TRBOVLJE, 24. MAJA 1962 . Zafcu/fAt TEDNIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE ■ UREJA UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK k'~ I j Naj živi naš predsednik TITO! Akcija _ * Tudi v Zasavju se zavedam« za Debeli rtič Legendarni borec za svobodo naših narodov, za demokracijo in socializem v naši deželi, borec za mednarodno zbliževanje, prijateljstvo ter koeksistenco med narodi, naš veliki učitelj, praznuje jutri svoj sedemdeseti rojstni dan V mislih se pridružujemo tistim, ki mu bodo jutri izročili naše najboljše želje in voščila. Naša največja želja in voščilo pa je, da bi nas najdražji sin našega ljudstva, naš ljubljeni tovariš Tito, čil in zdrav, še mnogo let varno kot doslej vodil v svetlo prihodnost. Tudi v Zasavju se zavedamo, da je skrb za zdravje otrok in mladine naša skupna dolžnost. Zaradi tega smo se v velikem številu pridružili akciji Rdečega križa Slovenije in podprli akcijo izgradnje mladinskega okrevališča Debeli rtič, na najlepšem delu naše slovenske obale, zavoda, ki je namenjen zdravju naših otrok. Debeli rtič je pojem sodobnega okrevanja in zdravljenja otrok! Nad 20.000 jih je, za katere ne zadoščajo samo letovanja v obmorskih kolonijah, ampak so potrebni posebnega okrevanja in zdravljenja v prav taki ustanovi, kot je Mladinsko okrevališče Debeli rtič. Mladinsko okrevališče Debeli rtič je treba čim prej dograditi, da bo možno celoletno obratovanje in še nadalje izboljšati sistem dela, kar terjajo velike potrebe in pa načini ekonomičnega gospodarjenja. Dograjene so že vse komunalne naprave, tako vodovod, kanalizacija, električno omrežje, komunikacije, obala, kopališče, kopališča! objekti s sanitarijami, prhami, dalje jedilnica, kopalnice, sanitarije in šoto-rišča, moderna mehanizirana kuhinja s kapaciteto okrog 600 obroka itd. Gradijo pa tudi paviljon za bivanje 72 otrok. Zgraditi bo pa treba še dva paviljona, stanovanjsko stavbo ter ambulanto z zdravniškimi prostori. S tem bodo dani vsi pogoji, da se Mladinsko okrevališče Debeli rtič osamosvoji kot samostojni zdravstveni zavod. V izgradnjo Debelega rtiča je bilo doslej investirano okrog 219 milijonov din. Zdaj so pa potrebna še sredstva, da bo Debeli rtič dograjen do faze, da se bo mogel sam razvijati. Kot smo že omenili, smo se v Zasavju v precejšnjem številu odzvali akciji Rdečega križa Slovenije za zbiranje sredstev. Te dni občinski odbori Rdečega križa v vseh štirih zasavskih občinah računajo rezultate te akcije in ugotavljajo, da je bila akcija deležna precejšnjega odziva. Omenimo naj tudi, da se je akciji za zbiranje sredstev za Debeli rtič pridružilo tudi gledališče Svobode — Center Trbovlje in v nedeljo zvečer uprizorilo »Miran* dolino« v ta namen. V Trbovljah predlagajo stalno analizo tržišča Mladi za praznik mladosti Na praznovanje praznika mladosti se mladinci in mladinke ter pionirji in pionirke iz vsega Zasavja že dalj časa marljivo pripravljajo. Pri tem velja naglasiti, da bodo še posebej lepo proslavili praznik pionirji in pionirke, že bežen pogled na njihove programe kaže, da so bile priprave temeljite, in da želi mladina letos v polni meri izraziti svoje občutke, svojo zahvalo in srečo ob vsem. Po vsem sodeč bodo tudi naj-mlajši prebivalci Trbovelj med vsemi Zasavčani najlepše praznovali. Tako je bilo v Trbovljah ie vrsto kulturnih in športnih prireditev, največ jih je pa na sporedu — seveda — te dni. Mladinski aktivi so se zavzeli, da bo praznovanje najlepiše in naj bogatejše. Mladinci Industrijske kovinarske šole so se za dan vajencev zbrali na Kalu ter tam pripravili medrazredma tekmovanja v vseh športnih disciplinah. Mladinski aktiv na Gimnaziji je pri- na gimnazije bo pa še sodelovala na rokometnem turnirju aktiva STT. Obsežne programe so pripravili tudi naši najmlajši, se pravi učenci in učenke osemletk. Tako je pripravil mladinski aktiv osemletke I. Cankarja: sodelovanje na šahovskih tekmovanjih; sodelovanje na občinski reviji pevskih zborov; nastop vseh pevskih zborov in folklorne skupine v Hrastniku; pripravili bodo zaključno šolsko razstavo; sodelovali bodo pri začetnih delih na PISAN SPORED KULTURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV OB LETOŠNJEM TRBOVELJSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU Tudi letos je pripravil odbor za proslavo občinskega praznika v Trbovljah pisan spored kulturnih In drugih prireditev ob I. juniju, v spomin na neuspeli pohod Orjune 1. junija 1924. leta In na odhod prvih partizanov 1941. leta v NOV. V Trbovljah pričnejo s praznovanjem prihodnjo sredo, ko bo koncert Invalidskega pevskega zbora lz Ljubljane, ob 17. url za mladino, ob 20. uri pa za odrasle. - V četrtek, 31. maja. bodo v gledališki dvorani Delavskega doma izvajali program »Trbovlje in 1. junij« učenci osnovne šole Alojza Hohkrauita. Na sam praznik bo slavnostna seja občinskega LO Trbovlje, zatem pa ob 9.30 uri svečanost ob začetku poskusnega obratovanja rekonstruirane Cementarne, ob 11. uri pa otvoritev Centralne ljudske knjižnice v prostorih Doma družbenih organizacij, Istočasno bo v osnovni šoli Alojza Hohkrauta odkritje doprsnega kipa narodnega heroja, po katerem nosi šola ime. - Ob 12. uri bodo tega dne Izročili namenu tudi nove obratne prostore Tapetništva v Zgornjih Trbovljah. V času praznovanja občinskega praznika bodo na sporedu še druge prireditve, slavje bo pa zaključeno v soboto, 2. junija zvečer, ko bodo gledališčniki Svobode-Center uprizorili »Mirati-dolino«, istočasno bodo pa podelili zlate in srebrne značke ter diplome krvodajalcem. Pravil vrsto predavanj ter športnih prireditev ter šolska prvenstva, tako v šahu, namiznem tenisu, orodni telovadbi, rokometu, košarki, atletiki itd. Imeli so pa *e prijateljska srečanja z aktivi Podjetja ELIT in »Mehanike« v •ahu in namiznem tenisu. Mladl- gradnji nove telovadnice; sodelovali bodo na vseh športnih tekmovanjih, pripravili so pa tudi sprejem v članstvo LMS. Mimo tega pa so pripravili še svojo interno proslavo ob dnevu mladosti kot na ostalih dveh osemletkah. v cemseniku bodo novo Šolsko poslopje IZROČILU NAMENU V NEDELJO, 3. junija 1962 Kot nalašč Je slabo vreme pokvarilo nedeljski izlet mnogih Zagorjanov, ki so hoteli preživeli dan v naravi v Cemšcniku. kjer naj bi izročili namenu novo šolsko poslopje. Najvztrajnejši Zagorjani so kljub slabemu vremenu prišli v Cemšenik (saj je vozil prav v Ccmšenlk avtobus zagorske Poslovalnice Sap-Turist biroja). Toda v Cemšcniku Je bilo dopoldan še slabše vreme kol v dolini. Zato ni čudno, če ae je odbor za gradnjo novega šolskega poslopja odločil, da Preloži OTVORITEV NA PRVO NEDELJO V JUNIJU, t. j. na 3. Junij 1962. Kljub slabemu vremenu pa je bilo razpoloženje v dvorani Prosvetnega društva kar živahno, pač tudi zaradi tega, ker so zagorski godbeniki, ki naj bi sodelovali na otvoritvi, zaigrali sekaj kompozicij. Cvmšenlčani so sc sicer hudovali na slabo vreme, brž pa so Pristavili: GLAVNO JE, DA IMAMO SOLO DOGRAJENO. TO JE PA TUDI NEKAJ! Torej na svidenje v Cemšcniku v nedeljo, 3. junija, seveda