarek visokega priznanja junaškemu pokojniku. Ob ; izročitvi listine, je imel g. prezident primeren, toplo občuten nagovor, v katerem je zlasti naglašal hvaležnost domovine do vrlega sinu, ki je svoja nsineijenost potrdil s mojo dragoceno srčno krvjo in s svojim življenjem. * Vest o ponovnem posmrtnem odlikovanja \ junaškega poveljnika domobranskega udar- i odjeknila tako v domobranskih vrstah, kakor tudi med ostalo javnostjo. Saj pričajo taki pietetni čini o neminljivi hvaležnosti do onih, ki so položili najvišjo žrtev v borbi za narod — svoje življenje. Od pradavnih dni časte narodi s pobožnim čustvovanjem spomin padlih junakov in njihovi predstavniki so le tolmači tega čustvovanja, ko določajo posmrtna odlikovanja» Vsak borec za pravično stvar mors imeti zavest, da v primeru skrajnosti njegova žrtev ne bo pozabljena, marveč se bo njegov spomin prenašal od roda do roda, slaveč vrline padlih junakov. Major Meničanin je v polni meri zaslužil odlikovanje z visokim činom in naj bo vsem borcem svetal primer izvrševanja svoje dolžnosti. Njegov spomin ne bo v srcih nje« govih vojakov nikoli obledel in našemu narodu se je major Meničanin vtisnil v za vedno. V Azüzmh se ranvija prvenstvena materiafna bitka Naralčspča srältsst bofov med SamgoesiiK»oai in gornjim Ronzm BerKn, 8. jan. Boj v močno zasneženih Ardenih se razv ja vedno bolj v prvor&s-reJno materialno bitko, ki po silovitosti ne zaostaja nič več za večtedeaskimi borbami na aachnskem področju. Nasprotnik na-skakuje že več dni severni m južni rob nemškega btlgijsko-iuksemburäkega vdor. nega področja v nadi, da bo naletel kje na manj cdpomo mesto, ki bi mu omogočilo prodor. Kljub uporabi najboljš h penotmh im oklepniških divizij ter doslej nedoseže- Na severnem in južnem zapad em bok i boji:;'nega loka med Maaso in M zelo so vzdržali naši oddelki v hudih byj h s prvo r.meriško armado, ojačrno z arg'elkirni divizijami, ki je zopet pričela svo e prebi-jalne poizkuse. Nemške čeie so uniri'e z o. va številne sovražnikove ok opnike. Vzhodno od Bas'ogna sovražnik- ni več dosegel nikaklh u-p:hr;V, temveč smo ga j z naš:tni napadi vrgli še da je n^znj. Na južnem odseku zapailnega bojišča so zavzeli boji v Alzaciji in ob zgorn em Renu večji obseg. Južno cd Weissenburga so vdrle nnšs čete v Maginotovo črto. J žno nd Strassburga smo razbiii s rresentt ji-vim sunkom zapadno od Rena proti severu sovražnikove zaščitnice. V brezuspeš-iiih protinapadih naglo zbranih sij je izgubi1 sovražnik 14 ck!o: nik v. Po?eg tega smo uničili nad 100 nasprotnikovih motor iv h voziL Liege in Anvers obstreljujemo trajno z dal.nostreln'm orož em. V Itri ji so se vršili včeraj ra vsem bojišču le posamezni izvidn ški s; o; adi. Na Madžarskem so čete vojske in vojne Sestanek treh na ssvjets&lh tleh Bem, 8. jan. Londonsiki dopisnik »Tata« r poroča, da se bo po mnenju lista »Yodcs-' hire Post«, ki ima kot znano tesne stike z zunanjim mink>trom Edenom, vršil -~e-stanek Churchilla, Stalina in Roosavelta na sovjetskih teh. Rooseveit bo na poti tjakaj. obiskali Anglijo. Bern, 7. jan. K bližnji konefrenci treh piše london. poročevalec lista »Die Tat«, da je Churchill dal p>obudo za ta sestanek. Njegov nujni poziv v govorih v spodnji zbornici očitno ni ostal brez odmeva. Vsekakor pa so zlasti njegova obširna poročila o potovanju \ Grčijo, katera je poslal obema ostalima vladnima šefoma, prisilila Roosevelta, da je sklenil opustiti • nadaljnje odlašanje razgovorov. Churchill 116 "" i je baje podčrtal izredno nujnost svojih obmejnem ozemlju smo s svoj nu proti- ^^ ' . , . Bastognu. so Nemci kljub žilavemu odporu severno in vzhodno od Bastogna napredovali v smeri proti temu mestu. Na bojišču med Saargemündom in Blt-schom so Američani v poslednjih 24 urah zaman poizkušal; vtisniti nemške postojanke. Pri tem pa so utrpeli nj hovi napadalni bataljoni le visoke izgube. Nemški napad 15 km jugovzhodno od Bitscha je nadalje dobro napredoval. Južno od Weissenburga so Nemci po očiščer.ju ozemlja in osvoboditvi nad 100 krajev prodirali dalje proti nemu nakopičen ju sil je dosegel proti nem- 5____ 6k:m četam v najugodnejšem primeru zelo I jugu. majhne uspehe, ki so ga le ponekod privedli j za nekaj sto metrov dalje Pri tem nI mo ' SkCraf Ulke ' gel pomagati niti ojačen nastop britansk-n - . - in de Gaul ovih oddelkov, katere so morali ; pripeljati prav od čaleč na bojišče. Bern, 8. Jan. »švicarska poročevalska Trenutno cznačuje položaj neprestan« | agencija j javlja iz Pariza: ameriški napad, katerega podpira nekaj v «anku o nemških odpornih gnezdih britanskih divizij, na severnem področju vdornega področja med krajema Stavelot in Marche. Čete tretje ameriške armade pa se branijo na .užnem boku ob obeh straneh Bastogna pred ojačenlm protipritiakom nemškh odšeikov. Celotna slika bojev se ' ni v primeri s soboto prav nič spreme- f nlla. To Je tem bolj pomembno, ker ie so- j vražaiik do 12 krat ponovil svoje *polz- ob francoski atlentslu obali p'še list >Au-bes: ße vedno bo treba osvoboditi okrog1 3500 kva Iratnih km francoske obale, namreč Lorient, St. Nazaire, La Rcchelle, Ro-yan in Pont Grave, la ne govorimo, o mnogih otokih pred francosko obalo, na katerih se Nemci še drže. Nato navala list vrhovnega poveljnika francoskih čet na zapadu generala de Lav- napadi zbol'š?Ji naše postojanke. V Kurlandiji so vrgle naše čete severno od Dob ena bo1;ševike kl ub ojaTeni obrambi nazaj. Po dosrda j h vest h smo ujeli v teh bojih nad 6C0 ljudi, uničili ali zap;enijj pa 5S oklepnikov ter 128 vsakovrstnih tc.pov. Severnoameriški terori tični oöde'ki so napadli včeraj podnevi zapadno in ju no-zanadno področje Reicha. Cilj odvrženih bemb so bili znova stiinovanjski pr deli mesi. Pri dveh zapored ih terorističnih napadih Britancev na glavno mesto na- KS prebile v večdnevnih napadalnih bojih i rod osochlist čnrga pokre'a so bih težko i sovrr.ž ikove postojanke m d Elat im je- 1 poškodovana poslopja, zlasti v notranjjh | predelih Monakovcga. Eo^be'so poru'ile zerom in Do-avo ter n'-.preSovale s v mo od gorovja Vertes do 40 km preti vzkodu. Znova smo zavzeli B^on. Doslej smo P"i teh uspešnih ope ac'jah u'-i'iü a i z p e-nili 159 oklopnikov in 425 topov. Na- predlogov s tem, da je označil razmere v Grčiji za svarilen primer za »osvobodilne boje«, katerim bodo izpostavljene evropske dežele druga za drugo, ako se »veliki trije« ne bodo med seboj sporazumeli o skupni politiki. Kako bodo ti ukrepi izgledali, nadaljuje dopisnik, pa za enkrat nihče ne ve. _ Velike izgssbe ameriške mornarice ToKio, 8. jan. »Domei« poroča s Filipinov: Japonsko letalstvo napada od 3. januarja dalje ter stalno veča evoje uspehe. Povračilni ogenj na Lo"d->n traja da'Je. ii. < mn mml tmgtšm napi! Ü2 Visoke krvave isgofes Afiier'cafasv — Iit^aSsheii», AscM-ash in Trkbadi ssvofeejeai BerHn, 8. jan. Hudi obrambni boji v Ar-ciemb, uspešni sunki vzhodno od BasLogna, žilav odp:r na področju pn Bitschu, prodiranja nemških čet južno od Weissenburga, zaščita nemškega predmostja severno od Strassbuga in r.ovi uspešni napadi severovzhodno od Selestata so bili v nedeljo značilni za poi,:žaj na zapadnem bojišču. V Ar:enih so postali boji zopet bolj riio_ v^ti. Ves dan so napadali z ok.lopn.ki in močnim topniškim ognjem podprti Američani med Stavel; tom in Marchom, z as ti ob obeh stra .eh Salma ter zapadno od tod. Kl.ub Visokim izgubam pa jim je uspeio, da so le malenkostno napredovali. Na področju južno cd Marcha so oibile nemške čete sunke britanskih sil ter s protinapadi ponovno zavzele višine, za katere so se vršili ponovno hudi boji. Na južnem boku nemškega vdora so ude.rili drug ob drugega nemški in sovražnikovi napadi. Ko so se boji polegli, so pri-dobde nemške čete nekaj ozemlja.. Boij pa so napredovale vzhoino od Bastogna. Iti so napadle s svojega prejšnjega v clor nega mesta ter sovražn.ka znova potisnile daije proti mestu. Bolj proti vzhodu med Sauer-jem in Viltzom se pon:či še niso končali boji s krajevno vdrlimi sovražnikovimi silami. V sploš em so bila torej nemška in sovražnikova napredovanja na belgijako. luksemburškem p.:drcčju približno enaka, čeprav je zbral tu sovražnik doslej 31 divi. zij za svoje protiukrepe. Te čete pripaiajo večinoma 1., 9. in 3. severnoameriški armadi. Britanci so prevzeli le »nekrvava bojišča« ter prepuščajo Američanom, da slednji še nadalje plačujejo visoki krvni davek. Slični kot v Arde-ih so trenutno tudi pozicijski boji severno od Rohrbacha ter pri Bitschu, k e. je scvražnk še na. al je vršil «voje silovite protisunke. Na ostalih odsekih na jugu zapainega bojišča pa so se spričo silovitega pritiska nemških čet pre. par..likov je p: topilo. Težko je poškodovalo 1 rušilec, 2 prevozna parnika In 1 veliko vojno ladjo. Japonske podmornice so 5. januarja zjutraj v Sulujskih vodah izsledile sovražnikovo brodovje ter potopile 1 rušilec. Madrid, 8. jan. Kakor je sedaj objavila ameriška admiraljteta, je bil potopljen na Pacifiku 1-500 tonski ameriški rušilec »Reid«. S tem je naraslo število uradno priznanih potopljenih ameriških vojnih ladij r.a 244. Med njimi je 51 rušilcev. Ti »uradni« podatki pa so po dosedanji?! izkustvih mnogo manjši kakor resnične izgube predvsem, ker objavlja Washington kot to sam priznava svoje izgube šeie oo »danem času«, to se pravj z večletno Zr*-miKio. Ameriška izkrcanje na Lniüfiu Tokio, 8. jan. Kakih 80 velikih sovražnik izkicevalnih čolnov je vdrlo v soboto v Mmayenski zaliv na Luzonu. Istočasno je otvorido sovražnikovo brodovje ogenj na ta obalni odsek. Japonsko letalstvo in posebna n spadal-a letaia ta čas silovito napadajo sovražne ladje. ,, ... , j . , , , , Japonsko letalstvo neprestano moti so- ■odtegniti nasprotnik tudi z odseka