28
Černe bukve.
Odperli bomo prihodnjič tudi čeme bukve, vktere bomo zapisovali hudobije, sleparije in vse take dela, s kte-rimi kdo svojimu bližnjima škodo stori. Imena bomo za-molčevali, dela pa razglasili in ojstro svarili. Začeli bomo čeme bukve z nekim sleparskim živinskim vračam (arcatam) v Ljubljani, kije bil ni davnej k bolni kravi poklican in ji je na desnim ušesu pušal. Kdor kravi na ušesu puša, bo toliko opravil, ko žaba pri lešniku. T ode od te neumnosti ne govorimo tukej, ampak le to hočemo razglasiti: de je imenovani slepar, ko je v drugič h kravi prišel, širokoustno tole govoril: „Ti kravi je narejeno fzacoprano) in ne bo drugač ozdravela, dokler mi gospod ne bojo pustili, čare iz hleva skopati; kakor una vlani, bo tudi i a gotovo eerknila." Prestrašena dekla leti urno k pravima zdravniku pomoči iskat; on pride, vidi de ima krava le oslabljen želodec, ji zapiše encijanove in kalmežove štupe z grenjko soljo vred, prepove za en dan vso kermo razun snopiča sena, in ji veleva hladne vode z domačo soljo osoljene piti dajati. V dveh dneh je ozdravela, je z dej zdrava ko riba in je ko volk. — V resnico vsiga kar sim tukej povedal, zastavim svojo vest. — Kdaj se bojo vunder našim kmetova vcam oči odperle, de ne bojo pomoči iskali pri tacih sleparjih, ki od živinskih bolezin nobene prave vednosti nimajo, ki s praznimi besedami pa s pomišljivim nošam od natore bolezni govore; copernice dolžijo, če pomagati ne znajo ali pa na vso moč bahajo, če je živina ozdravela, ktere niso mogli umoriti.               Občni čuvar.