V upanju, da bo tedaj vreme ugodnejše! Učenci osemletke T. Čečeve so pripravili športna tekmovanja ter kulturni program, s katerim bodo obiskali delovni kolektiv STT. V programu imajo vrsto razgovorov o vlogi mladine v naši družbi ter vrsto športnih prireditev. Enak program so pripravili tudi učenci osemletke A. Hohkrauta. Lepe programe so pripravili nadalje mladinski aktivi v hrast- niških šolah. Tako bodo učenci vseh šol sodelovali v paradi mladosti, pripravili so slovesne akademije ter medsebojna športna srečanja. Na osemletki heroja Rajka pa so pripravili več razgovorov o Titu. 2e ta bežen pregled priprav in pa že izvedenih programov nam pokaže, da je mladina pripravila kulturni in športni program, s katerim bo počastila 70-letnico našega voditelja tovariša Tita. Minuli teden je bila razširjena seja ObO SZDL Trbovlje z glavno točko dnevnega reda: trome-sečna realizacija družbenega plana in nekatere najbistvenejše gospodarsko-politične naloge v komuni ter drugi aktualni gospo-darsko-polilični problemi. Ze v uvodu posvetovanja je bilo poudarjeno, da je nujno potrebno, da se okrepi delo subjektivnih sil (ZK, ObSS, SZDL) in da morajo ti prvi spoznati bistvo problemov ter z njimi seznaniti članstvo in ostale občane. Poudarjeno pa je tudi bilo, da so naloge vseh občanov in proizvajalcev, da se v danih pogojih poveča proizvodnja, da se vskladi proizvodnja in potrošnja, da se poveča izvoz ter da je potrebno izredno varčevanje vseh organizacij v komuni. V živahni in temeljiti razpravi o tromesečni realizaciji planskih predvidevanj so poudarili, da je le-ta zadovoljiva, saj se je v primerjavi z istim obdobjem indeks vnovčene realizacije občutno povečal, prav tako je občutno pora-stel tudi indeks osebnih dohodkov. V razpravi o gospodarskih dosežkih in gospodarjenju so bile nakazane tudi naslednje naloge: v gospodarstvu je potrebno nenehno odpravljati vse ovire, ki bi preprečevale povečanje produkcije, nenehno proučevati možnosti povečanja izvoza oziroma plasiranja novih proizvodov na tuja tržišča, potrebno je že v kali zatreti vse negativne pojave. Vsepovsod pa je treba težiti za var- čevanjem, ki pa nikakor ne sme iti na račun proizvodnje, temveč je potrebno vskladiti redne izdatke z dohodki. Z dosedanjimi uspehi v komuni smo lahko voljni, toda zaradi specifičnih spodarskih pogojev in nalog pa treba težiti zatem, da družbeni plan v celoti presežemo. To pa bo možno, če bo delovala stalna služba analize trga, ki bo odkrivala potrebe in povpraševanja, in če bomo racionalno izkoristili obstoječe proizvodne zmogljivosti. Tu bo vsekakor vidno vlogo odigralo Društvo inženirjev in tehnikov ter ekonomistov, ki bodo lahko opozarjali na to, ali so dane možnosti boljšega in smotrnejšega izkoriščanja kapacitet, kar je tudi pot za pocenitev proizvodnje oziroma izdelkov. V nadaljnji razpravi so se posamezniki dotaknili še kadrovske politike in poudarili, da bi morale manjše gospodarske organizacije, ki nimajo zadostnega visokokvalificiranega kadra, ki vodi do nove in povečane proizvodnje, načrtno štipendirati ljudi oziroma uvesti pravilno kadrov sko politiko. Ugotovili pa to, da so bile po nekaterih gospodarskih organizacijah subjektivne sile zelo šibke ter poudarili, da se je tu najbolj odrazilo v nekaterih gospodarskih organizacijah, kjer so govorili o združevanju sorodnih podjetij, ki bi združena bila gospodarsko občutno močnejša ter kos večjim nalogam. Pozdrav tretji izmeni pripadnikov naše JLA -graditeljev nove zasavske ceste Te dni je osamela savska tesen postala spet živahnejša. Na bregu nasproti zagonske železniške postaje je spet zraslo novo naselje platnenih hišic, v katere so se naselili pripadniki naše Jugoslovanske ljudske armade, ki bodo letos nadaljevali z deli pri urejanju nove Zasavske ceste. Letos so prišli pripadniki naše JLA že tretje leto v Zasavje. 1960. leta so zgradili odsek nove zasavske ceste Pasjek-Renke. Lani so se v neenakem boju spopadli s skalami v Tolmunih in. Cesarskih kamerah in tam, kamor še ni stopila človeška noga, in usekali pot za novo Zasavsko cesto. In letos so spet prišli med nas. Da bi nam zgradili cesto, da bi nam odprli pravzaprav okno v svet. In nihče več ne dvomi, da pripadniki JLA v tekmovanju s kubiki zemlje, z nasipi, opornimi zidovi in skalami ne bi postali zmagovavcl. Zmagovavci kot vselej, saj je ni sile, ki bi se mogla upreti mladosti ln volji. Tako kot že dve leti doslej, se bo tudi letos v Zasavju še bolj utrdila vez med pripadniki naše JLA in delovnimi ljudmi. In na to smo lahko ponosni. Lani so nam n. pr. pripovedovali graditelji Zasavske ceste, da takšnega sprejema, kot so ga bili deležni povsod, kamor so prišli, niso pričakovali. Presenetilo jih je Zasavje, presenetili so jih njegovi ljudje. In zakaj Jih tudi ne bi. Saj gradijo zanje, gradijo jim novo cesto, cesto, ki bo zasavska industrijska središča po najkrajši poti povezala s svetom. Dolgoletna želja vseh Zasavčanov postaja tako stvarnost. Verjetno bomo tudi letos lahko spet ploskali pripadnikom JLA, ki bodo ob prostem času obiskovali naše kraje in se nam predstavili s prireditvami ali s sodelovanjem na športnih tekmovanjih. In tudi letos bomo poskrbeli, da bodo pripadnike JLA, graditelje nove Zasavske ceste obi- in prosvetnih društev ter drugih in jim pripravile v njihovem naselju nekaj prijetnih uric. Se enkrat pa prozdrav vsej tretji izmeni pripadnikov JLA, ki je te dni začela z nadaljevanjem gradnje nove Zasavske ceste. (me) Seminarji za nove člane delavskih svetov Glede na nove naloge in. zahteve, ki jih postavlja družbeni in gospodarski razvoj pred samoupravne organe gospodarskih organizacij, bodo po vsej verjetnosti kaj kmalu organizirani seminarji za nove člane delavskih svetov v trboveljski komuni. Ta predlog je dal ObSS Trbovlje. Seminarje bo pripravila delavska univerza v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami ln društvom inženirjev ln tehnikov. Naš žep in cene upravičenost dviganja cen, tako da ne bo več mogoče, da bi kdo navijal cene po svoji volji 0 To so ugotovitve, na katere je lahko naša trgovina vse prej kot ponosna. In ne samo Irgovi- S PREDSEDNIK TITO V SPLITU 1962: »PRI NAS DOVOLJUJEMO, DA LJUDJE NAVIJAJO CENE, KOLIKOR SE JIM ZDI. CELO V KAPITALISTIČNIH DRŽAVAH SO NEKATERI REGULATORJI, KI PREPREČUJEJO PRETIRANO ZVIŠANJE CEN. PRI NAS PA PRIHAJA DO TAKSNEGA POJAVA, DA NAS j na: vti' k‘s0 kakQr koH “deležem TRGOVEC — KOT TEGA PO MOJEM MNENJU NO-1 "a rea"U prmzvajavce-trgovina BEN KAPITALIST NE POČENJA TAKO BUDNO — NAGLO ZVIŠA CENE, BRŽ KO PRIMANJKUJE NEKATERIH ARTIKLOV.