med vražnikove ^ bi se izkrcal na Selestatom m Renom mocr.e oddelke. « tt il^ii- ^ _____ Nemški oddelki, ki so izkoristili nastali po_ kuse, da bi prebil nemško črto tako pr. ! minata- ki de3al v nekem intem'juvu Stavelotu kot tudi dalje na zapad do , »Nedvomno je neinä&o vrhovno ' poveljništvo predvidevalo in pripravilo operacije na francoski atlantski obali. Ta odporna gnezda zapirajo izliva Loire in Gironle. Z izjemo Bresta in Bayrnna je s tem onemogočen ves promet v atlantskih pristaniščih. Bordeaux. La Rochelle, La Palise, Lorient ln Nantes so popolnoma neuporabni«. NeÄü povečevanje se nzüaljm? Stockholm, 8. jan. Spričo groznih posledic nemškega obstreljevanja z daljnoetrei-nim orežjem je prekinil neki angleški List molk. katerega mu je zaukazala oatra angleška cenzura. »Daily Mail« se namreč * članku, ki se mu še poznajo sledovi cenzorja, vendar na doslej nevajen način izraža o neznosnosti neprestanega nemškega obstreljevanja s povračevalnim orožjem. »Daily Mail« pravi: »Ne mine dan. da ne bi javili o obstreljevanju Anglije s povračevalnim orožjem. Ta poi-očila pravijo, da se obstreljevanje nadaljuje, čeprav so septembra preteklega leta postavili nesrečno j Ourthe ter se ni oziral niti na največje izgube svojih oddelkov. Na južnem boku, • zapadno in vzhodno od Bastogna so naleteli sovražni napadi na krepke nemške ! protisunke, ki so prisilili nasprotnika, da j je opustil več krajev, za katere so se raz-| vneli hudi boji. Tudi za drugo težišče zapadnega boji-f Sča, med Sarregueminesom m zgornjim | Renom so vedno bolj siloviti boji značilni ; Sovražnik se scer krčevito drži vsake po-i stojanke in vsakega oporišča v spoinjih Vogezih, vendar tudi v soboto kljub rezer-» vam ni mogel preprečiti nadaljnjega prodiranja nemšk h čet, ki so pri Weissenbur. gu zn:va osvobodile več krajev. Berlin, 8. jan. Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Aleks Schmalfuss poroča: > Trdi boji na belgijsko-luksemburškem spreminjajočo se srečo na-pcslednjih 24 urah x nezmanjšano siiovitostjo. Kljub temu, da so oklopniški oddelki pod poveljstvom Mont-gomeryja neprestano napadali severne «nemške črte tudi nadalje niso dosegli več. j trditev, da je "bitka že sk^ro dobljena* Ka- mični boji nadaljevali. V ravnini jtižno od Weissenburga so vrgli Nemci nasprotnika iz nadaljnjih krajev, med njimi iz Ingols-heima, Aschbacha m Trimbacha. Da bi ee ubranil nemškega ogrožanja v trikotu med rečico Zorn in Renom na severno od Strass-burga napravijenem predmostju, je zbiai sovražnik tam vse razpoložljive sile. protinapadi, ki so jih napravile te naglo alarmirane edj ice, pa so se krvavo izjalovili, tako da je uspelo nemškim četam pridobljeno področje nadalje utrditi in izgraditi. V kaki meri je izgubil sovražnik oa 16. j decembra iniciativo, dokazuje nov napad nemških čet v zgomjerenski ravnini. Da ! bi pridobil sile za dosedanje brezuspešne j protinapade v severni Alzaciji, je moral jega uspeha. V zanesnih protinapadih so Nemci na mnogih mestih celo napredovali ali pa zavzeli zopet izgubljeno Ozemlje. Tudi na južnem boku nemškega vdora so dosegli Nemci popoln uspeh v nenavadno težkih bojih proti ameriškim okloprukom, ki jim je poveljeval general Braöäey. Med. tem ko so odbile nemške čete te množične okl-rpniš1-p napade predvsem na bojišču prt krr nemška ofenziva na zapadnem bojišču in nenadni nastoip nemškega letalstva dokazuje tudi to obstreljevanje s povračevalnim orodjem, da ima Nemčija še veliko vojno moč ter da bomo morali še mnogo pretrpeti.« Ob koncu svojih žalostink ugotavlja »Daily Mail« prav grenko, da »oretiram» molčanje ne podpira narodne varnosti«. Bjji na madžarskem feeflšoi Berlin, s jan. Mednarcd-i poročevalsk. urad javlja z madžarskega bojišča: Bitka se bliža svojemu višku. Kljub vražnikovi premoči v ljudeh in materialu Na boj šču pri Budimpešti so vrgli bolj- J so nemške in madžarske čete obdržale ložaj, so vdrli vzdolž prekopa Ren-Rodan, zTomili s:vražnikovo odpor ter se poniknili več kilometrov proti severu. Pri tem napadu so med Tilom in Renom ponovno zavzeli več krajev. Terarlstl&aa letalska sapada na MaaaSupvo BerHn, 8. jan. Ma.akovo je doživelo v noči na 8- jaruar dva teroristična napada britanskih bonibniških oddelkov, ki so od-vrgii svoje bombe zlasti na tesno naseljeno n:tranje mesto. Pri tem so poškodovali poleg številnih stanova, jskih hiš še mnogo javnih poslopij in kulturn h stavb. Nesmiselni uničevalni bes Britancev je poškodoval med drugim narodno gledališče, gleda, lišče pr nca regenta, staro kovnico, eno najlepših srednjeveških zgcdovjrsklh stavb, armaJni muzej, Maximilianeum, cerkev s.v. Janeza, Maksimilijanovo cerkev ter pet bolnišnic, med njimi že pri zacmjem napadu poškodovano otrogko kliniko, fensko kliniko in medicinsko klinih^ Luaonu. V nedeljo je potopilo neko veliko i prevozno ladjo, dve nadaljnji pa poškodovalo. Medtem so javila sedaj prispela poročila, da so letala 4. januarja z uspehom ševikl v bitko nadaljnje oddelke ter podvojili svoje napore, da bi, razbiit vzhodni obrambni obroč. V mestnih okrajih Kis-pest in Rakosszentmihaly so se zaradi silnega bombardiranja iz zraka ln neprestanega težkega top iškega ognja porušile nadaljnje skupine hiš. Nad prizor šči najhujših bojev se valijo ogromni ©biaki dima. Iz hiš švigajo plameni n dež isker in saj pada na vse. Iz rumene pare, iz katere štrlijo tu in tam obrisi razvalin, se p .avijajo nenadno kot duhovi okiopnik. ali -spadajoča pehota. Med žičnimi ovirami .ez jo i cele gore trupel padlih sovjetskih ua ru- j mirnsk h vojakov. Eksplozije granat in mm bombardirala nekr sovražnikovo križarko. J si naglo sledijo ena Uiugi. Za razstieije- i S Filipicov prihajajoče vesti pravijo, da nimi-zidovi so postavljeni topov, ter s pnjo ! so japonski letalci v nedeljo zgodaj zjutraj ~ opazili na morju okrog Mindanaa nada jnje ladje ter jih več uničili Ameriško brodovje. določeno za Luzon, japonska letala stalno napadajo. Sovražnikove čete. pripravljene /za Luzon štejejo zaenkrat približno eoo divizijo. Letalski napad na Nanking Teka«, 8. jan. 13 sovražnikovih bombnikov tipa »B 28« je vrglo 6. januarja na Narkimg brez izbire cilja bombe, ki so padle večinoma v Jangceklang. Kitajske izgube so malenkostne. Novi turški poslanik v Ssfip ženeva, 8. jan. Reuter javlja iz Carigrada, da je bil za turškega poslanika v Sofiji imenovan dosedanji namestnik generalnega tajnika turškega zunanjega ministrstva Falk Zlboi Akdur ogenj na zgradbe, v katerih so se rixd Ii boljše viki. Ogorčene borbe iz bi. ž c so bi-jejo za vsalco hišo, za vsak presto r in me:-tem ko so nemške in madžarske čete r-praznile nekaj pred-.j,a postojank, so oc- bistvene postojanke. Tudi ua zapadnem obrežju Donave je bilo /bojno delovanje nadalje pomembno. Grad. trdnjava in grič Gellerth so še vedno v topniškem ognju. Med ostalim je biia zadeta ribarnica ter perovno znamenita cerkev kronanja. Po dos k-j nepotrjenih vesteh se Je porušijo en*> Kiiio kraljevega dvora. Med Folsogg.no. kjer se je znova Izjalovil,: več sovjetskih napadov z boka, ter mestom tisztergom aivj..jo menja, oči fle boj . \'a probnjni poizicusi sovjetskih rezerv so se izjalovili. Sever, o od Donave s j boijševiia, ki so prešli v napad z oKlop-niškimi -n pchctn.mi oaof iki s svojca predmostja ob izlivu reke Hren, na dveh mestih globoko vdrli ter prodrli ob severnem obrežju Donave p oti zrpadu. kjer so bile njihove nspaaauoe ost. pr.strežene in razbite Rez rvn: od^eikj s- zopet utrdili po ožej ter zajezili v or. Neka boljševiflk« bile na drugih mestih močne napade «x>ij- i napadalna skupina, k je prodila ob zapad. ševiških bataljonov do polkov. Na obeh straneh zeltzn ške proge proti Qö te« gospod«K »JUTRO« št 5 Torek, 9. L 1915 Nemške In madžarske čete so zaprle pot v Berlin, 8. jan. Boljševiki so si mnogo mesecev prizadevali, da bi vzdolž ceste Mi-halovce—Kožice obšli tokajski gorsKj nr-bet ter preko vzhodno-siovaškega področja vdrli v kraje okrog Košic. Nato so udar.ii od Miškolca ob Hernadu proti severu, služujoč se v to svrho večinoma romunskih čet. Pa tudi v tej dolini so prestregli Nemci napad južnio od mesta. Boljševiki so z običajno trdovratnostjo in ne glede na visoke izgube na vsak način poizkušali doseči svoj cilj, toda nemški grenadirji so jih skupaj z Madžari odbili. Lovci iz pokrajin ob Donavi so napravili od 18. decembra do 2. januarja 60 napadalnih akcij, zaplenili pri tem 26 težkih m en lahki protitankovski top, nad sto strojnic, prav toliko avtomatskih pištol in več sto pušk. Našteli so 750 mrtvih jn ujetih sovražnikov. Prav tako so izvršile izvidniške in udarne akcije madžarske čete. Honvedi so 1. in 2. januarja vdrli v sovražnikovo glavno bojino črto, uničili odporna gnezda ter privedb ujetnike. Ko je boljševikom na nekem mestu uspelo vdreti v madžarske črte, je zbral nad- poročrdk Mikloš Halasz, dama iz Košic, vse vojake, vključno s komoro ter je napravil z njimi zaporno črto. Slednjo je držal, dokler je ni zamenjan neki bataljon iz zaledja. Naslednjo noč je prestavil bataljon svoje postojanke ter se je moraj zato v gumastih čolnih prepeljati preko neke reke. Nadporočnik Halasz je prevzel z nekaj možmi zaščito tega pokreta. Vedmo znova je vdrl med pritiskajoče boljševlke. dokler ni izvršil bataljon svojega odstopa brez vsakršnih izgub. Na istem področju je monakovsSci nadporočnik Altmann z desetimi grenadirji in 15 padialci dobil nalog, da s podporo dveh napadalnih topov udari proti vdrljm boljševikom ter jih vrže nazaj. Njegova skupina se je prebila skozi sovražnikov zaporni ogenj, napadalni topovi pa so ji izkr-čili pot. Z junaškimi vzkliki je pognala 400 Rumunov v beg. Sovražnikove ostrostrelce ter nek protitankovski top, ki se je poizkušal upirati, je uničila v boju iz bližine. Tako je ostala boljševikom in Rumunom pot v Košice zaprta tudi od juga Titovi !«V m žena Zagreb, 8. jan. Srbski begunci, ki se jim je posrečilo piibežati do nemških črt, potrjujejo, da so Titovi boljševiki na povelje židovskih komisarjev pobili v zloglasnem prisilnem taborišču pri Mladenovcu tisoče srbskih mož in žena. »Po odhodu Nemcev iz Beograda, v nekaj urah ni bilo dobiti več nobenih življenjskih potrebščin«. Tako je pričel župan Milan Simič iz Zemuna svoje poročilo hrvatskim oblastem. »Vkcrakajoče Titove tolpe so se vrgle kot lačni volkovi na trgovine ln hiše ter so jih izropale dobesedno do poslednjega krompirja. Da bi preprečili grozečo lakoto, so odredili boljševiki, da morajo poslati iz Beograda v taborišče v bližani mesteca Mladenovac vse stare ljudi in otroke pod 14 leti starosti. Tudi jaz sem moral iti s svojo ženo in tremi vnuki v to taborišče smrti. Tukaj smo kmalu videli, kakšen je položaj. Dobili nismo skoraj nobene hrane in vsem nam je bilo jasno, da nas nameravajo izstradati. Na naše proteste so olgovorili boljševiki s streljanjem. V dnevnih poveljih so nato sporočili imena umorjenih z utemeljitvijo »obseden na smrt zaradi upora in odpora proti taboriščnemu vocTstvu«. Na ta način so pomorili dnevno 100 do 200 ljudi, židovski poveljnik tega taborišča, ki je bilo v njem več tisoč ljudi, Izak Gabai, je nekatere na smrt »obsojene« osebno likvidiral s strelom v tilnik. Te zverine so umorile tudi mojo ženo ter 7 do 14 let stare vnuke. Nekemu nemškemu letalskemu napadu na letališče tam v bližini se moram zahvaliti, da sem se lahko z begom rešil.« MoSsse sovražne sile obkoljene m uničene v Smerem Berlin. 8 jan. V Sremu so napadle čete nemške vojske m vojne SS v prvih dneh novega leta s področja Otoka sovražnikove postojanke. vrg'e nazaj močne tolovajske site, zavzele kraj Nijemi ter vdrle globoko v sovražno zaledje. Nemški sunek je bil tako ne- pričakovan. da so poizkušale tolpe, kolikor niso bile obkoljene in uničene, s svojimi oklop-niki čimprej pobegniti proti severu in vzhodu. S spretnim sunkom so udarile nemške čete za njim» zavzele Kom'etince ter tako zdelale v zavoju Basu ta zaman držeče se nasprotnikove sil«, da so sie mogle le deloma umakniti preko zamrznjene reke. Tolovajske izgube so znašale pri teh akcijah okrog 1000 mrtvih. Nemci so zaplenili ali uničili 22 protitankovskih topov, 19 metal granat, 80 strojnic m mnogo ročnega orožja. V njihove roke je pacLo 42 motoriziranih in vprežnih voz Med Donavo In Savo Berlin, 8. jan. Med Donavo in Savo ter na bojišču ob Dravi so znašale izgube tolovajev od 21. do 31. decembra 1944 skupno 2115 mrtvih ter med drugim 179 strojnic V istih bojih so imeli Bolgari nad 500 mrtvih. srbskim prostovoljcem Berlin, 8. jan. Za pravoslavni Božič in pravoslavno Nov® leto je izdal ministrski predsednik Nedič poslanico srbske.v*\ prostovoljskemu zboru. V njem pravi, da preživlja prostovoljski zbor svoje praznike v pregnanstvu, daleč od domovine, da pa je ostal zvest srbski obljubi. »Zaupamo v Boga in njegovo pravičnost«, pravi generaJl Nedič v pozivu, »ker ne bo dovolil, da bi nad svetom zavladali tema in zloba. Sedaj je naša naloga osvoboditev naših ljubih Staršev, bratov in sestra, otrok ter vseh Srbov, ki trpe pod tiransko oblastjo komunizma VeBkonemški Reich bo omogočil ta boj ter povratek v domovino. Vi ste«, tako zaključuje ministrski predsedimik Nedič, »upanje in bodočnost trpinčenega srbskega naroda, čestitam Vam ob Novem letu, ki nas bo popeljalo v našo domovino, k našemu kralju ter v našo veliko svobodno očetnjavo.« In pslfsld Izseljenci Lublin pričakuje priznanje — R&sklewicz zahteva borbo za psavleo Bern, 8. jan. Po poročilu londonskega dopis- 1 roP9ki vzhod- P° newyorškem radiju: Izja- ______ »ril -I V-J -I rt nnUf niTn 1/-< v\rl/M-> clri U Dz-diolr/vir nJka lista »Die Tat«, da se je uradni promet britanskih zunanjepolitičnih mest z londonskimi Poljaki omejil na najmanjši obseg, prinaša sedaj lublinski ameriški dopisnik Lee Wight vesti o težavah, ki eo zvezane s formalnim priznanjem hibl'ttske vlade v Angliji in Amerik», vendar objavlja istočasno izjavo nekega poljskega zastopnika v Lublinu. po kateri bi bil» trenutno tam zadovoljni s priznanjem de facto. Zato predlagajo, naj bi Z edin jene države m Velika Britanija sledile francoskemu zg'edu in posiale v Lublin gvojega zastopnika. Posebni dopisnik »Sundav Timesa« Aleksander Werth hoče olajšati vladam ta korak z namernim ignoriraniem bolj^eviškega prikrivanja, češ da lublinska vlada nikakor ni levo orientirana. K temu pripominja, da računajo v Lub-Bnu vsekakor na nekako angleško in amerilko priznanje. Da je angleško in ameriško odlašanje le navidezno, da bi se lahko tem bolj prikrilo že zdavnaj izvršeno izdajstvo, je potrdil »Manchester Guardian«, čigar obsežni članek je sedaj znan. že v soboto. List odkrito priznava, da bi lublinski odbor brez pomoči sov jetskega orožja sploh ne mogel obsta;ati. Da ni prišlo na Poljskem do državljanske vojne, je zgolj zasluga sovjetske vojaške oblasti Kompromis sedaj ni več mogoč. Samo ob sebi je umevno, da mora Lublin zmagati ter da bodo mora'e zapadne sile nazadnje to upoštevati, ker jim kaj drugega ne bo preostalo. Izdajstvo skušajo torej dosledno dokončati, čeprav je to nov sunek proti Atlantski listi, česar list ni mogel zamolčatk Kakor poroča londonska poročevalska služba, je siprejel poTjskl izse'jeniški nredsednik Rackiewicz ministrskega predsednika Arci-«sewskega. Ob tej priliki je izrabil svojo zaskrbi ienost, ker se mora poljska vlada poleg vojaških zadev boriti tudi še za pravico. Na tuji zemlji. tako je dejal, je nastalo proti volji naroda udruženje ljudi, ki so v deželi popolnoma neznani in ki si laste pravico, da bi v imenu naroda govorili, delali ter mu vladali, čeprav mnogi izmed njih sploh niso poljski državljani. Rackiewicz je pozval vse Poljake, naj se združijo v boju za pravico. „Otrofje" zahteve londonskih Poljateav Stockholm, 8. jan. Lublinski zastopnik v Londonu Wilmanowskl je izjavil na svojem sestanku z novinarji med ostalim, da je pri-Sel s Churchillovim privoljenjem v oktobru v Londonu, da je prevzel zastopstvo lublin-«kih Poljakov. Dejstvo, da je Churchill sprejel to odposlanstvo, je važno zaradi tega, ker je Cuhrchill s tem že v oktobru do neke mere priznal lublinska Poljake. Londonsko pmenje o zahtevah poljske begunske vlade je razvidno iz nekega govora, ki ga je imel sir Bernhard Far es, britanska avtoriteta za ev- vil je, da je zahteva londonskih Poljakov glede meje po pogodbi v Rigi iz leta 1931. popolnoma smešna. Ta meja je kratkomalo otročja. Ameriška javnost žal ni poučena o dejstvih vsled napačnih informacij poljske agitacije, kot, da bi živeli na tem ozemlju skoro izključno sami Poljaki. Lufellnaski pzstamk v Ä£©skvi Stoekhojm, 8. jan. Po vesti moskovskega radija je imenoval predsednik poljskega sojena, nazvanega Krajowa Rada Narodna, Sigmunda Modzelewakega za »veleposlanika podjsike republike« v Sovjetski zvezi. novimi zahtevami Moskve? Stoekhojm, 8. jan. Kaikor javlja angleški list »News Chronicle« iz Teherana, 6e ba vijo v Krenili ju z mislijo, da bi imenovali posebnega državnega ministra za dežele Srednjega vzhoda, ki bi imal svoj sedež v Teheranu. Na to mesto nameravajo postaviti namestnika komisarja za zunanje zadeve. Kaivtaradžo. Da ima Veiiika Britanija svojega lastnega ministra za Srednji vzhod je razumljivo, ker ima to področje za britanski imperij vetjik pomen kot most proti ^.ndiji. Anglija je že od nekdaj smatrala Srednji vzhod samo za svojo interesno sfero ter je skrbno pazi a. da niso bile tam moteni nj.-ni življenjski interesi. Ce hoče sedaj tudi Moskva imenovati lastnega državnega ministra za Srednji vzhod, bi to pomenilo napoved sovjetskih zahtev do teh področij ter bi odgovarjalo aktivnosti, ki jo razvija sovjetska politika že več mesecev pos bno v Iranu. Sovjetsko vmešavanje v iranske zahteve je vzbudilo ravno v Angliji vanko nerazpo: oženje, ki se bo z imenovanem sovjetskega državnega mini-tra s sedežem v iranskem glavnem mestu samo še oja-čiiio. UNSSBA in Sovjetska zveza Stockhalm, 8. jan. Washingtonski dopisnik lista »Afton Tidnigen« javlja, da se je generalni ravnatelj UNRRA, Herbert Lehman, ki se je sedaj po šesttedenskem zadrževanju v Angliji in. Franciji vrnil v Washington, novinarjem ponovno pri'ožil nad zadržanjem Sovjetske zveze glede dela UNRRA. Opozoril je na priprave njene delegacije za odhod na Poljsko. Rusi pa so tej delegaciji UNRRA odrekli vizum ter ji tudi niso dovolili dostopa do ruskih luk in prevoznih sredstev s tem. da kratkomalo niso odgovorili na prošnjo UNRRA. Tudi delo UNRRA na področju Titove vlade je dovedlo do resnih težav in tamkajšnji dogodki so zelo vznemirljivi "arešite ss aa rmm Jhirs Poziv k predložitvi delavskih seznamov Vsa industrijska in trgovska podjetja, zavodi, ustanove, obrtnik^ trgovci, posestniki in ▼bi drugi, ki zaposlujejo v svojem obratu molče delovne moči rostnih letnkov 1914 do 1926 in doslej še niso predložili voja kemu uradu Pokrajinske uprave seznamov teh svojih uslužbencev, rojenih v letih 1914 do 1926, se pozivajo, da najkasneje do 15. januarja t. L dostavijo zadevni seznam, k' naj vsebuje na-sednje nbrire. 1. tekočo številko, 2. priimek in ime uslužbenca, 3. dan. mesec in leto rojstva, 4. kam je b»l uslužbenec pri naboru dodeljen. 5. Do koaj mu je bil nastop obvezi.