« Cene se v naših trgovinah spreminjajo kot vreme v aprilu. S to razliko, da se gibljejo v glavnem le v eno smer: navzgor! Potrošnikov žep je za kakršno koli dvi-ganje cen seveda občutljiv: reagira že na najmanjši skok, kaj pa šele na razne vrtoglave akrobacije, ki so jih znali naši trgovci (in tudi proizvajavci) kar čez noč — in ne da bi komerkoli povedali zakaj — tako spretno izvesti. Velikokrat se je dogajalo in se piši in z, drugimi ukrepi skuhali dogaja: 0 da je ta ali oni artikel postal čez noč ali celo med jutrom In večerom za nekaj deset dinarjev, stotakov ali tisočakov dražji: 0 da je tega ali onega artikla * trgovini iznenada zmanjkalo, a zgolj zato, da bi se čez čas zopet pojavil: v isti kakovosti, v Isti embalaži, toda z višjo ceno; 0 da se je zvišal ta ali oni davek, da pa so tako proizvajalci, še bolj pa trgovci k temu pristavili takoj svoj lonček in zvišali cene bolj, kot bi bilo treba. Se bi lahko naštevali. Toda resnici na ljubo moramo zapisati, da ni samo trgovina tisti grešni koze}, ki ji velja naša kritika. Navijanje cen se je velikokrat že začelo pri proizvajavcih, dobilo kar veličastne oblike pri preštevilnih posrednikih, da bi na koncu še nekateri občinski LO s svojo davčno politiko prispevali, da so cene iz meseca v mesec naraščale in da so se življenski stroški nenehno dvigali. Verjetno bi šlo tako še naprej, če ne bi s pred- zajeziti pogostne težnje po neupravičenem dvigovanju cen in marž. 0 Predsednik Tito je v svojem govoru v Splitu, 6. maja letos, med drugim dejal: »Mnogo je primerov, da je naša trgovina zadržala blago v skladiščih, da bi ga na trgu pri’ manjkovaio in da bi lahko obdržala visoke cene. Zato je danes v skladiščih veliko blaga, ki ne gre v prodajo, ki ga pa trgovina ni hotela dati po nižjih cenah ,.. Veliko gre torej v izgubo zato, da bi trgovina obdržala visoko maržo. Je to prav? Seveda ni, ker bi ne bilo napak, če bi tudi maržo v prometu s prehrambenimi in kmetijskimi artikli omejili na višino, ki jo je imela lani. To je namreč eden od pogojev, da bo moč preprečiti nadaljnji porast cen in doseči, da se bodo cene vrnile na raven iz lanskega leta. potrošnik, bi se morali ob teh Seveda to ne bo lahka naloga, besedah nujno zamisliti. In tudi Ukrepi, ki jih uvajamo, bodo ukrepati! i marsikje naleteli na odpor in ne- 0 Državni sekretariat za bla- i razumevanje. Ce je npr. trgovec govni promet FLRJ je s svojim zaslužil zdaj s prodajo steklenice odlokom že odredil, naj se v pri- j bučnega olja skoraj enkrat toli-hodnje formirajo marže v trgovl- j ko kot proizvajavec, je razumlji- ni. Za trgovino na debelo bedo vo, da se ne bo rad odrekel te- . . marže predpisovali republiški mu zaslužku. Podobno bo drugod., Nastaja pa vprašanje kje »n kdaj organi, za trgovino na drobno pa ! Ne samo v trgovini, tudi v mdu-1 lahko to delovno 1 strl ji. Kolikor lažja in nepremlš- suo' So to samo številke? Statističen podatek Zavoda za zaposlovanj« v Trbovljah: »Doslej nezaposlenih 204 žena in deklet ter 24 moških in fantov. Skupaj 228«. To so le številke, ki pa ne povedo, koliko se Zavod trudi, da bi našel zaposlitev ženam, dekletom, moškim in fantom. Če bi analizirali to stanje, bi lahko ugotovili, da je največ žena brez zaposlitve zaradi ukinjene nočne Izmene, oziroma ker žene ne smejo delati v tej izmeni in so se občutno skrčila delovna mesta. Po drugi strani pa je opaziti določen odpor gospodarskih organizacij do zaposlovanja žena na tradicionalnih moških mestih. občinski LO oziroma njihovi or. gani, pristojni za blagovni promet. Čeprav ni namen tega ukrepa, da bi za stalno s togo administracijo posegel na področje blagovnega prometa in v zakonitosti tržišča, je bil v sedanjih pogojih potreben. Potreben zato, da dosežemo vrnitev sedanjih cen na ra. ven iz decembra 1981. To potrebo ilustrirajo med drugim naslednji podatki: 0 življenjski stroški so bili v aprilu letos ga 2,6 odstotka višji kot v marcu. V marcu so pa bili spet za 1 odstotka višji kot v februarju. Torej v dveh mesecih porast aa 4,6 odstotka. To zvišanje gre predvsem na račun višjih cen prehrambenih artiklov. Teda tudi cene drugih artiklov široke potrošnje niso nazadovale. Tako se je milo podražilo za je trgovina samo posredovavec 3,2 %, zobna pasta za 2%, fqtq- med proizvajavcem $n potrošnikom. Sama nič ne dela pri posameznih proizvodih, toda namesto da bj nudila blago po ustreznih cenah, si cesto prizadeva dobiti visoko maržo.., Slaba preskrba in organiziranost naše notranje trgovine sta torej pereč problem. Seveda bomo morali sprejeti ustrezne zakonske predpise, da bi ta problem uredili. Zdaj formirajo kontrolo, ki bo preverjala grafski »parati za nekaj tisoč dinarjev, garnitura kuhinjskega pohištva od februarja do marca povprečno za 2,000 dinarjev, žepne baterije za 30 din Itd. Ce bi analizirali še cene tekstila, obutve, kozmetičnih Izdelkov In drugega, bi prišli do podobnih ugotovitev. In še pri marsikaterem drugem artiklu prav tako. Čeprav veljajo novj ukrepi predvsem za industrijske izdelke, ljena je bila poprej pot k zviševanju cen, toliko teže bo sedaj, ko bo treba iti s cenami nazaj. 0 Cilj je znan: nivo cen Iz decembra 1961! 0 Problem stabilizacije tržišča in cen n« bo odvisen samo od tr. govine, ne samo od višine marž, rabata Itd, Vsak bo moral za ščepce (pa tudi .več) popustiti. Fro-izvajavcl, komuna, trgovina. Ni več nobena skrivnost (in tudi skoro ni bila), da so si občinski LO prizadevali prevaliti del svoj h bremen in obveznosti na blarovni promet in tako tudi na žepe potrošnikov: da so visoki osebni dohodki v industriji in tudi v trgovini rezultat ne boljšega gospodarjenja, večje proizvodnje in produktivnosti, ampak višjih cen, ki jih je seveda plačeval potrošnik — to svojega žepa! Prav tako drži, da so bila nekatera zvišanja (tako v industriji kot v trgovini) upravičena ter potrebna, toda skoraj vselej je bilo tako, da cene niso porasle samo toliko, kolikor bi bilo potrebno, ampak tudi precej več. 0 Občinski LO in njihovi organi so sedaj v prvi vrsti odgovorni za stanje na tržišču. Tam, kjer bodo takoj in aktivno ukrepali, tudi rezultati ne bodo izostali. A. I, In če pogledamo naprej, vidimo: letos bo končalo obvezno šolanje približno 320 učencev in učenk, od tega jih bo predvideno odšlo našo- blem: v večini gospodarskih orj nizacij nimajo zanimanja za vajence in t«te ža tem, da dobi' > kvalificirane delavce. Toda tud: kvalifikacijo moraš nekje dobiti! Letno izdamo približno milijon dinarjev za podporo nezaposlenim, Zavod pa poskuša na vse načine najti rešitev ter izbrisati ta problem. Toda dokler ne bodo imele gospodarske organizacije poeluha za to pereče vprašanje, tudi Zavod ne bo sam mogel rešiti tega vprašanja. Po drugi strani pa zaostruje ta problem velika nediscipliniranost nekaterih gospodarskih organizacij, ki sprejemajo na delo ljudi preko Zavoda od vsepovsod. Vsekakor pa je po njihovem rrmenju eden izmed delnih vzrokov tudi ta, da gospodarske organizacije v veliki meri zaposlujejo honorarno upokojence ali pa druge ljudi. Jasno je, da to niso le številke, temveč da je to komunalni pro- lanje 200, tako da bo ostalo vsaj blem in da bo treba napraviti od-120 do 150 mladih ljudi za zapo- ločne ukrepe, da se to stanje izšli tev. In tu se odpira nov pro-Iboljša. Reorganizacija veterinarske službe Da bi izboljšali veterinarsko službo in v skladu z osnutkom zakona o reorganizaciji veterinarske službe v naši republiki so v Litiji na seji občinskega LO sklenili, da se