* sJužbe odložen. Ob zaključku seznama naj se šfcevfčno navede, koliko je Se razen v seznamu vpisanih in v obratu zaposlenih starejših in mlajših moških uslužbencev. Seznam naj v določenem roku izroči prizadeti lastnik ali njegov pooblaščenec, k. pa mora biti o vsem dobro poučen. *efu vojaškega urada Pokrajnske uprave v Lubljani. Poljanska cest 2/1. V primeru da je ta odsoten, naj se seznam Izroči nabornemu uradu v sebi št. 15. Opü25®2f!So VOZRÜXtn Gozdarski odsek Pokrajnske uprave ima pripravljene v okolici Ljubljane večje množine drv. ki so namenjene za ljubljansko prebivalstvo, «i to predvsem za revnejše sloje. Nekateri vozniki, ki so dolžni po nsredbi Vrhovnega komisaria za operacijsko področje Jadransko Primorje z dne 6 decembra 1943 prevažati drva v dneh. ko so za to pozvani, se tem poz*vom neredno odzivajo. S tem ogražajo oskrbo prebivalstva s kurivom Opozarjamo vse te voznike, da se bo v bodoče proti njim uvedlo takoj kazensko postopanje. Zaradi velike nujnosti so voznki dolžni voz'ti ob vsakem vremenu, kadar se na vožnjo pozove jo. Gozdarski odsek (prej Ravnateljstvo državnih gozdov) Zahvala Za Socialno pomoč so darovali: uradnik» podjetja inž. Dukič 1320. uslužbenci tvrdke Jelačin 1045 lir. — Vsem darovalcem iskrena zahvala! . V pasti svojega lastnega vojnega zločina Roosevelt pred kongresom — Nemški udarec mu ie skazil načrt — Tudi v Zedmjenih državah drevesa ne rastejo do neba — Tajne pogodbe z Moskvo Berlin, 8. jan. Na 79 zasiedanju kongresa Zcx4njenih držav, k» se je pričelo v soboto, je prebral Franklin Delano Roosevelt kot predsednik Zedinjen'h držav Severne Amerike tako imenovano poslanico, ki ne predstavlja nikake senzacije, je pa v podrobnostih zanimiva ker je iz n e razvidno, v kakšen po'ozaj je zašJ« kl'ka washinjtonsklh vonrh zločincev skupno z njihovimi newyorSk'.mi Zidi z Wall-s-treeta. Pokazalo se je namreč, da je postal Roosevelt, ki je bil poleg Churchlla glavni povzročite' te vojne. sedaj ujetn'k lastnega vojnega zločina. Sedaj mora če hoče ali ne. pojesti iuho. ki sii jo je pripravil! Kajti povsem jasno je razvidno iz njegovega govora, da mu je nemški protudaree na zapadu pokvaril nie-<»ov načrt da bi lahko že sedaj pričej iztrebljenje nem-lkeg-i naroda ter dokončno zasuž-njenje evropskih dežel Roosevelt je naravnost prit-tfien pričeti zonet tam. k;er ie začel, ko se mu je posrečilo dohiteti voino. katero je zasledoval z NurnVjeven korakom Leto 1944. tako je moral Roosevelt priznati, se je končalo s porazom zavezn:3ce vojske Z ameriškega stnÜlca je bila dosežena sedaj skrajno kritična faza vojne m bodoče izgube bedo še zelo težke! Nemc; bodo šele takrat premagani, ko bo un»čen poslednji od niih. in popolno uničenje Nemcev, tako je poudaril ta kolovodja svetovne nadvlade mednarodnih židovskih ve'efinanc. je končni cilj zaveznikov Roosevelt ie moral prav tako priznati, da tudi v Zedmjenih državah kljub pretiranemu govorjenju kot o dežel' neomejenih možnosti ne rastejo drevesa do neba Vsekakor priča o daljnosežnem učhku nemške protiofenzive na zapadu. če je mora! Roosevelt izjaviti, da jc zaloga mladih mož za ameriške čete »skoro izčrpana« in da bo treba vzeti »spričo zvinanih zahtev« ljudi iz vojne industrije, tako da bo »v letu 1945 vedno teže doseči ci'je proizvodnje« Potrebno je celo uvest? vojno obvezno de'ovno službo za vse moške in ženske Rooseveltovo vojno pustolovstvo ima torej za ameriško prebivalstvo vedno bolj nenri etne Grozodejstva grških upornikov Bern, 8. jan. Za dvoličnost britanske politike je značilno, da morajo tako iz-seljeniške vlade izdanih narodov kot tudi pri teh narodih organizirane podtalne sile služiti zgolj trenutnim potrebam britanske politika Kakor označujejo prve že naprej za samomorilne kandidate, tako so slednje Britancem po potrebi narodne sile in plemeniti junaki ali pa kakor sedaj v Grčiji tolovaji in poulična druhal, katero je treba uničiti. Zlato se močno trudijo, da bi, nekoč, ko so ga še potrebovali, tako slavij enemu grškemu ELASu, očitali čimveč grozodejstev in krvavih zločinstev, katere spričo boljševiških tendenc teh sdl ne predstavljajo prav za prav nikakega presenečenja »Exchange Telegraph« že objavlja poročila iz Aten o grozodejstvih gršk-h upornikov. Na neke m trgu v atenskem predmestju so pokazali nekaterim novinarjem kraj, kjer so ELASove čete mor.le ljudi. Trupla tam za silo pokopanih žrtev so imela jasne znake trpinčenja in zloetav-Ijanja Sodijo, da so umorili okrog 3000 ljudi. Večino civilnih žrtev so umorili le zato, ker so bili člani r»olit:čnih strank, ki so bile proti ELASu. Kot sodnik je posloval neki Armenec. Skoraj vse žrtve so aretirali 28. septembra maskirani člani tako imenovane PPLA. polit:čne tajne policije in morilskega oddelka ELASa. Grški uporniki se borijo daS|e Stockholm, 8. jan. Agencija Reu er poroča, da eo grški uporniki, ki so se umaknili v gore severnozapadno od Aten, odk r so zapustili glavno mesto, prvič zopet pričeli napadati ter so zadržali! brita.r, ke oklopnike na nefki ožini, ki je oddaljera 30 ton od Aten. Te operacije so se vršile na področju Kaniteze, kjer so dobre obrambne postojanke, ki jih držijo ELASovi oddeki z metalci min in topništvom. Amsterdam, 8. jan. Radio London javtlja, da se vršijo glavni boji med britanskimi in ELASovimi četami po p-sl.-d-njih poročilih približno 40 km severno-zapadno od Aten. Tarhkaj so bile b' itan-ske čete zadržane na naki (>zki poti, ker imajo tamkaj ELASovi oddelki postojanke, ki ovirajo britandske o, erucijje. Druge britanske čete še vedno čistijo okolico Aten. Stockholm, 8. jan. Atenski dorisnik »Timesa« pravi, da ima ELAS nedvomno vso grško dežeo v svoji oblasti, tako, da je pod vplivom vite de gensrala Piastira»a zgulj Atika. Stockholm, 8. jan. Čiščenje At*n in Pi-reja, ki so ga sedaj »v glavnem« op.avi e angleške čete, smatra angiešiki poveljnk general Scobie za velik uspeh. To izhaja vsaj iz njegovega pisma regentu nadško/u Damasikinosu. Zanj so rabifli Angl - ži v č tednov ter so morali prestati hude boge. Očišečno ozemlje pa obsega le 2lK) kv km, dočim je 115.000 kv. km grškega ozetnilia še nadalje v ELASovih rokah Po Ro-uier-ju so prodi1 e briianske čete na vzhodu do atenskega predmestja Kifisia, na zapadu pa do 30 km oddaljenega mesta EJeus:s. Britanski labiugrsti silovito napadajo Plastirasa Ženeva, 8. jan. Službeno glasilo londonske laburistične stranke »Daily Herald« razpravlja zelo ostro proti poliiik; generala Plastirasa ter pravi, da se je slednji odrekel vsakemu resničnemu naporu za po-mirjenje.» Plastirasova izjava, da ne m;sli sprejeti v vlado ELASovih zastopnikov in niti ne v primeru, da bi sprejeli pogoje generala Scobieja, pomeni popolno prezi-ranje želja, ki jih je izrazila angleška javnost pa tudi angleška vlada. Ravnanje Plastirasove vlade ima vse znake namer-, nega izzivanja. Norčuje se iz poizkusa britanske vlade, ki hoče krizo zakiiuč;ti in izpolniti svojo demokratsko, nalogo. O političnem razvoju v Grčiji poroča londonska poročevalska služba, da po volji Plastirasa ne bo prišlo z ELASom do ni nöcakih pogajanj, dokler ne bo sprejel mirovnih pogojev. ELAS je še enkrat zaprosil regenta, naj sprejme njegove znslop-adta Amsterdam, 8. jan. Kakor javljja agencija Reuter, je zapisal list »Manchester Guardian« v svoji ponedeljki števiki: »Kakorkoli so poročila iz Grč je netočna in neredna, ostane vtis, »da nekaj ni bilo v redu«. List pravi med ostalim: »Mesto vlade na širciki podlagi, kakor sta jo obljubila Eden in ChurchiM. imam'1 sedaj generala Plastirasa s pol ducata možmi ter njegovo napoved, da bo uporabil silo, ca bo v vsej Grčiji potlačil EAM in ELAS ter končno tudi njegovo odklonitev, da bi sprejel v vlado tudi samo enega zastopnika tega gibanja Razen tega 3e napovedal kaznovanje »kolovodij«, čeorv to nasprotuje Edenovi izjavi, »da je t^eba st riti vse, da se bodo represa'ije prenehale«. Tu obstojajo povsem odkriti, daleč vid^i spori ki zahtvajo nujnega rezčižčenja«. L st zahteva, naj bo EAM zastopana v odgovarjajoči meri tudi v vladi in zaključuje: Ce to ni to i tika generala Plastirasa, potem ga tudi naj ne oskrbujejo z britanskim orožjem. Gospo ^serstoo Finsko gospodarstvo po kapitulaciji Izpolnitev gospodarskih pogojev premir-ja postavlja fmsk. narod pred izredre tež-koee, ki jih danes še m mogoče v vsem ebsegu pregledati. O tem obširno poroča »Basler Nachr.chten«. Najhujšo udarec z?. Finsko je o-stop Karelije, ki je pred vojno s 430 0^0 preb vaici predstavljala 11% vsega finskega prebivalstva, čeprav je obsegala le 7.3% površine Finske. Na Kare-lijo je odpadlo 12% kmetijske proizvodnje, vrednest industrijske proizvodn.e v Kare-lij pa je znašala pred vejno okrog 2' , milijarde fiinek.h mark, to je prib^žno 11»/» vse finske industrijske pro zvodnje. Zlasti lesna industrija je bila močno Koncentrirana v K&reliji. Na podjetja v Kareliji je odpadlo okreg 25% proizvodnje celuloze in 607o proizvodnje električne energije. Finska mora Sovjetski zvez: v blagu plačati odškodnino 300 mili jo:.o v dolarjev To je za majhno finsko deželo izredno huda obremenitev. Ofic elni tečaj dolarja znaša sicer le 49 finskih mark, vendar ie računati, da se bo v bodoče tečaj gibal med 75 do 100 mark. Ce vzamemo za pre-računanje tečaj 75 mark, tedaj znaša celotna finska vojna odškodnina 22.5 mi-1 jarde finskih mark. Kakšno obremenitev predstavlja ta vsota, lahko približno spoznamo, če ugotovimo, da je znašal ves finski državni dolg leta 1938 le 3.4 milijarde mark, sedaj po vojni pa je dosegal tudi le 6.3 milijarde mark. Znesek 300 milijonov dolarjev pomeni za Finsko še večjo obremenitev, kakor so bile po prvi svetovni vo.n: reparao.je za Nemčijo. Finska bo mogla p.ačati to ogromno vsoto le pri občutnem zniža..ju življenjskega standarda. če bo znašalo letno reparacijsko piačilo samo 2.5 milijarde mark, bo ta znesek predstavljal 9% finskega narodnega dohodka pred-vojno. Ker se bo moralo plačilo izvršiti v blagu, bo morala Finska znatno povečati svoj izvoz pri