Veterinarska postaja Litija kot zavod s samostojnim financiranjem likvidira in da se veterinarska služba v celoti prenese na kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka — Dole. V Litiji so bili namreč v zadnjem času ugotovili, da Veterinarska postaja Litija spričo nesorazmerja cen v primerjavi z ostalimi veterinarskimi postajami v Zasavju in zaradi starih cen, veljavnih iz 1959. leta, ni poslovala rentabilno, Zaradi tega je občinski LO na zadnji seji potrdil nove cene za veterinarske usluge in storitve. Ob tem je treba omeniti, da se za vse lastnike, ki živine nima!a zavarovane, uporabljajo za 20 0 o višje cene za Težave v prvem tromesečju bi ponovilo, da je v domačem kraju izpadla instalacija treh stanovanjskih stolpičev, ker je ta dela dobil neki drugi, cenejši ponudnik. V razpravi so na zboru govorili tudi o medsebojnih odnosih v kolektivu ter sklenili, da je treba razne slabosti in nepravilnosti skupno odstranjevati. Prav toplo je bil nadalje sprejet predlog, da je treba pri podelitvi regresov pri letnih dopustih doseči nekako skladnost. Do sedaj se je>namreč dogajalo, da go na letni dopust odhajali predvsem tieti, ki 60 imeli lepe Celoten kolektiv gospodarske [ugotovili, da bo treba misliti ns organizacije Elektro-Trbovlje »e 1 pocenitev uslug podjetja, da se ne je pred dnevi zbral v domačem delavskem domu, da se udeleži zbora volivcev — protzvajaveev. Na njem so člani kolektiva obravnavali realizacijo proizvodnega plana podjetja za I. tromesečj- letošnjega leta. Iz poročila tovariša Judeža in predsednikov ekonomskih enot v podjetju je razvidne, da so imeti pri realizaciji plana v prvem tro-meeečju določene težave. Plan za prvo tromesečje so namreč realizirali s 93,3 odstotka predvidenega načrta, Ciiuteljl, ki so vplivali na to, da plan hi bil realiziran stoodstotno, so bili predvsem slabo vreme in še druge nepredvidene težave. Mesec april je bil v tem pogledu že boljši in se obeta Izboljšanje in presežek plana. Finančni plan podjetja je precej napet zaradi povečanja skladov. Zato bo treba precej naporov, posebno bo treba posvetiti vso skrb varčevanju z materialnimi stroški, povečati pa bo treba tudi proizvodnjo v stranskih dejavnostih. Razne investicije, ki so bile predvidene za letošnje leto. bodlo delno zmanjšali. Pokazalo se je pa, da bo treba kljub zmanjšanju raznih Investicij vendarle mlatiti na nujno izgradnjo novega skladišča, kajti material raznih vret je sedaj shranjen in raztresen po raznih krajih. Posamezne ekonomske enote podjetja eo plan dosegle oziroma ga prekoračile in to servis in pro-Isktivm biro, ostale enote ga pa niso dosegle. Med drugim so tudi predlog direktorja Janeza Brvarja pa je bil soglasno in z odobravanjem sprejet predlog, da dobe tisti, ki manj zaslužijo, večji regres, tieti, ki pa imajo večje prejemke, dobe manjši regres pri letnem dopustu. Tako bodo za letovanje v weekend hišicah na Bledu in v Selcah prišli na vrsto tudi ostali z manjšimi prejemki. Ko so razpravljali o reznib- nepravilnostih v delu z vajenci ln podobno, je bilo poudarjeno, da je treba vsa nesoglasja in nepravilnosti reševati odločne sproti. Vsi za enega in eden za vse — to naj bo vodilo za celoten kolektiv, na drugi strani pa je trebe tesno osebne dohodke in »o dobivali le. sodelovati s komuno ter videti in regres, medtem ko vajenci in razumeti tudi njene težave, ne ostali z manjšimi osebnimi pre- pa samo težave v evojsm podjet-jemki niso mogli iti na dopust in | ju, tudi niso bili deležni regresa. Na ar. 1,500.000 dinarjev za ureditev stanovanja in učilnic v Kresnicah Šolski odbor na osnovni šoli v Kresnicah ee je že lani začel ubadati z reševanjem nekaterih perečih iolekih problemov, pri čemer še posebej izstopa pomanjkanje tretje učilnice, ki bi jo pa bilo nico. Lani Je šolski odbor že kupil ves potreben material iz posojila stanovanjskega sklada (508.000 din) in iz sredstev (SOO.OOO din), ki Jih je namenila Kreeniika industrija »Avtoprevoz« iz Trbovelj k podjetiu SAP Razprave o ureditvi tako lokalnega potniškega kot tudi tovornega prometa v trboveljski komuni »o te vlekle več kot pol leta. O tem vprašanju to razpravljali tako na političnih kot gospodarskih forumih ter na ObLO. Imenovana Je bila tudi strokovna komisija od občinskega ljudskega odbora, ki Je pregledala poslovanje obeh ponudnikov za ureditev prometa, se pravi Ljubljana transporta in SAP. Pri glasovanju je bila komisija deljenega mišljenja — komisija, k| je bila zadolžena za ureditev prometa, tako da »o to vprašanje ponovno predložili na sejo ObLO. Odborniki LO go predložili -tri variante rešitve tega problema: priključitev k SAP, priključitev k Ljubljana transportu ter združitev voznih pajkov po gospodarskih organizacijah v komuni. V zvezi s slednjim predlogom je bila imenovana tudi komisija, ki je proučila zadnjo možnost in se v ta namen razgovarjala s predstavniki gospodarskih organizacij. Na minuti ponedeljkovi seji obeh zborov LO eo odborniki sprejeli sklep oziroma potrdili pristop trboveljskega Avtopre-voznilkega podjetja kot samostojne ekonomska enota SAP. Datum pristopa trboveljske ea-mcetojne ekonomske enote k SAP je odvisen od razgovorov predstavnikov trboveljske ekonomske enote, predstavnikov SAP in predstavnikov ObLO. Verjetno pa se bodo priključili k SAP s prvim apna. Vendar pa z delt še ni bilo | junijem. mogoče pridobiti tako, da se na mogoče začeti. Občinski LO Litija | odborniki so dati k priključitvi bo zahtevalo nobenih dotacij od ObLO; »Avtoprevozništvo« deluje kot samostojna ekonomska enota v sklopu SAP, amortizacija ostane enoti ,pr»v tako tudi dodeljena sredstva SAP; organiziralo bo servisno službo tudi za posamezne znamke vozili v letu 1963 bo predvideno organiziralo servis za tehnične preglede vozil; z» dijaške mesečne vozovnice se odobri približno 20 odstotkov popusta; ureditev sedanjih avtoprevoznikih prostorov; cene se ne bode zviševale pri sedanji Z pogojih; v službi ostanejo domačini, nov kader «e bo najemal prav take le vret domačinovi SAP bo prispevalo sredstva ea rešitev najnujnejšega stanovanjskega problema; če se bodo gospodarske organizacije strinjale, bo podjetje prevzele prevoz delavcev. Storitve In usluge od cenika, ki velja za živino v skupinskem zavarovanju. Zraven tega je bilo sklenjeno, da prevzame kmetijska zadruga Litija enega veterinarja in oseme-njevavca za opravljanje veterinarske in osemenjevalne službe na področju litijske zadruge. Kmetijska zadruga Gabrovka -Dole bo pa nastavila veterinarja za opravljanje veterinarske in osemenjevalne službe na področju zadruge, ki bi opravljal storitve tudi na področju Polžnika, )ti sicer spada v območje KZ Litija V Litiji menijo, naj bi veterinarska služba pri kmetijskih zadrugah imela značaj samostojr ekonomske enote. Reorganizacija veterinarske slu " be bo imela v Litiji poseben pomen. Zlasti 5e za področje Gabrovke in Dol, kjer bi odpad ' visoki prevozni stroški, hkrati bi bil pa veterinar tudi stalno na razpolago kmetovavcem. Znatnega pomena bo pa reorganizacija tud za sami kmetijski zadrugi glede na znatno lastno živinorejsko proizvodnjo v kmetijskih zadrugah M. BIVŠI INTERNIRANCI IZ FROHNLEITNA Iniciativni odbor za pripravo zbora bivših internirancev, ki so bili i-seljemd a področja Štajerske v avgustu 1942. leta v Frohnlettem, obvešča, da bo zbor predvideno prvo nedeljo v avgustu v osnovni šoti v Celju, kjer je bila 1942. leta zbirna baza. Točen datum in program zbora bo objavljen v časopisju. Prijave za udeležbo pošljite na naslov: Vladimir KUK-MAN, Trbovlje, Savinjska cesta 14. podstrešju šole uredijo družinaka stanovanja in kabineti, stanovanje v pritličju pa preuredi v učil- 45 - urni delavnik uspešno uveljavljen Pred dnevom lena ao v iteklarnl v Hrastniku uvedli 45-urnl ds-lovni teden, kar pomeni, da ao v tednu akrajlail delovni čas sa 3 ure tn ob teni šesto nočno temena. Tak delovni ča« Je uveden v notranjem obratu tovarne, ki predstavlja polovico delovnega kolektiva In je v njem tudi zaposlena polovica vaeh zaposlenih lena, katerim je a tem najbolj ugodeno. Čeprav eo Mit nekateri skeptični do uvedbe takega delovnega časa, ae Je pokazalo, da Je bti pesimizem odveč. Planirana proizvodnja ne samo da Je dosežene, temveč Je tudt presežena za 1.3 odstotka, kar Je pomembno ob dejstvu, da Je letošnji plan večji za 4J odstotkov. Seveda Je to posledica boljšega Izkoriščanja delovnega časa. Delavet sl prizadevajo v skrajšanem delovnem času narediti kar največ, to pa eategadelj, ker m zavedajo, da Je tak delovni teden ugodnejši kot prejšnji — predvsem zanje. Skrajšan delovni čas v tednu pa Je ugoden tudt za tovarno, ker daje primernejši čai In več motnosti za čiščenje tn remont strojev In njihovo kar najboljše oskrbovanje. V ostalih obratih trenutno še ni mogoče uvesti takšnega delovnega časa, kajti steklarna Je trenutno še vedno v rekonstrukciji tn šele odpravlja tesna grla v proizvodnji, Do dokončane rekonstrukcije ie primanjkuje nekaterih akladllč, še vedno Je pomanjkljiv transport tn podobno. Rasumljtvo Je, da bo z dokončanjem rekonstrukcije možno organizacijo dela bolje Izpeljati In bo tako doeešen pogoj tudt zg uvedbo skrajšanega delovnega časa v preostali polovtet tovarne. Razumljivo pa je, da še zdaj pripravljajo delo v rekonstruirani tovarni v smislu skrajšanega delavnika. Po sedanjih perspektivah bo mogoče rekonstrukcijo konča!l lit prilagoditi delo v tovarni primerno tej telnjl v treh letih, Tedaj be tovarna še toliko mehanizirana, da bo potrebovala tudi prt snetno večji proizvodnji precej manj delovne sile. Tako računajo, da bodo lahko zmanjšali delovno silo za okrog 100 delavcev. je zdaj sklenil odobriti najetje dodatnega posojila v višini 1 milijon 500.000 din, da se končno reši vprašanje tretje učilnice. Omeniti Je treba, da število učencev v kresnlški osnovni ■šoli stalno narašča, ker spadajo k tej šoli tudi učenci s področja cuiov-ne šole Jevnica, Rlbče ln del Hotiča. ki obiskujejo v Kresnleah peti In šesti razred. Zraven tega je omembe vredno, da ima krre-niška šola vse možnosti,, da ta postopoma - v razdobju dveh let — razvije !* štirlocidelčne v lestod-delčno šolo, KZ Zagorje v novih prostorih S preselitvijo postaje LM Iz dosedanjih prostorov na Cesti ». avgusta v Zagorju v stolpnico eo ostali prazni prostori v hiši, ki jo je doslej sesedale te postaja. Te dni se je vanjo vselila uprava zagonske kmetijske zadruge -rasen gozdnega obrata. Zagonska kmetijska sadruga je Imela do, alej neprimerne tn premajhne prostore v stavbi na Cankarjevem ---------------------- »ZAKAVMKI TEDNIK.) Tlaka CP -Gorenjski Mik. v Kranju -Uredništvo In upravni TKROV-Ui. Trg revelseUv Uffll telefon 16-111. poštni predal It. Tekoči račun Pri Narodni banki Trbovlje 0H-H-H4I - letna naročnin« 1U dinarjev kalna, da te Je zazeblo. Žice okoli taborišča so bile potr-povedale so nam o zadnjem naskoku golorokih Obsojencev, ki ” •* Pognali samo s svojimi prsmi ln rokami na ustaške stroj- »tem nafta, duh po nafti - z nafto se je tod zadnje dni e^en so prišit partizani, na veliko polivalo In zažigalo... dolin”11 ,zmed taboriščnih ruševin,so prihajale žene, prihajale so v In nepregledni vrsti, zvečine kmetice, pražnje oblečene... j. Vse Je bila ena sama tožba za dragimi, ki Jih ni Mio nikjer več; *® niso mogle potolažiti. |j_A*Jtr»t Je zgodilo ,da je nekdo razgrnil Borbo, prvomajsko ° * atovim govorom — In z veliko Titovo podobo na prvi (jg/*To Je naš Tito,« smo povedati tn pokazali prvo stran časo- ^In takrat »e Je zgodilo. Kmetica, najprej ena, zatem druge, so ^ utrgale Borbo in jele poljubljati Maršalovo podobo. ^“EJ. dragi, mili, zlati sin naš, ti rešitelj naših boli, boli žalostnih, mater, tl naše zlato sonce, da nam ne bi nikoli prene-kor ■*al1 • • • Začel sl boj, da bomo znova mogli živeti, živeti kale iiJUdJe’ » k8kOT nlkoU nJ»mo mogli živeti - srečna ti mati, U Ti. dragi, mili Tito, ti boš kaznoval krivico, Iti so >W *° Prizadeli... nikoli ti me bomo pozabiti, da el rešil dometa "fvolokov, ne ml ne naši otroci tl tega ne bomo pozabiti, zlati ®*i. najmilejši sin naš...« 3 Titova globoka povezanost z ljudstvom o tem je svet vse bolj spoznaval našega Tita. Poglejmo, kaj piše Jennie Lee v Tribuni: »Ne moreš se seznaniti z vodilnimi možmi in ženami, ki obkrožajo Tita, ne da bi te pretresla njihova notranja resnost. To nikakor niso kaki hribovci, ki so slučajno prišli na oblast, ali pa medvojni voditelji, ld jim manjka izurjenosti za popolnoma drugačne, mirovne probleme.« Niti mi ne moremo pričakovati, da bo zahodni novinar razumel nas tako povsem, kot bi to želeli, vendar njegove besede govorijo o spoznanju o Titovi globoki povezanosti z ljudstvom in v tem spoznanju je tudi veliko vrednotenje Jugoslavije. -r-\rav zaradi tega pa lahko zaključimo z ugotovitvijo Petra T~ Stamboliča: »Vsi pomembnejši trenutki in veliki dogodki naše revolucije od njenih začetkov do današnjih dni so neločljivo povezani z osebnostjo tovariša Tita. Ker je naša revolu- cija Imela usoden pomen za naše narode ,se je zgodovinska vloga tovariša Tita vcepila v zavest in čustvovanje naših narodov ket spoštovanje in ljubezen do njegovega ustvarjalnega, revolucionarnega dela.