občutno znižanem uvozu. F-nancirati pa bo morala Fimeka reparacijska plačila z uvedbo hudih novih davkov, pri čemer je še upoštevati, da bo treba v finskem preračunu najti poleg tega še kritje za obresti vojnih do'gov, nadalje za popravilo vojne škode na Finskem in za odškodnino beguncem, ki so morali v Karel'j. pustiti svoje nepremičnine. Gospodarske vesti = Važno opozorilo za hišne lastnike! Vsi oni lastniki hiš, ki so imeli iz kateregakoli vzroka prazna stanovanja ali lokale na dan 1. januarja 1945, se opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40 zakona o neposrednih davkih prazno stanje najkasneje do 14. januarja 1945. Ce se ne vlož' prijava v tem roku, bo izvršen odpis zgradarine zaradi praznega stanja šele od dneva, ko bo davčni urad prejel pyijavo. Prijavo, spisano na taksnem papirju za 6 Ur, je oddati pri davčnem uradu. = Davčne karte ca hiSno Phiilnčnd. Vsi portfHinjair' ki nnpofliujrjn hifco atužabni- posledice d! Američani naj žrtvujejo vse da bo drwegla mednarodna židovska velefinanca svojo dolars/- o imperialistično svetovno nadv'ado. Po voin. r^ko je izjavil R"-*eve!t okro« velikih nrrMcmov zunanje po'it'ke ko mačka okrog vrele ki«e Gr"ki Sandal in po^lfb^ano stsnie Hede Poljske ie om-eri' samo mimogrede, da bi mu ne moemhe vredno, da je priznal, di ob^ič raz'iSm *«ini dogovor» in predvsem tudi s SovjetJco 7ve*o. katerih ob:ava b'- rerfvomnr. pm-rrwrla v Zecfi-njenih državah val cr^rčen 'a in bi nič manj ne razsrdila ostf 'e nrrode na svetu Roornbo. da so «■•' edini v končnem c;1iu ki ie likvidaciia nemš1""^ P9",',a! Začudeno Ho-do. rv-Kfledal"' 'ni^ie r»1—on »T'rr»f*m« m n:ihovi zak-^iTii vodlf°H: r D ■»v-ni-xi tree^0 T t ionu, ki so da'i nrryT nekn'ilro dnev; ....."'hi "razumeti, na? vendar končno enkrof «o- vori o svoj15^! vrinem c:!i'i. nre-l-'-^i'-m tu^i ?1ede na evronJrg razm-oTe. Odgovor na fo ie b:1a morda prrvnrba da h oče s to vo:no rr>7-v'ri »demokratski sctem «vetovne varpos+W to se pravi, vzpostaviti svetovno noidvladn dolar, skega imperializma! Tv:i^-no Angležem, ki so se pri prejšnjih raz^rian ih svojega svetovmega f»vspod'tva sami radi m>slu?cva1; takšnih fraz. bo tatovo razumliiv dejanski tod" oni so udarjeni s Oii'-chi!ovo nc.'-nnostjo in s slenoto. d'' Bog tistemu, katerega hoče kaznovati Strminiafstjo tol^r^v, daffhno 73 Z'nss!^ pomoč! štvo, služkinje in stalne postrežkinje. si morajo nabaviti do konca januarja 1945 predpisano davčno karto za hišno služinčad. — Davčna karta z občinsko takso stane 31.— lir. Karte prodaja davčna uprava, Vodnikov trg št. 5-II, soba št. 13. Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kot kazen po 5 kratno vrednost davčne karte. = Gospodarske težave v Franciji. V teku janskih vojnih dogodkov je Frar cij... izgubila ve! i k del svojega žel zn škega vo-zovnega parka. Sedaj ima največje leiiAO-če z obnovo prometa. Ne zadostuje samo, popraviti železniške proge, pot.ebni so tudi vagoni, predvsem pa t>o potrebne roPomoti ve. Kakor poročajo iz Pariza, bo Švica posodila franeu^k'm železnicam večje število lokomotiv. Švica se je mora a k temu odločiti, ker bo le tako mogoč .ranzit s i-carskega izvoznega baga do po'tugaläk h liuk in prakomo,-skega uvoznega bta,ga v Švico. Švicarska železniška uprava pa je demuntiraja pariško vest, češ da se pogodba tiče tudi oddaje železniških x ago-nov. — Dopisnik lista »Stockh im- Tid-ningan« poroča iz New Yorica. da bo mogoča obnova franco-ke industri. ske p oiz-vodnje le tedaj, če "oo zaveznikom uspe'o v prvem polletju pripeljati v Franc.jo okrog 6 milijonov ton surovin in drugega blaga. Samo v tem primem bo mogoče obnoviti francosko oboroževad':.o i-i d' "ugo industrijo. — Da bi spričo pomanjkanja potrošnega blaga zlasti živil dosegli bolj pravično razdelitev tega blaga in da bi omejili oposlovanje črne borce so se v Parizu odločili za izreden finančni eksperiment Višjim d-nžrvniro uradnikom bodo izplačeval le del p ipad.- očih pre em- ov, ostale prejemke pa bodo ti uradniki dobivali kot dobropi - na vezanem teikočcm računu, ki se bo obrestovali z enim odstotkom Državni uslužbenci z najvišjimi plačami bodo dobili izplačano v gp oviai ie eno petino prejemkov. Isti sistem bo uveden tudi za zasebne nameščence z viš.imi pačami S tem naj bi se doseglo maniše povpraševanje po blagu, zlasti na črni borzi. = Tudj Anglija se je odločila za proizvodnjo umetnega kaučuka. Angleški gospodarski krogi so se dolgo upirali, da bi Anglija pričela izdelovati umetni kavčuk, češ da je treba zaščititi proizvodnjo naravnega kavčuka, kjer je investirano mnogo angleškega kapitala. Tudi po japonski zasedbi Malaje, ko se je Amerika naglo odločila za proizvodnjo umetnega kavčuka, so v Angliji najprej zastopali staro stališče, ki pa so ga lani vendar cpustUL Kakor je razvidno iz izjave angleškega ministra za proizvodnjo Lytteltona, britanska proizvodnja sintetičnega kavčuka še vedno ni prešla preko stadija poskusov. Doslej še niso prišli na trg nobeni izdelki iz umetnega kavčuka za civilne potrebe Vlada je leta 1943 izdala neki družbi dovoljenje za gradnjo tvornice umetnega kavčuka, vendar tvorniški objekti tega podjetja še niso dograjeni in bo tvornS-cn pričela obratovati Šele nrihodnje let». Varčujte z vodo! »JUTRO« St. 5 Torek, r. T. 1945 * Paracelsusov rokopis v Gmundenu. Studijski svetnik dr. Loienzoni je našel v arhivu mestnega muzeja v Gmundenu zvezek Paracels-usovih spisov, ki so bili doslej neznani. Rokopis izvira iz dobe med L 1571 do 1575. ter je bil natisnjen v Ba-slu, odnosno v Strasburgu. Vsebina rokopisa obravnava fizična in fizikalno-alkt-mistična vprašanja, kot posebno poglavje pa je natisnjena razprava o kugi. * V neki turinski bo!n'"šnici je umrl 40-letni italijanski novinar Angelo Appiotti, reški legionar, skvadrist in fašist, ki se je svoj čas udeležil tudi pohoda na Rim. Sodeloval je pri turinski »Stampi«. * Diamantno poroko sta pred kratkim obhajala zakonca Mihael in Ana Gangl v Ilmitzu. Ob tej priliki se je v rodbinskem krogu sešio mnogo sorodstva z otroki m vnuki, krajevni župan pa je izrekel zakoncema čestitke v imenu domačega prebivalstva in stranke. * 18 otrok ima družina Kislinger v Alt-dorfu pri Scherdingu. Zakoncema se je pred kratkim narodil 18. potomec, kar je pač nevsakdanji primer v današnjih časih. * Nad 33.000 otroških vrtcev so našteli ob sklepu 1. 1944 v Nemčiji. V teh vrtcih ie bilo oskrbovanih nad 1,030.000 otrok. S tem, da pr, -tale nakupovalnicl Socialne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, koristite sebi, ker dobit" zanje ugodno ceno in revežem, katere bo Socialna pomoč mogla obleči. g jirabhaae «e* «J u— Novi grobovi. Po dagi in m č ii bo Jezni je preminila hišna posesniea Ana Soštaričeva, rojena La vri . večnemu počitku bodo rajno spremili v sredo od pol 9. iz kapele ev Ni o.aja ; a Žalah na pokopališče k Sv. K ižu. — Za vedno je zapusti] svojce doroob an:c g-Anton Kosca k. Smrt ga je po;;o.-il v 19. letu starosti. Na zadnji poli bodo pokojnika spremili v sredo ob 15. iz kapele sv." Antona ra, Žalah k Sv Križu. — Umrla je bftaga mati ga. Marija Kieme n če v a. Pogreb pokojnice bo v sredo ob 9. iz kanele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — P» težki bol zn je v cvetu miüadosti prenehalo biti srce soproge oper režiserja ge. Hane Fre-lihove. rojena Centa. Njsne zemke ostanke bodo spremili do preranega groba v torek ob p <1 9. z Zal, kaplice sv. An- ga. K Ježi®! B" - v s^sssiIes Tiho si odš.a z naše' sredine. Nisi mogi* dočakati dni, ki j Ur je želela tvoja nežna dekliška duša. Bila si pol a vere v lepoto in resnico, blesk in sijaj zlaganega sveta te mata mamila, verovala si in nosila v sebi le čistost, s svojim: mladimi in lepimi očmi s>i gledala življenje, vedela si dobro, da je vse minljivo: bogastvo in slava, da ortane za nami le duša, da se ohranijo le dobra dela in blagi- spomini. Samo 22 pomladi si dočakala, pa si mo. »„i., fvjjti. Kje ie tvoje Poletje, v j« je lesen, da bi dozorela "in dala, kar si hotela in aa čemer je stremela tvoja duša? Poletja ni, jeseni ni, sredi svoje najlepše pomladi 3i zvenela. Kot prelepa roža,si mogečno zra_ sla k soncu, komaj si odprla svoje nežne lističe, cvet je šele zadehtei, pa si odšia za vedno. Tvoj dom, tvoj rojstni kraj je danes pust. Lepa Borovnica ni mogla sprejeti vsa tebe mrtvo, tvoj grob je ca ljubljanskih Žalah, daleč od groba matere in brata, ki še v zemJj. nimajo miru pred zračnimi angioameriškimi razbojniki. Počivaj v miru! A mi, ki smo te poznali in ljub Ii,*te bomo nosili v svojih srcih do tistih dni, ko bo Gcspod tudi nam zaprl oči. « * * še usta so nema in noge drht§ in sanje so mrtve, v mrak so zbežale, le v grozi so tvoje oči zasijale, v grczi poslednjega dne. Je vse končano, ko telö nam umre, kaj čutiš v grobu, kaj duša ti sanja, v dolgih nočeh presladkega spanja, kako je, oj mlado in lepo dekle? Brezkrajna je potov širina in duša kot angel s perutmi leti, tam daleč nebeško obličje nlešči, le mir je in sladka tišina 1 Tvoj prijatelj Jeruc Dimitrije drsja k Sv. Križu. — Po kratici bolezni je umri, star komaj 14 krt, dijak 5. razreda , reaiirve gimnazije g- Franci Nemec. Do zadnjsga počivališča ga bodo spiemih v sredo ob pol 10. iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu Na svojem domu je v ponedoijek doti pa] g. Jože Suš ter-š i č , gospodar na Detajnovi. Dragega pokojnika bodo spremili na zadnji po-i v sredo ob pol 11. izpred hiše žalosti na Vrhniki, Stara cesta št 23, na farno pokopališče sv. Pavla. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. imBODOiiiarjnranGOGairEcira MED. UNIV. DE. BSGCMIL R6Š specialist za ženske bolezni in porodništvo ORDINIRA OD 1. DO S. URE. LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 4-II. iimiiminiiiiximxiüi k i. juo u— Ivanu Hočevarju v spomin. Dragi Janez! Včeraj si odpotovati. Ker ms m mogel k slovesu na postajo, pošiljam za Teboj to kratko pismo. Ne vem, če .-em Te že kdaj nadlegoval] po pošti. Saj tudi ni biijo potrebno, še manj nujno. Bliže 3 13; stranke pa, ki ro ku. ovale v mesariji Krušič, Crroetova u:-a. so pa dodeljene mesarju Bonoini Jožetu, Ce ne-tova 10. S štaferskega V Podlehn'ku pri Ptuju je priredila on-dotna vzgojevalnica za kmečko mladino poseben tečaj, v katerem je prejelo v zadnjih treh mesecih strokovno izobrazbo 28 bodočih štajerskih kmetov. Tečjr ;e sedaj zaključen, ob zaključku se je vršil izpit ki je pokazal dosežene uspehe. Vodja kmetijskega tečaja Söllner je pedal bilanco učnih uspehov ter je na koncu razvil program za bodoče spodnještajerske kmete, ki imajo prvenstveno dolžnost ohraniti zvestobo do zemlje. Šolsko slavje so imeli nedavno v Por- T-.u ;e nriredila ga. Helena Landstädter j eva po~eben kuhar ki tečaj za dekleta. Tečaj je obiskovalo 30 deklet ki so se pod vodstvom imenovane gospe učile del v kuhinji, pralnici, v hiši, na vrtu in pri negi perutnine. Gb zaključku tečaja so gojenke povabile vodjo in druge funkcionarje stranke ter oblasti iz Ptuja, da so si ogledali razstavo njihovih izdelkov iz slame, na koncu pa je bila še gledališka predstava prvaljlčnega značaja. V Razgorjzh pri Laporju ra Štajerskem so priredili zabavni večer za otr-ike, katere je domače ženstvo bogato obdarovalo. Prireditve se je udeležil tudi uv.gor>ki župan. V Gradcu je umrl železostrugar Franc Polanc v 52. letu starosti. Nadalje so umrli: mesarjeva žena Jožefina Cerni, trgovec Viktor Fiegele in tvorniški ravnatelj Karel Leitner. Štiri smrtne žrtve zaradi avtomobilske nesreče. V Göstingu pri Gradcu se je primerila te dni huda avtomobilska nesreča Neki avtomobil je zavozil s ceste v obstranski jarek in je padel od tam v prekop. Štirje potniki v vozilu so se pri tem ubili Med njimi so: 631etni komercialni direktor Stroback, Josef Piikhert, Prokurist Pavel Benišek in vozač Braueher. Trupla smrtno ponesrečenih so potegnili iz prekopa šele, ko so iz njega izčrpali vso vodo. Nova umetnostna razstava je bila odprta te dni v Michelazzijevi umetnostni galeriji v ulici Sv. Miklavža. Svoje umetnine razstavlja slikar Ramir Meng. Maša v predoru. Na Novega leta dan ob 11. je bila v zakloniščnem predoru v ulici Manfort maša, ki jo je daroval župnik pri Sv. Antonu starem mons. Vascotto. Svečan pogreb. Te dni so v Trstu svečano pokopali 18 letno Rino Masarin, ki je bila svoj čas uradnica v tržiških ladjedelnicah, v zadnjem času pa bolničarka. Smrtna kosa. Dne 30. decembra so umrli med drugim v Trstu 751etna Elizabeta Tomč vd Morpurgo. 831etna Justa Lavren-čič, 691etni Alojz Levak, 851etna Emilija Savlič, 651etna Ana Mazar, 89letni Jožef Mandel j, 591etm Ivan Bogataj, 831etna Ka-rolina Fan, 221etna Adolorata Merznik, 581etni Anton Zorzin in SOletna Jožefina Zorzin in 80letna Jožefina Dekleta. Novi alarmni znaki. Z veljavnostjo 6. januarja so bili uvedeni v Trstu sledeči alarmni znaki: Manjša nevarnost: pet si-renskih znakov po 5 sekund s 5 sekundnimi presledki. Letalski alarm: štirje slren-ski znaki po 15 sekund s 5 sekundnimi presledki. Zmanjšana letalska nevarnost: 5 si renskih znakov po 5 sekund s 5 sekundnimi prešle Iki. Konec letalske nevarnosti: en znak, ki traja 30 sekund. Ustreljen kolovodja tolovajske sknpine. V zadnjem času jfe Trst strahovala roparska tolovajska skupina, ki je izvršila številne drzne vlome, tatvine in rope. Tržaški policiji se je posrečilo zajeti kolovodjo te kriminalne druščine 25 letnega Bruna Velenika. Te dni se je moral zagovarjati pred tržaškim posebnim sodiščem, ki ga je obsodilo na smrt. Justifikacija je bila izvršena dne 29. decembra zjutraj. Bete&nica KOLEDAR Torek, 9. januarja: Ju ijan. DANAŠNJE FR1REDITVE Kino Matica: Rembrandt. Kino Sloga: Poletje, so nce, dekje. Kino Union: Pustoov.-čna se nadaljuje DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Se-^enburgova ulica 7. Zatemnitev od 17,30 do 7,20 DRŽAVNO GLEDALIŠČE Torek, 9. jan. ob 16.30 operna preds4ava: Thals. Red B. Sreda, 10. jan. ob 16.30 operne predstava: Manon. Red Cetrtefk. Četrtek. 11. jan Ob 16.30 dramsika predstava: Poslednji mož. Red Sreda. * J. Massen et: »Thais«. Opera v treh dajanjih (6 slikah). Dirigent: D. Zebre. — Režiser: C. Debevec. Koreograf: P. Golovin. — Kostimi: _ J. Vilfanova. Drama pripravlja uprizoritev »GSste Berjinga« po slovitem romanu Sežane La-gerlöfove. Delo je dramatizirala Božena Begovičeva. Nas'ovno vlogo bo ipsrail Vladimir Skrbinšek, majori co-Marij a Vera, "Elizabeto Dohno-Levarjeva, Sintrama-M. Skrbinšek. _ tajniška sk«rina hdrsnsko Prmr\z RADIO LJUBLJANA TOREK. 9. JANUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini 7.10—9 00: Ju t ran j. koncert. Vmes od 7.30—7 40: Poro-či'a v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 12 00—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila^ ▼ nem«čim noročSo o po'ozaju vn poročila v so-venščini. 12.45—14 00: Koncert za razvedrilo. Radiiski orkester vodi D M. S'.ianec 14.00 do 1415: Poročila v nem'crri. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nenvkega sporeda: Od dveh do treh — šare meh. 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda fg'asba). 17.00—17.15: Poročila v nemščni in slovenščini 17.15 do 18.30 Prenos osrednicja nem"kega sporeda: Popoldansko kratkočasile. 18.30—18.45: Gasbena medtgra. 18.45—19 00: Zdravmška u«. Dr.Ra-kovec Slavko: Ledvična tuberkuloza. 19.00 do 49.30: Slovenska ljudska oddaja. 19 30—19.45: Poročila v slovenščini 19.45—2000: Aktualno predavanje (prenos). 20 00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Komorna glasfca: Trio za flavto, gosli in celo Igrajo: S avko Korošec, Miran V'heT in Adolf Zupane: solist: Jelka Stanč, violina; pri klavirju: Marjan Lipovšek. 21.15—22.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 22.00—22.15: Poročila v nemščini 22.15 do 23.00: Plesni orkester, vodi M Vodopivec. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporoča (glasba). __ SPO H T Dijaški sfinsSaarsId tseaj Dijaki III. in IV. razredov srednjih šol naj se zglasijo dne 11. t. m.; tečaj se prične v petek 12. t. m. Vsi dijaki, ki so se prijavHi za smučarske tečaje v okviru razšrjene šolske telesne vzgoje, naj se zglasijo v četrtek dne 11. t. m ob 8. zjutraj ali ob 15, popoldne v prostorih športnega referata pokrajinske uprave (Vrtača St. 5, pritličje) zaradi razvrstitve v oddelke in razdelitve smuči. S seboj mecajo prinesti dijaško knjižico in od staršev podpisano izjavo, da jamčijo za vrnitev Izposojenih smuč-- po končanem tečaju. Ob tej priliki naj se zglasijo tudi eni dijaki, ki imajo lastno smučarsko opremo. Opozarja se, da se lahko udeležujejo letošnjih smučarskih tečajev samo dijaki IH. In IV. razredov ljubljanskih srednjih šol. Začetek prvega tečaja bo v petek dne 12. t. m. na Golovcu, in sicer za dijake, ki Imajo popoldanski šolski pouk ob 8.30 zjutraj, za ostale pa ob 15. Tečaj bo trajal 8 delovnih dni po 2 uri na dan ter bo zaključen v soboto 20. t. m. Dijakinjam, ki so se prijavile za gojitev smučanja, se sporeča, da se bo pričel tečaj zanje bržkone v torek 23. t. m. Podrobnosti glede tečajev za dijakinje bodO objavljene pozneje. (Iz športnega referata pokr. uprave.) — Klubom, ki gojijo table-tenfs! Pozivam vse delegate nanrzno-tenišldh klubov ' na sejo, ki bo v sredo dne 10. t. m. ob 18. v dvorani Akademskega doma. Načelnik. šal podpreti ta njegov namen in sem zato vnesel vanj baletne momente, ki podčrta-vajo razpoloženja, dajejo dejanju razgibanost v smislu abstraktnosti in v medsebojnem odnosu pevcev in plesalcev tolmačijo zunanje skopo dogajanje Tako na primer podčrta pojav plešočih mladenk razliko med mladim in starim svetom, kamor spada kraljica in kamor jo vleče narava. Odtod izhaja konflikt nezvestobe m •th.-'-'m '--'-»deca paža. Konflikt je tu v stanjih, ne v zunanjih premikih dejanj ,ki so skrčeni na minimum. Kraljičina in paževa mladost in kraljeva starost dajejo že a priori konflikt: tragedija razlike med mladostjo in starostjo je stara kot človeštvo, zato je tudi popolnoma upravičen pravljični okvir, kamor jo je presadil li'oretist času in prostoru ustrezaic-če. ker se godi lahko kdaj — in kjer koli. Opombe k bodoči izvedbi Opero je na novo prevedel in predelal opern; ravnatelj V Ukmar. S tem, da je prenešen prihod kralja in njegova obsodba ljubimcev na konec 2. slike, je dosežen močnejši in bolj logični razvoj dejanja kakor prvotno v originalu, ko je bil v začetku 3. slike, v ječi. Z delnimi popravki oz. podkrepitvami smisla je dogajanje bolj določeno in slog tega dela bolj do-pri^n. — Pn-ot.no je bil paž ženska partija. Takdatna doba, ko je ustvarjal Parma, Je občutila posebno dražest ženske v moški partiji, po drugi strani pa so bile tenor-sfce'pojave, ki bi ustrezale predstavi mladega paža. redke. Ženska v partiji paža je za naše današnje pojmovanje precej nesodobna rešitev in moti iluzilo Ijubav-nega para .obenem pa je za nas v drugi točki brezpredmetna, ker imamo med našimi mladimi pevci polave. ki ustrezajo po svoji zunanjosti tej vlogi. Zato je zasedena ta vloga z moškim pevcem V novi izvedba bodo peli: kralja — M. Dolničar (namesto obolelega V. Janka), kraljico — V. Bukovčeva, ki bo nastopila tokrat prvič v glavni operni partiji, paža — D. Čuden, trubadurja pa L. Rakovec. Dirigent: A. Neffat režiser in koreograf: p. Golovin. scenograf: ing. E. Franz. kostumi: J. Vilfanova. Pri letošnji prvi izvedbi te opere, ki bo obenem spominska proslava skladatelja, bo zaigral orkester najprej intermezzo iz >Ksen:je«, sledil bo govor opernega ravnatelja V. Ukmar ja o V. Parmi nakar bo izvajana »Stara pesem«. Maša SL Zapiski Ja roh Grimm. 