« Brez slehernega pomisleka, lahko torej trdimo, da vse, kar vsak po svoje doživljamo, vse, za čemer si prizadevamo ln v kar vsak zase verujemo, ima pri Titu "stvarno in trdno oporo, ima v njem dragoceno svetlo žarišče. To nam ne potrjuje nazadnje tudi govor v Splitu .temveč vsa njegova osebnost, za katero lahko brez zmote rečemo ,da je v svoji skrajni meri osebnost vseh nas izražena v Jugoslaviji. Zato vedno govorimo: Tito je naš - mi smo Titovi! in to ni fraza. Vzkliknimo torej še enkrat iz vsega srca: DOBRO SRECOi TITO! •i - « , 1 gorja. Cesta zmage 17 - de^ka' Dkmca Vran iz Zagorja, DoleJ ti-Vjas 63 - deklipo;" M:1, .rjt Knežak Iz Hrastnika 70 - dež. ,ka; Stanislava Mili'ž if.ck prt Zagorju 5 - deklico; teojioidi-' na Jesih iz Zagorja, Ravenska vas - deklico; Terezija Rancin. ger iz Hrastnika dečka; Gabrijela Končar iz Kanjaice - deklico. Poročili se »e: Viljem Guček, električar iž Trbovelj, Trg revolucije 7 a, in Frančiška Ber-not, ‘učiteljica iz Trbovelj, Golovec 1; Marjan Pristotnik, ključavničar iz Trbovelj, C. T. Čečeve 15, in Erka Sere, uslužbenka iz Trbovelj, Trg revolucije 16, Umrli so: Marija Korošec roj. Zavrašek, upokojenka iz Zagorja, Kisovec 38 - stara 64 let; Anton Kos. inv. upokojenec jz Trbovelj, Vodenska 42 — star 59 let; Terezija Florjane roj. Smerkolj, upokojenka iz Trbovelj, Neža 3 — stara 69 let. ČETRTEK - 24. maja 8.30 Zabavni kalejdoskop: 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Kmečka godba vas pozdravlja; 11.30 Iz Poličeve opero »Deseti brat«; 12.05 Slovenske narodne poje Miro Kernjak; 12.15 Kmetijski nasveti - inž. France Novak: Vzgoja vinogradniškega strokovnega kadra; 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 14-05 Sprehod na deželo; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Sprehod po starem Dunaju; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncept po željah poslušav-cev; 13.45 Kulturna kronika; 19.05 Med Ljubljano in Beogradom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK - 25. maja 8.05 Pomlad in mladost v melodijah; 10.15 Globoka reka in in druge pesmi; 10.45 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 11,13 Naš podlistek; 12.05 Pozdrav iz Hrvatske-ga Zagorja; 12.15 Kmetijski nasveti - inž. Dolfe Cizej: Pomen pravočasne košnje za kakovost sena jn stiaže; 13.45 Pesmi o Titu; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Njegove ime je zdravilo rane; 15.20 S slovenskimi pevci po svetu; 15,45 Jezikovni pogovori; 17.45 Klavir v ritmu; 18.35 Majhen koncert Slovenskega okteta; 19.05 jugoslovanske popevke; 20.00 Slavko Osterc: Oho, zaljubljen sem! 20,15 Tedenski zunanje-polltični pregled; 20.35 Spoznavajmo svet In domovino; ,22.15 Oddaja o morju'in pomorščakih, SOBOTA - 26. mr Ja 8.25 Sedem pevčev - sedem popevk; 9/45 Pesem, umetna In nerodna: 10.13 Od tod in ondod; 12.05 Drago Lorbek: Pleš v rit* tou ' /mazurki'" id Ti1terfn«zv; Kmetijski nasveti ■—; inž. Rado Linzper, inž. Albin Stritar: Raz-gouor o p^bizvbdnfi detelj; TS 30 Morda je to VeŠB melodije: 14.35 Na«! poelitifavci ‘ čestita je in pozdravljajo; 15,20 Napotki za tu* riste; 15.40 Mariborski kom« "V zbor p. v. Rajka Sikoška; 17.0" Gremo v kino; 18.43 Okno v evet; 18.05 Druga v drugo se vrste narodne in domače viže; 20.00 Godala v veselem ritmu; 20.20 Radijska komedija - Jerome Klapka: Trije možje v čbbiu; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA - 27. maja 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec; Tretji udarec; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Še pomnite, tovariši... Jože Simčič: Dvakrat obkoljeni; 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Zdimo vam dober tek; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Pesmi raznih narodov; 14-15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — Mika Waltari: Prvo leto je najslabše; 16.20 Za nedeljsko popoldne; 17,05 Vedri in-termezzo; 17.15 Radijska igra -Marjan Marinc: Limanica; 18.30 Športna nedelja; 19.05 Melodije, ki jih vsakdo rad posluša; 20.00 Izberite melodijo tedna; 21.00 Glasovi od včeraj in danes. PONEDELJEK - 28. maja 8.25 Zabavni kalejdoskop; 8.55 Za mlada radovedneže; 11.00 Slavko Korošec; Od Ptuja do Bleda, venček narodnih; 12.05 Nekaj zapiskov Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Černe: Zreja bolezni prostih pujskov; 13.56 Radi bi vas zabavali; 14. 35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15,40 Literarni sprehod — Dublinski pogreb; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.45 Radi!ska univerza — inž. Aljoša Pelah: Kaj se zgodi s krvjo kr-vodajavca; 20 00 Pojoči mozaik; 23.05 Zadnji ples pred polnočjo. TOREK - 29. maja 8.05 Planinski oktet iz Maribora; 8.55" Radijska šola za srednjo stopnjo — Kako visoko je nebo; 10.15 Izberite melodijo tedna; 12.05 Pesmice Boruta Lesjaka; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.50 In-termezzo na harfo; 15.30 Deset minut z orkestrom Ray Connifl; 17.05 Izbor iz Čajkovskega; 18.45 S knjižnega trga; 19 05 Igramo vam za razvedrilo; 20.00 Kaj pojo znani jugoslovanski zbori; 20.30 Radijska igra ** Niko Kuret: Erazem iz jame, SREDA — 30. maja 8.05 Lahek operni spored; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Popevke za staro in mlado; 11.00 Nežni glas violine; 11.15 Človek in zdravje; 12.05 Na orglice vam igra Andrej Blumauet; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Miieva Kač: Poletna škroplje- .„nja , proti kaparju in zavijaču; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Kako visoko je nebo; 14.35 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 17.05 Šoferjem na pot; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Naš variete. Zaključni računi gospodarskih organizacij Aktiva KMETIJSKA ZADRUGA PODKUM na dan 31. decembra 1980 Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . , 8,872 Dena sredstva osnov, sredstev 1,567 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . Denarna sredstva skupne porabe 227 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .... 5,853 x D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov .... 1,887 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 14 K Sredstva e obračunu tn droga aktiva Kupd in druge terjatve . . . . 5,965 Druga aktiva . . . 291 Skupaj . . . 21,448 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev .... 10,429 Drugi Viri cenovnih sredstev . . 720 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe ..... 366 Drugi viri sredstev skupne porabe •P. C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... 1,028 Drugi viri obratnih sredstev . . 535 D- Rez. sklad In drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . 2,008 Viri nerazporejenih sredstev , . 84 B. Viri sredstev v obračunu 1» druga pasiva Kratkoročni krediti in obratna sredstva 7,456 Dobavitelji in druge obveznosti . 1,479 Druga pasiva . . 343 Skunaj . . . 24,448 Aktiva KMETIJSKA ZADRUGA CEMŠENIK na dan 31. decembra 1960 Pa* tv* Vodja računovodstva: Marica Cop 1. r. Predsednik UO: Frane Kos 1. Direktor Martin Potrpi n 1. r. Aktiva KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE pa dan SL decembra 1960 Postavka Znesek ■ stom nobenih nevarnejših akcij. Domačini so bili v prvem delu boljši' tako v obrambi kot v na- v drugem delu igre so gostje prišli nekoliko do besede, toojje tbtio,očitno, da so se domačini nekoliko zadovolji, z doseženim rezultatom. V desetih — petnajstih minutah igre je uspelo .-l> Noč to denar! se odgovoriti. U Kdo ste? :> * Otoni društva »BaUJa!« - < - V redu - vstopite! Prišleci se takoj odšli de vodnjaka, ti Je bil n* drugem koncu dvorišča. Nekaj korakov pred vhodom eta stala dva stražarja. Prvi je‘imel v roki svetilko, drugi pa sabljo. Pooovno mo morali ponoviti dogovorno geslo. Ko so ga prišleci povedali. Je dejal drugi etraiar: - V redu! Nato »o se drug za drugim opustili v podzemelj*« prostore v vodnjaku. V času, ko se Je to dogajalo v utici Toenbe-lsoire, Je tile nekaj podobnega na drugem koncu Parila, kjer so ravne tako prihajali člani društva »Baklja«. Tudi ti eo #e spuščali v podzemeljske prostore po dogovorjenem geslu. Lepa gospodarica novega dvore* Je tleti čea oblačila lepo rečemo obleko. Nekdanja ciganka Je ustvarjala v novem okolju in v novih oblačilih kraljevski videz. Nekaj biserov, nekdanja last družine de Simeuse, Je krasilo njeno lepo glavo. Naenkrat Je zaslišala na vratih tiho trkanje. — Kdo Je, Brigita? Je vprašala mlado sobarico. — Vaš soprog. Želi vedeti, če ga lahko sprejmete. — Seveda. Querjean Je vstopil v njen budoar. — Oh, kako el lepa, Izidora! Je vzkliknil z resničnim občudovanjem. Carmen se mu Je zahvalila z nasmeškom. Toda, ko ga je pogledala, ji Je nasmešek na obrazu zamrl. - Kakšno obleko sl p* oblekel? ga Je vprašaja. - Mislim, da čisto dobro. Ali zd ta hiša »Pri hudiču« ki eem Jas njen lastnik? Carmen ga Je pa samo gledala v tej oataneki opravi. Baron Je zato nadaljeval: - Kakor vse kaže, draga moja kraljica, ne bom nocoj v milosti ne pri tebi ne pri ostalih povabljencih. Zato boš pa ti pobrala nocoj vso slavo in občudovanje za naju oba. Zal nimam pri rokah niti ene same primerne obleke, obljubljam tl po, da bom oblečen svojemu stanu spodobno takoj zjutraj, ko bo zasijalo sonce. Nato Jo Je vprašal e spremenjenim glasom: — Sl tl ie pripravljena? I - Da. j — ln tvoja maska? I — Tukaj Je! - Tedaj dovoli, d* ti dem rotiš to da ritim h geti*. Športna gimnastika v Trbovljah 2e več let ugotavljamo, da orodna telovadba v naši državi zaostaja za razvojem orodne telovadbe v svetu. To se je pokazalo na zadnjem svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah v Rimu. Mladinci: Rudar : Olimpija 33:81 (10:42) V okviru ljubljanske košarkarske podzvezne lige so mladinci ljubljanske Olimpije katastrofalno premagali košarkarje Rudarja. Domačini v nobenem pogledu niso bili kos izredno razpoloženim in vigranim gostom. Pohvaliti je pa treba mlade igravce Rudarja, ki so se trudili in kažejo kar dober napredek. Proletarec : Ježica 42:20 (23:11) Zmagovalec Rudnik I V počastitev dneva mladosti je v nedeljo strelska družina z Rudnika Hrastnik organizirala tekmovanje z vojaško puško na 200 metrov. Tekmovanja se je udeležilo 6 stre’ "tih ekip iz štirih družin v hrastniški občini. Prvo mesto je osvojila ekipa I rudnika s 494 krogi (od 750 možnih), drugo mesto ekipa Ernest Draksler s 403 krogi, tretje mesto pa ekipa II rudnika, katerim slede ostale. Med posameznimi strelci je bil najboljši Bdi Kirn s 117 krogi (od 150 možnih), Vili Vidmar s 114 krogi in Drago Ostrovršnik s 106 krogi pred ostalimi. V posameznih položajih so bili med najboljšimi strelci: med stoječimi inž. Hercog (39 krogov), med klečečimi Ostrovršnik (39 krogov), med ležečimi pa Vidmar (47 krogov). Ekipa I rudnika je prejela, prehodni pokal, najboljši posamezniki p* diplome. DO. Partizan Jugoslavije je zato dal pobudo, da se orodna telovadba začne gojiti kot šport in da se zanjo ustanovi posebna zveza. Namen te zveze bi bil, da vzgaja vrhunske orodne telovadce, medtem ko bi splošno orodno telovadbo še naprej gojili v društvih Partizana. Tudi I. slovenski kongres telesne kulture v aprilu 1961 je poudaril potrebo, da se ustanovi posebna zveza za športno gimnastiko, to je za vaje na orodju, ter da je ta zveza sestavni član Zveze za telesno kulturo Slovenije. Orodna telovadba v Trbovljah ima že svojo tradicijo in so predstavniki te športne zvrsti dosegali nekoč lepe uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tudi sedaj ima TVD Partizan v Trbovljah precej perspektivnih orodnih telovadcev. Zato je bilo na občnem zboru Partizana v Trbovljah v začetku meseca maja sklenjeno, da se v okviru društva ustanovi sekcija za orodno telovadbo. Ustanovni sestanek sekcije je bil pretekli petek: Na njem so predstavniki društva razložili naloge sekcije. Mimo vzgoje kvalitetnih orodnih telovadcev naj bi sekcija organizirala razna tekmovanja v vajah na orodju, pripravljala naj bi seminarje in tečaje za orodno telovadbo, člani sekcije pa bodo pomagali pri vadbi orodne telovadbe v matičnem društvu. Na sestanku je bil izvoljen upravni odbor sekcije. Vodi ga dr. Tone Kastelic, ki je bil sam nekdaj uspešen orodni, telovadec. Kot trener orodnih telovadcev bo pa sodeloval Mirko Bizjak, ki ima obilo zaslug za razvoj orodne telovadbe v Trbovljah. Udeleženci sestanka so nadalje izvolili tri delegate za ustanovni občni zbor Zveze za športno gimnastiko Jugoslavije, ki bo v začetku junija v Slavonskem Brodu. Npvi sekciji TVD Partizana v Trbovljah, ki je bila ustanovljena kot prva v Sloveniji, želimo mnogo uspeha v njenem delu. Želimo predvsem, da nam čim-prej vzgoji vrhunske orodne telovadce. ki bodo uspešno zastopali Trbovlje doma in zunaj. R. inimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidFi., N. Teter: Dom AMD v Litiji Ukleti partizan Ujetnik je obračal oči In začel zvijati ude. Toda njegovi napori, da bi se rešil vezi, so bili brezuspešni. — Spet se potrjuje ... Da, da... je mrmral doktor Heinz, potem pa se je obrnil k bolničarju: — Izmerite mu piri tisk! Kri je komaj še kapljala iz igel, ponekod pa je že popolnoma odnehala. Ujetnik na mizi je zapiral in odpiral oči in F>06t»jal vse bolj bled. — Izvlecite igle in odvežite mu roke! je zaukazal zdravnik. Potem je nekajkrat čvrsto stresel ujetnika, ki je komaj odprl oči. Zdravnik mu je dal znamenje, da lahko odide, ter namignil bolničarju. Z njim se je pregovarjal o tem čudnem poizkusu. — Normalno bi bilo, da se ne bi mogel več premakniti. Smrt mora nastopiti vsak trenutek, je dejal in pristopil še bliže k ujetniku. Ze prej je doktor Heinz odpel torbico svoje pištole, iz katere torbice je molel ročaj pištole. K mizi je pristopil tako, da je bil že čisto blizu fanta. — Ali ima še toliko moči, da bi poskušal? Ce bi to storil, bi bil glede na stanje, v kakršnem je, pravi fenomen! Prepričan eem, da take vitalnosti nimajo niti »ajkule« (prežrešne ribe iz reke Amaconke), katerih srce, če ga izvlečemo iz telesa, še dolgo bije — se je nasmehnil zdravnik. Obraz mladeniča, je rahlo vzdrgetal, roka pa je segla k zdravnikovi torbici s pištolo. In ko da bi mu telo spet oživelo, je mladenič vrgel z roko pištolo na zemljo. — Vendarle! je vzkliknil nemški zdravnik in se obrnil proti ujetniku, ki je vzdignil orožje in ga naperil nanj. Bolničar se je naslonil na mizo in z zanimanjem opazoval nevsakdanji prizor: mladenič ni mogel pritisniti na pretelina. Roka mu je omahnila, njegovo telo pa se je stegnilo... Bil je mrtev.., Doktor Heinz se je sklonil in izvlekel prazni šaržer iz pištole in ga napolnil s prelnimi patronami. Potem je sedel na posteljo in začel v svoj zvezek zapisovati številke. — Pokličite ljudi, da odnesejo telo iz šotora, je zdravnik naročil bolničarju. Potem pripeljite naslednjega, ker bi rad še nocoj nekaj ugotovil. Po teh besedah se je zdravnik ulegel na posteljo in zaprl oči. Imel je lepre ostrižene plave lase. Bil je lep človek štiridesetih let. Nasprotno so bile