4. januarja je poteklo 160 let, kar je rodil utemeljitelj german «stike Jacob Grimm Njegovo ime in delo sie v več smereh dotika tudi slovenskega kulturnega razvoje: predvsem po vzoru, ki ga je postavi! kot izrazit iepodbudnfk in glasnik nove romantične miselnosti zbirateljem slovenskega narodnega blaga, dalje v smeri preučevanja našega jezica in vpliva, ki ga je ime! Jacob Grmm sploh na razvoj slavističnih študij, zlasti pa glede na stke. ki so ga vezal» s slovenskim znanstvenikom Jernejem Kopitarjem in o katerih pričuje njuna korespondenca Oba brata Grimma sta si pridobila posebno velik vpliv na znanstveno preučevanje nemškega jezika, njegovih pismenih in ustnih izročil. Jacob Grimm pa je šei v svojih fitiklh najdalje, njegov vpliv sega tudi v srbsko romantiko, kjer je našel v Vuku Karadžiču zvestega učenca, ki je v glavnem pod Kopitarjevan vplivom, vendar z Grimmo-vim vzorom pred očmi izvršil obsežno jezikovno reformo. Narodno blago, zlasti homersko lep« epfca. Id jo je nabral Vuk, j? vzbudila tolikšno pOfOfflÄt Jacob« Grimma, da se je šara učil srbSčire Tako se okrog imena in dela Jacobs Grimma združujejo sJavistka in roma-nistika. romantična miselnost ter kulturno m poltično prebujenje narodov južnovzhode^a proGtoca. »JUTRO« št. 5 4 Torek, 9. L 1945 &.Out iSCe sluz Du. plaCa sa »salto besedo L 9.50, najm^nJSi tuest k zx te oglase Je L 10.— Za žcnitve m dopisovanja je plačati sa vsako besedo L Z-—. za rse druge yglase I» 1-— sa besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 150 ta besedo Najmanjši iznos ga te ogla» je t iS-— C* vsak ogiaa Je treba plačati črt tu pro* taks« *• oso- «■ dajanje naslova ali äifre pa L KIŠNICA 5šče služba. Sem orez otrok Ponudbe na osi odd Jutra P01! »Hišni ca«. 547 1 bESALNI APAKA1 Lux skoraj növ, pred Vojno blago, prodam — Nrrlov v og!. odd Ju tra. 63 1 nišNO POMOČNICO ki dobr0 kuha iš.emo Po-tena m marljive ima Jo prednost. Predstaviti se osebno ns Sv Petra cest. 7 i. 35325 la TRG. SLUGO sprej re v zs časno služ bo trgovina s- papirjem Ponudbe na »gl odd. Ju tri nod »Priden ln pošten«. 443 la FANTA močnega, Za raznaSsnJs blagu, sprejmem. Dvora kova 3 " 437 la POSTREŽNI CO od 8 30 t'0 1130 sprej mcm. Dalmatinova 3-II, Jevo. 549 la ijostee2\-ico manjše oblike predaja •li ramenjsm Cllenško v3 26. 537-6 >:0 ;KE ČEVLJE št. 41 nove ln sanke — orodam NTa^Iov v oglas odd Jutra 534-6 2 KRASNA MUF.\ or^dnm Nislov v osji. odd Jutra. 533-6 IV, rr. SUKNA clveer» Prodam. Naslov v cgl odd Jutra 532-6 MO 5K- KORNJE št 42—43. fme prodam Na.«iov v osi odd Ju tri. 531-6 čevlje št 42 možice nizke temno-Jave. do'bro ohranjene — r>rod?m Naslov v o^'as. odd Jutra. 530 6 DVE PREBITI ODEJI novi. še staro blago — pTdrrn ATas!ov v oredpa=n'ike ln oks ford za nar rr»osk:h — orod^m Naslov v oa- n tu^e št. 2. prodnm. desno. 52S la j N2fjov v odd jutra. HIŠNO POMOČNICO ! 518 6 bo'jSo. all postrežnic0 2 j SREBRNO r IST<~o znanjem kuhanja, išče . ve"»:o tsroiam m o takoj Ostalo Po tio ; Nns|3v v o?l. odd Ju- govoru Na=l0V v osi as. . t?a8 OK;ed 2 <5^ 3. Odd Jutra. 515-la [ 517-6 PO STREŽNICO ! PPIKE GO^AR-TE za dvakrat tedensko k . gt 29 !n drsalke št 20. dvočlanski družini. Iščem ■ pr0j,m " ^-Aor v os1-.-? *> takoj i Naslov v oq\ j c, kratek, nov. pr&-drm. Naslov v ogl. odd. Jutra. 502-6 GOJZEEJE pravi krom. št. 43 še zelo močne, prodam ali zamenjam Poljanski nasip 14-Tt. desno. 489 6 OTROŠKE ČEVLJE lepe. lak ste in lepe galebe oboje št. 35-36, pro. čim ali zamenjam. Po Ijanskl rea-in 14. H. nadstropje desno. 488-6 2 LISICI trajni. modri, nenošenl. procinm. Ogled dnevno do 10. ure zjutraj v Mu. sej .-.ki ul. 3. pritličje le. vo. 437-0 1WKO OBLEKO prvrstno blago. črno žen-ko bluzo, oboje skoraj popoinom- nov-: co, nove rroške spodnje hlače in majico zameni-m Naslov v og! Jutra. 486-6 ZEN'PKT PLAŠČ črn. volnen, zamenjam. Ogled od 1. do 4 Naslov v cg!. odd. JiiT-t-a. 485-6 VOLNKVo BLAGO predvomo teraromod-o. za damsk; cpoml-d'n?ki r)'a5.č. prodam Ogl»-! !z r>rt1"zno=t vt^govl".! — ?p'oriburr"v-i 6 4°4 6 KT, V H A R \TONT K O ng ST 'a^sov in d;atonič n0 Hohner proda,^ Na -lov v cgl. odd Ji-»-t. 4S3-6 PREDI CO za, i1 kg volne, iščem. Sporočite naslov in pogo je v ogl. odd. Jutra pon iSpredein- 548-3 PRODAM: jedilni in likerjev servis, «iamast prt s scrvieti. dve oble* i, lino pctrcieiaiodro is čisto Jantung svilo, oranž, nove drsaike li. 23 tec muf oposum. Naslov v ogl. odd. Jutra. 481-6 K.iDIO elektiogramofon in plo iče prodam Verd.jeva ; 9. vrata 4. 267-6 S ČEVLJE popolnoma, nove. moške j visoke, rjave. št. 41, 42, ! podložene z U:nj9n — . predvojno bh.30. prodam — Ogied; Snežniška 1 II. tevc 5C5-Ö GUROiKE SANKE proda-. Naslov v og'«-Otid. Jutra. 557-6 MOŠKE GOJZERJE št. 42, zameajEin Ea žen-?ke gojzarje št. 3S ali 39. Naslov v ogl. oddel. Jutra 555 6 RADIO skorai nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 552 0 2 KOSA BLAGA za moško Obleko, sivega in rjavega, ter nekaj metrov b:i'iienta za žen ako ob'ek0 ali domačo haijo, prodam ah za«.re nj-.m Celovška n. 491. 218 6 SERVIS za kompot. % 6 oseb. kračen kristal, primeren Za, poročno darilo, pro dam. Naslov v ogi odd. Jutra. 542-C K .MIKI METALURo.1 prodam gamotnr, peč.co Ea visoke temperature brez gorilnika. Vsebnost ca. 500 cc. Zgrajena p-t vzorcu Haereua. Cena 3000 ilr Ogled vsak dan od 11. do 14. ure /le ijar.-ka ul 7. 541 6 PISALNI STROJ »Ideal«, skoraj nov brez h.ben. prod.:.m Noslov v Cgl odd. Jutra 540 6 MO KO SUKNJO temnorjavo za srednjo postavo, predam. Toman Anton. Dunajski, 62-III levo. 539 6 JERMENA okove ln bambusove pa lice Za anufi dam za ženske visoke čevlje št. ■43. prot doplačilu. 538-6 POVRŠNO JOPO (astraham imit.) dam Za molke gojzerje št. 42 d0 43 J Grčar Kino Mati ca vhod za vodo (pri tličje) 527 6 STEKLENICE raz lčnlh vrst kupujemo Dobrrj plačamo N» Vašo žeijo tih prevzamemo na do-rij B Guštin Vodni kov trg 2. J-318 N ? KN!IGE slov tn nemške, »Ljub Ijan-ki Zvon« »Dom ln ZNAMKE posamezne, serije, Iran kirane avlonske >n zgre ške od Co Ci. R Com iT-issarrato Tbc ,n dvion ske od »Provinz Lalbach kupim po najv.šjih ce nah. Ponudbe na oglas oddeiek Jutra pod •Znamke« 35370 7 ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« mle ka B Guštin Vodn ko v trg 2. J-426 7 «.^Di-EKi, suknie, plaiča, penlo, obutev, klobuke, čepice, nuhe, odeie in vsa druga oblačila kupuje po dnev-• nih cenah Nakupovalnica [ Socialne pomočj v Ljubiia-m Gradišče 2 (nasproti Drame». 45J-7 ROČNI VOZIČEK na 4 kolesa, kupi »Kar topipir« palača Bata — HI. nadstr. 564 7 1EKAČ kokosov ali lz drugega matenjala. 5—8 m dolg, kupim. Naslov v ogla^. odd Jutra. 563-7 OiROŠKE SNE2K*: za triletnega o.roka. ku p im ali zamenjam. Naslov v ogl odd Jutra. 556 7 ŽENSKO KOLO dobr0 ohranjeno kupim Naslov v ogi odd. Ju tra 554-7 VOLNO zeleno »Ü rjavo, za jo pico kup m Naslov v ogl. odd. Jutra 546 7 BLAGO predvojno, za 3 moške pižame, kupim Naslov v v ogl odd. Jutra. 545-7 MUF in ovratnik, črne barve, kupim. Ponudbe z na-vedb0 cene na ogl. odd Jutr pod »Muf«. 543 7 BLAGO ZA HLAČE rjavo aH modro, takoj kup'm. Naslov v oglas, odd Jutra. 535-7 DAMSKE ŠKORNJE ali gojzarice št. 37 zelo dobro ohranjene, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra 535 7 VOZIČEK globok, avtom od el po možnost mal0 rabljpn, takoj kupm. Ponudbe na c-£l odd Jutra pod »Nave-ti ceno< 525 7 SVILENO RUTO aii šerpo prvovrstno ku pim ali zamenja.-n. Po nudbe na ogl odd. Ju tra nod *Novo«. 32-4-7 JABOLKA ali hruške, kupim cdn dobr0 zamenjam. Naslov v Nerzi. 495 7 PARCELO «ončno lepo, na prljaz ner. kraju pod Rožni kom. nujno prodam Po ugodni ceni. Ponudbe n6 ogl odd. Jutra pod »Poa Rožnikom«. 317^0 HIŠO starejšo ali novejšo, ob proretni cesti al* v bil žini nje, kupim Ponud be na oglas oddeiek Ju tra pod »V vsakem stanju«. 326 20 PARCELO najraje v okolici Mirja Kolezije. Viča Rožne do line kupm d« 500.000 1 r. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Nave- deni kraji. 324 2C 2 STAVBNI PARCELI z od bren m'i načrti 580 in 750 kv. m v Šiški, in en kompleks njiv 3200 kv m pri Sv Križu — prodam brez posredoval ca. Poizve -e pri Kralju Jakobu Prijateljeva 1 LJubljana. 566 20 PREVOZ blaga, s tovornim avtomobilom do 4 ton teže iz Ljubljane v Mollne. Go.ico ali Trst, izvršim. Dop.se na ogi. odd. Ju tra pod »Prihodnji teden«. 358-37 IZGUBIL SEM rjavo moško u>njen0 po. kavlcn od Gledal .ške ui do Daj dama. — Pošten najditelj naj j0 odda proti nagradi pri blagaj ni kavarne Emona- Doplačam Ilr 4000. Din». mo Dober radio, Dvose deine. Dijak 14. D.fc.vn«, Drva-obleka. Gospodinji. Gramofon, Harmon.ka Jelenovo rogovje, K.om plr Karkoli, Kolo Kr znen. Kmopodjetje. Le Po likam. Ljubljana 1, Ljubiteljica otrok, Lepa spalnica, Lončene peči. Ljubljana 2. Lep dom Lep teren. Mimo dekle Mlad kurjač Mnog ood sotna M ščoba. Navad IZGUBIL SEM ^ J?* lz avle g\ pošte do trg Tičar. rumeno usnjeno Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine itd. je v Gradišču št. 4, nasproti dramskega gledališča. Danes, ko je stiska za obleko in obutev, ne sme ostati nobena taka stvar neizrabljena. Ce jih sami ne rabite, prodajte jih nakupovalnici Socialne pomoči 2-FO~NO tanovanje — komfortno ali enosobno s kab ne tom. nujn.-, iščem ali ga tud. za-renjam za eno sobno Vse drugo po do govoru — Ponudbe na osi oddelek Jutr pod | »Nujno«. 544 21a KABINET v sredini me--ta oddam s 15 Jan. go podu, ki Je ves dan odsoten. Naslov v ogl. odd. Jutra. 526 23 SKLADIŠČE ali trgovski lokal, kjer koli v me~tu. iščemo za č.mprej Naslov v ogi. ocld. Jutra. 