njegove obrvi temnejše kot lasje, dasi imajo plavolasci pogosto brezbarvne obrvi. Tako so se njegove obrvi ujemale z njegovo ožgano kožo pre obrazu. Morda kofnu ne bi bile všeč gube okrog njegovih ust, toda vsak bi dejal: to je lep moški. Ponosen je bil na svojo lepoto in na svoj plemiški naslov ter rodbino, v kateri ni bilo sumljivih prednikov. Vsi so bili čisti, prolnokrvni Nemci. — Moj primer potrjuje dovolj jasno in prepričljivo, da oču-vanje rasne čistoče pravzaprav vodi do rojstva lepih in zdravih ljudi. Vem za pregoste primere,. ki negirajo trditve nekaterih tako imenovanih znanstvenikov, da vodi rasno in nacionalno mešanje k rojstvu novih, zdravih in lepih ljudi — bi velikokrat dejal, če bi kdo prehvalil njegovo lepre to. Iz premišljevanja sta ga iztrgala dva vojaka, ki sta pripre-ljala drugega ujetnika. Bil je nizek človek ter širokih, mečnih ramen. Bil je brat mladeniča, ki je ležal mrtev na tleh. Oba sta bila ujeta istega dne pri Konjskih vodah ter izločena iz skupine ranjencev, ker je dr. vt>n Stathen hotel imeti za svoje preizkuse le zdrave, močne ljudi. Ko je mladi ujetnik zagledal na tleh telo svojega mrtvega brata, je za potegnil ustnice in mračno pregledal zdravnika in spremljevavca. Vojaka sta opazila, da so se mu napele mišice in sta ga krepkeje prijela. —> Umorili ste ga, živali! je zakričal ujetnik. Toda vojaka se nista ozirala na njegov krik. Bolničar je pristopil in mu z ostrim nožem prerezal bomo obleko. Njegove mišice eo bile nabrekle, koža pa mu je tu in tam že visela na izsušenem telesu. Privezali so ga na improvizirano zdravniško mizo, mrliča pa odnesli vemkaj. Kirurg je prinesel injekcijo in jo zabodel v veno ujetnika. Ta je kmalu odprl usta, zrak pa je močno piskal iz prs, ko je dihal. Zdravnik je vzel oster skalpel in z njim zarezal v ujetnikovo telo. Pokazali so se notranji organi. Zagledal je srce, kf je močno utripalo in brizgalo kri, ki se je nabirala v srcu. Zdravniški zločinec je naenkrat prisluhnil močnemu streljanju in prenehal delati. Zaslišal je vpitje ter eksplozije ročnih grenet. Z zadnjim zamahom je odrezal srce zavezanemu ujetniku ter izvlekel iz torbe pištolo. Nekaj časa je še opazoval srce. Potem pa je e p>16tolo v roki stopil pred šotor. — Kdo je vdrl? je vprašal z zamolklim glasom. — Kommen, semkaj! je nekdo vpil. Bil je komisar Rade. Tisti trenutek se je nad šotorom zasvetila močna raketa. Kazalo je, kakor da se bo naenkrat zdanilo. Rade je zagledal dva nemška oficirja in kleče primeril vanju. (Nadaljevanje sledi) iiiiniiiiiiiniiiiiiiniiuiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirini KAVI ER DE MONTBPIN 30 Maščevanje in ljubezen Ko ata prispela v čakalne prostore, sta videla, kako razkošno Je opremljena njuna hiša. Služabniki in lakaji so oe gnetli, da bi pomagati gostom, ki so nenehno prihajati. — Vidiš, draga, takole emeva pametno Izkoriščati najino bogastvo, Je spregovoril baron. Povem tl lahko, da se sedaj izpolnjujejo moje želje in načrti. Ljudje bodo morda govorili, da ee uničujem, toda svet naj govori, kar hoče. Vsaj za nekaj dni bo dovolj snovi za razmišljanje In obrekovanje. V predzadnjem salonu, v tistem, kl Je bil zraven budoarja, ee Je ponosno vzravnal Morales v obleki španskega vellkaša Iz časov Karla V. Cigan se je večkrat pogledal v ogledalu. Občudoval Je sam sebe. Markiz ga Je Imenoval za ceremonialnega mojstra In mu dal zvočen naslov markiza de Rio-Sarto. Morale« Je z vso vnemo prevzel preverjeno mu nalogo in ee počutil kot pravi plemič. - Dragi moj markiz, Je dejal baron ciganu, Jaz in gospa baronica ee bova umaknila za približno uro, zato vas prosim, da budno pazite na ta salon, da ne M kdo kaj tukaj iskal, zlasti ne v budoarju e tapetami. - Brez skrbi, gospod baron, lahko odidete. Zastavljam vam častno beeedo, da bo v budoar lahko kdo vstopil samo preko mojega trupla. Nato pa Je Querjean odvedel ciganko. — K »m me prelješ? ga Je vprašala. - V podzemeljske kraljestvo tvojega carstva! - In misliš, da Je zato prav sedaj primeren če«? — Vsekakor. - Bojim ee, da si bom ob tem pokvarila svoje obleke, ki prav gotovo ni prikladna za »take spre hode« 1 — Ta kneievska obleka Je prip>ravljena ta to priloinost, ker te bom predstavil tvojim služabnikom. — Se pravi, da bom videla ovoje podanike? - Seveda, saj pričakujejo svojo kraljico. Naj bosta obe store«. DoePI v salonih in v podzemlju »Pri hudiču« v istem času. Privoli si masko in pojdi z menoj! Pripeljal Jo Je do lestev, ki eo držale v globino. Prehodila sta proetore, kjer sta delal* Franjo hi Andrija, ter končno prišla do prostorov, kjer eta prebivala Dagobert In Bonton. Preden Je bero« odpri vrsta, se Je e* trenutek ustavil. — Poslušaj! je dejal ciganki. N* njenem obrazu ee Je prekazalo presenečenje: zaslišala Je brenčanje, kakor da bi soba bila prelna čebel. Ciganka Je prestala radovedna. — Kako nenavadno Je vse to! Odpri vrata, da vidim, kaj se dogaja! Baron Je odprl vrstah V tem trenutku Je zaklical stražar, kl je stal pri vratih: - Prijatelji bakljaši! Prispel Je vaš poglavar! — Živel, mojster David! Je zaklicalo tedaj tri sto grl naenkrat. — Ati te ti ljudje preanajo? Je ciganka tiho vprašala barona. — Vsekakor — le preglej! Prizor, kl ee je tedaj odigral pred njenimi očmi, JI je ostal za vedno v spominu. Zagledala je razbeljene preči, v sredini sobe pa Je stala velika miza za tri sto ljudi, prelna raznih dobrot. V kotu Je opazila sode ln kupe raznih kovin. — Te ee tvoji služabniki! Mislim, da se preč ulije prav lake lepo kakor oni zgoraj, JI Je dejal baron. Streiar, kl Je zaklical prijateljem, kdo prihaja, se je z velikim spoštovanjem približal baronu in ga vprašal za nadaljnja navodil*- — Naj prenehajo vsi delati im naj se začne slovesnost! N« ugasnejo ogenj v prečeh In naj vsi sedejo za mizo, d* bodo slišal1' ksj jim bom povedal. - Prijatelji, Je zavpil vodja velikan, poslušajte, ltaj vam ** prevedel mojster David! . Tisti trenutek eo prenehali dihati velikanski mehi v veti«” prečeh, kolesa na strojih eo ee začela vrteti vse bolj preč asi. BakU** so ee začeli zbirati okoli mize. Baron Je držal za roko ciganko, kl ee ni mogla načuditi vsem«' kar Je videla v pred zemeljskih prostorih svojega doma. Baron 1 pristopil k mdzi in vprašal baldjaše: - Prijatelji, ati ste vsi tul „ — Vri smo tukaj! sta odgovorila dva črno oblečena mož* Izročila baronu prepisane liste papirja. Querjean Je bežno pregledal podpise in ee prepričal, da *> vri lopovi. ,,-inP — Prijatelji, Je zaklical z močnim glasom baron, zahvaUUjT, •e vam, da ate ee vri odzvali mojemu vabilu. Današnjo svidenje slovesen premen: danes vam bom dokazal, kako velika m0®eg» v vse vseh. Pokaral vam bom tudi, kdo je vaš poglavar, v l°Ue£L|, morale vri brezpogojno zaupati. Ta. kl govori sedaj pred V ^ kl vas Je pred dvema letoma zbral v tako močno organizacij"*^ kl ga vri poznate pod Imenom »mojster David«, ee bliža svoji d» f tešjl P* neizmernem bogastvu ln neomejeni moči. zu*e-<| kl bo kmalu preplavila Pariz, Je tu, i njo razpolagam Jaz im (Dalje prihodnji •*