562 17 ZEMLJIŠČE uporabno za postavitev delavnic m sk adišč, ku pim do 700 000 lir po možnosti na severnl stra ni Ljubljane Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vsaj 3000 kv m«. 323-20 VILO. KIŠO pa tudi stanovanja aii cele etsže hi le, kupim takoj. Ponudbe na ogi as. oddelek Jutra cod >700 do 2.000 000 lir«. 322 20 VEČJE ZEMLJIŠČE ali posamezne parcele kupim. Za iste nudim tudi v zamenjavo svojo dvodružinsko vilo z lepim vrtom v najlepši vil ni četrti Ljubljane Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Prodaja aii nakup«. 321-20 ZEiViLJISčE Ca 4000 kv m all tud. več, prip aviio Za vrtno naselje ali industrijske s vrhe. prodam po 120 l.r za kv. m. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod sldiličng lega«. 325 20 ZEMLJIŠČE vsaj okoli 10 000 kv m po možnost; ob vodi ali v njeni neposredni bil zim, kupimo Ponudbe na. ogl. odd. Jutra P°d »Vižina cene z oz.rom na leg0 nl važna«. 319 20 VILO eno- ali dvodruž.nsko. Po okusa. Za vsako ceno kupim. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Go tovme dovolj«. 320 20 ZEMLJIŠČE ki bi bilo pripravno V ln strijske namene destlla cije ,ščem Ponudb na Svet« kupuie fcnj g ma i ogl. odd Jutra pod žužek Pasaža nebotlč J »Največ do n k .7 436 7 ! 4 milijone lir« 318 20 -------- — OPREMLJ. SOBICO šče ursdnik. ki je večkrat odsoten. Cenj. po nudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Svoja posteljnina«. 289-23a PRAZNO SOBO s Dosebni.il vhodom, iščeta dve mirni, od. asi,, ve<= dan odsotni osebi. Ponudbe na ogl. odd Ju-tra pod »Takoj« 51123a PRAZNO SOBO s šted lnikom ali vsaj s soupo-abo kuhinje, išče ta novoporočenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Protiuslusa«. 506 23a SOBICO za shrambo spaimee — iščem. PisTene ponudbe na ogl odd Jutra pod »Brez vlage*. 501 23a rokavico s ternorjavo ' pod'ogo. Ker najd telja j noznam. ga naprošam di j jo odda v ogl odd Ju i tra 551 37 DESNO ROKAVICO drap barve Jelenova ko ift s®rn ;zgubii 1 Jan. 1945. verjetno v tramva Ju ali pri izstopu p-ed pošto. Oddati j0 Je p'O t: n3gr.ad v ogl. oddel. Jutra. 528 37 rZGUBTL SFM sveženl ključev (6 kom.) od ši*k° d0 Nebotlčn k Najd te'j jih n&1 vrne prot nagradi. Vlad'mir Korač, bšnik Verdijev-3. 494 37 VAO?N*KE z -o^rintlm ckv:rjem «em izgubi« n« pot!: T71ca 3. maja. Poljanski na tlačenove ulice Nnjd telja prosim df> j:h do=tavl prot! nagradi v rel odd Jutra. 515 37 Dvienite dospele ponudbe i»rHstv ---«dplk' Anilinska. Božiček. Angleščina. B!iž.na Ljub ljane Bodočnost. Cesta na Rožnik. Čista. C sta j in varčna. Cista In po ce in pridne roke, Ne vsakdanja Nujno. Nujno gnm:ran. Nujnost. Na kup Natakarica, Nepre iTOčiilv Odeje, Od 10 Januarja 1943, Ot oci Otroški voziček Ohr» njono Plenice ali rjuhe P0 dogovoru. Plašč Po štena ln zmožn, kuhari ca. Plaöamo. Protlvred nost. Proti dobri zame njavi. Plačnik Po';ten i ln «lažna kuharica. Po j sebnl Vhod. Plačam dO I bro Perilo, Pripravni 1 Pridna za trgovino Pol j nl naslov Perzer Red er i nrinver 56. Res dober, j Rabim t koj. Skupni ! pomoč. Sposoben gospo dar, Sob ca Srečna dru žna, Sociloglj3 Sred'na Sončno. Samostojna go spodmja, Sol'dna cena Stanovanje. Spalnic« Sr izplača, Soba nujno So Iidna go--pod čna Skup na pomoč, Srečna bo dočnoft Skornji 41 Si vilja. Takojšen nastop Trieder Takojšnja v»eli tev Takoj nap-ada. Ve'1 ko V mestu, ZTerna na jemnina. Z-, otroka. Zve stoba Zdravnik. Za ott> ka. Zamenjava, Zve^tobf za zvestobo. Zdrav le». Znamke Zmožna raznih del. Zlata 2en«ka. 21 -let na. 1. Januar, 3 de'n» | i" Stena. Dobra plačn ca, kredenca. 31. Januar 1945, Dolenec, Dobre sanke. 220 W 3. 38. REVNO VDOVO aii gdč., že.im poročiti takoj v starosti od 28 do 39 let. »Tajnost zajamčena!. Hüni dopisi s polrum naslovom v ogl. oddelek Jutra pod »Ta predpiu-t«. 387 25 GOSPODČNA mlajša, lepe preteklosti, želi znanja v svrho že-nitve z značajnim muzi-kaličnim gospodom Cenjene dophse poslati na ogi. odd. Jutra pod »Ugodno poznanstvo« 116-25 ; BOLJŠA GOSPA 48ietna, žel iti k starej- ; šemu, dobrD situiranemu go podu. tudi vdovcu z : otrokom, kot go podi- j nja. Pogoj: poznejša ze- j nitev. Ponudbe na oglas, i odd. Jutra P0<1 »Dušev- | n® kultura«. 243-25 ! IZGUBIL SEM rdečo usnjeno denarnico z vsebino: 3 ključi in ! 500 lir od gledališča do 1 Mivke. Pošten najd.telj I naj jo vrne na ogl. odd. Jutra. Denar naj si pridrži Za nragado 560 37 N všEL SEM otroški krznen ovratnik. Grudnovo nabrežje 15. 559-37 IZGURILA SEM par volnen.h kratkih nogavic, s klopč.čem volne cd miiarne do viške šole. Ker nogavice niso moja Last. pros.m poštenega najditelja za vrni-tev. proti nagradi v višini vrednosti volne Naslov v ogi odd. Jutra. 503 37 IZGUBIL SEM temnorjavo usnjeno rokavico dne 5. Jan. 1945 na poti: Cesta v Rožno dolino, čez prelaz Glin-ška ul„ Tržaška C. do Tobačne tovarne Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne. Naslov v ogl. rdd. Jutra 500 37 IZGI BIL SEM črno usnjeno denarnico na zadrgo. — Vsebina: okrog dvajset lir, sliks in p.llca za nohte Najditelj naj Jo vrne proti j nagradi vratarju Jutra. 561 37 Deset zapovedi o vedenju v zakloniščih 1. Ohranite mir to red! 2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim. S. Kajenje Je prepovedano. 4. Vedno je treba imeti obzir do matei z majhnimi otroki, do starejših la bolehnil oseb. 5. Živali ne smeS jemati v zaklonišče. 6. Otroške vozičke pustite zunaj zaklo nlšča! ?. Vsakdo naj ima pripravljeno Žepni svetilko. 8. Ne pozabite zaklonISčne prtljage. 9. Odredbam rediteljske službe se mori vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor se zoper-stavlja, bo zapoden Iz zaklonišča, ozlrorae kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posamezni ka varuje občestvo pred Škodo. KINO MATICA TeL 22-41 Filmsko veledelo REMBRANDT Ewald Baiser, Gisela Uhlen Predstave ob 16. ln 18. url KINO UNION Telefon 22-21 Sijajna komedija PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE z odličnimi komiki: Theo Lingen, Paul Kemp, B. Bomanovsky i. t. d. Predstave ob 16. in 18. url KINO SLOGA TeL 27-30 POLETJE, SONCE, DEKLO Zabavna filmska komedija Karin Hardt, Paul Klinger in drugi Predstave ob 16. In 18. uri f Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je umrla naäa predobra mati, stara mati, sestra, teta ln ta-šča, gospa Klemene Marija Pogreb drage pokojnice bo v sredo 10. t. m. ob 9. uri dopoldne z 2al, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 8. decembra 1945. žalujoče rodbine: KLEMEN C, KEK, URBANCIÖ in L02AB Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi naše ljubljene hčerke in sestre, gospodične Klriftič Danice naSa najprisrčnejSa zahvala. Posebno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom žen-ßke bolnišnice, čč. sestram za požrtvovalno nego, vsem darovalcem vencev ln cvetja ter vsem onim, ki so blagopokojno v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Sv. maša zaduSn'ca bo darovana v četrtek 11. t m. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 8. decembra 1945. ŽALUJOČI OSTALI n »811 n h m in n h i m « h uuuuulljlj IŠČEMO cbratne PROSTORE ZA MALO OBBT, Z ELEKP.ICNO RAZSVETLJAVO, VODO IN PLINOM. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »NA DVORIŠČU«. J-223-I rr» ll l « b M ^ n H K !■ T-irinr-M «mam inrmri Po težki bolezni, vdana v nedoumljivo usodo božje Previdnosti, je v cvetu 24 pomladi prenehalo biti plemenito srce nad vse ljubljene žene, hčerke, gospe HAKEFREUH roj. CENTA soproge opernega režiserja Za vedno bomo presadil: ta zlati cvet v torek 9. januarja 1945 ob url dopoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah na božjo njivo k Sv. Križu. LJubljana, 6. januarja 1945. Globoko žalujoči: EMIL, mož; IVANA, mati; ALOJZIJ, oče; EVGEN svak. in ostalo sorodstvo V 19. letu svoje mladosti nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni sin in brat, gospod KOŠČAK ANTON DOMOBRANEC K večnemu počitku ga bomo spremili v sredo, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne z 2al, kapele sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, gkocjan., Novo mesto, dne 8. Januarja 1945. Globoko žalujoči: FRANC in ANA KOSCAK, starši; BBATJE in SESTBE ter ostalo sorodstvo Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 8. t m. dotrpel naš nepozabni mož, oče in brat, gospod šušteršič Jože posestnik na Betajnovi Dragega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku v sredo 10. t. m. ob % 11. uri :zpred hiše žalosti, Stara cesta štev. 23, na farno pokopališče sv. Pavla na Vrhniki. Vrhnika, Logatec, Ljubljana, dne 8. januarja 1945^ TONA, žena; JOŽKO, sin; IVANA in T IN CA, sestri; ter ostalo sorodstvo «ts WäJ V cvetu mladosti, star komaj 14 let, se je po kratki bolezni preselil k svoji ljubi mamici, naš srčno ljubljeni sin in bratec NEMEC FRANCI DIJAK V. RAZREDA REALNE GIMNAZIJE K preranemu počivališču ga bomo spremili v sredo 10. t. m. ob VslO. uri dopoldne z žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. januarja 1945. Globoko užaloščeni NEMEC FRANC, tesarski mojster za ostalo sorodstvo p 1 f H r ; t * r - Za vedno nas je zapustila po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša pre^krona. nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, tašča in teta, gospa šsšizrič Am r&j. La^ria hišna posestnica Truplo drage pokojn:ce spremimo k večnemu počitku v sredo 10. t m. ob j/29. uri dopoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu, LJubljana, New York, dne 8. januarja 1945. Globoko žalujoči: ALOJZIJ, paznik v pok., soprog; STEFI, poročena KERŽIŠNIK STANA, por. PIŠKR, URSULA, poroč. DAMIANO, ALOJZIJA, por. KAARAKOOSH, hčere, zetje. vnukinji ter ostalo sorodstvo G. Fürtmüller: 22 Kipec princese Antarc Roman Spet je jel priganjati voznika. »Naprej — naprej--še hitreje--- Mož, ki je vodil višnjevi voz, mu ni smel uiti. Zanesljiv n