Poštnina piačana|v gotovini. 49. štev. V Ljubljani, 6. decembra 1923. Posamezna številka stane Din 1. Leto V. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št 7. — Telefon št. 77. NflRODNO-SOCIJALISTIČNI TEDNIK Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob petkih. K zboru mladine v Zagorju. Dne 8. t. m. zboruje v Zagorju narodno - socijalistična mladina. To je drugi glavni zbor naše mladine, odkar je biila ustanovljena JNSM. In sicer se je vršil ustanovni zbor lansko jesen v Trbovljah. Dejstvo, da so delegati pristali na to, da se tudi mladinski zbor vrši v rudarskih revirjih, dokazuje, da naša mladinska organizacija polaga prav posebno važnost na mlado generacijo med rudarskim delavstvom, kar je tudi opravičeno, ako pomislimo, da je pri nas boj proletarijata proti kapitalizmu odvisen predvsem od stališča, ki ga zavzemajo rudarji. Zato ni vseeno, kako so rudarji organizirani. Danes pa je treba pribiti, da je baš ta najvažnejša gonilna sila v proletarskem gibanju precej desorganizirana. V predprevrat-ni dobi so naše rudarje begali socijalni demokrati pod vodstvom Dunaja, vsled česar je bil med njimi zatrt vsak čut do svojega lastnega naroda, po prevratu pa so jih begali razni komunistični demagogi. Rezultat 'brezvestnega postopanja se je kmalu pokazal: polom zadnje stavke, ki mu ni primere v zgodovini proletarskega gibanja, le potrjuje našo trditev, da so rudarsko delavstvo vodili demagogi, brezvestneži, ki jim ni mair dobrobit proletarijata, marveč samo njihovi lastni interesi. Ce starejši nimajo več toliko odporne sile, da bi tem razmeram napravili konec, bo to nalogo morala prevzeti doraščajoča, v narodnem in socialističnem duliu vzgojena mJadina. Po konsolidaciji delavskega pokreta v revirjih pa pride na vrsto konsolidacija v ostalih industrijskih panogah tako, da bo bojna fronta proletarijata kos svoji nalogi, izbojevati 'boljšo bodočnost. Ako gremo s tega pravilnega stališča, je treba priznati, da dma zbor v Zagorju za naše proletarsko gibanje velik pomen. Dragi moment, ki ga hočemo naglasiti o priliki zbora v Zagorju, je ta, da se opažajo povsod razveseljivi znaki konsolidacije našega mladinskega pokreta. Tudi dnevni red zbora ram služi v dokaz, da se je naša mladina lotila z vso vnemo dela v smeri konsolidacije v organizacijah. Brez vsakega pompa se bo vršil ta II. glavni zbor narodr.o-socijalistične mladine in obravnavala se bodo na zboru samo taka vprašanja, ki so v direktni zvezi s pokretom. Nič visokoletečih fraz, marveč le to. kar je nujno potrebno izvršiti in sicer dobro in temeljito izvršiti. V glavnem se bo raz-motrivalo o organizaciji in o tisku. Postavila se bo prava podlaga za nadaljnji razvoj prepotrebnih mladinskih organizacij. Živimo v dobi, ko triumfira.o demagogi in neznačajneži, egoisti in brezvestneži. Zato je hvaležna naloga naših mladinskih organizacij, da so baš tu pričele z delom. Volitve so nam pokazale, kako se dado stairi ljudje begati, kako skačejo iz ene stranke v drugo, kako se prodajajo za frakelj žganja. Ta madež s telesa našega naroda mora izbrisati mladina. Mlada generacija ne sme več biti naprodaj, mlada generacija mora biti trdno in pravilno vzgojena, prožeta mora biti že davno prej s pravimi idejami tako, da se ji ne bo treba odločevati šele na dan bitke. In kar je glavno, voditi jo mora prepričanje. Taka mora biti vsa vzgoja v naših mladinskih organizacijah. Zato je bilo hvalevredno, da se je takoj odžagala prva gnila veja, ki se je pojavila na zdravem drevesu (Trnovo!). Kdor se je podal na pot v smeri socijalizma, ta mora vedeti, da je prevzel težko nalogo. Socijalizem nam ne sme biti1 le fraza, marveč ga moramo dejansko izvajati. Socijalizem in neznačajnost se izključujeta. Pojavi neznačajnosti se morajo v kali zadušiti. Naša mladina je to sama uvidela in izvajala iz tega potrebne posledice. S tem je dokazala, da je na pravi poti. V svojih društvih se pridno izobiraža in pripravlja na bodoče naloge. Vzgaja se narodno, ker je predpogoj prave, srčne kulture narodnost, in socijalistično ker kot zatirana in socijalno zapostavljena stremi po boljšem in pravičnejšem družabnem redu, ki je zapopaden v soci-jalizmu. Nadeja se, da bo dočakala, česar njenim predhodnikom ni bilo usojeno: zarjo boljše bodočnosti. Obenem pa se tudi zaveda, da je za to potrebno vztrajno in požrtvovalno delo. V tej zavesti bo morala premostiti marsikatero oviro, ki se ji bo večkrat postavila na pot v življenju. Tako se bo vsposobila tudi za težje boje, ki jo čakajo v bodočnosti in iz njenih vrst bodo zrasli kremeniti, jekleni značaji, ki se bodo kakor železna armada borili za novi svet. V tej želji pozdravljamo II. glavni zbor naše mladine, pozdravljamo mlade narodne socijaliste! KleriMno-tomiiiiisiita Ljuiiipa je padla. Ljubljanski zaupniki neodvisne delavske stranke so imeli pretekli ponde-ljek sestanek, na katerem so na predlog dr. Lemeža sklenili, da komunistični občinski svetovalci izstopijo iz Zveze delovnega ljudstva in preidejo v najstrožjo opozicijo. 2e več mescev se je govorilo, da se Zvezi delovnega ljudstva majejo tla. Enkrat so grozili klerikalci z izstopom, drugič zopet komunisti. Sedaj so grožnjo izvršili komunisti, kakor se zatrjuje, na zahtevo centralne organizacije v Beogradu. S tem, da se razbije Zveza delovnega ljudstva, smo računali že s tistim dnem, ko se je ustanovila. Prepričani smo' bili, da je v,saka koalicija s klerikalci mrtvorojeno dete. Da se je sedaj zgodilo to, kar smo pričakovali, za nas ni prav nobena politična senzacija, ampak samo logična posledica nenaravne zveze klerikalcev in socijalistov. Zvezi delovnega ljudstva so sestavili komunalni program komunisti, ali bolje rečeno bivši komunisti s Stefanovičem in Fabjančičem na čelu. Program so podpisali brez vsakega pridržka klerikalci v kostumih krščanskih socijalistov že v naprej z namenom, da se ne bodo ravnali po njem. 111 res! Ko je bil izvoljen občinski svet, so klerikalci sneli maske krščanskega socijalizma in ustanovili klub Slovenske ljudske stranke. Ce danes trdi dr. Le-mež, da so ga v tem oziru prevarili klerikalci, ponovno dokazuje svoje politično diletantstvo, ker bi moral pač že v naprej vedeti, da se drugega tudi ni moglo zgoditi. Ce hodi naivni doktor Lemež še tako zaprtih oči po svetu, bi vendar mogel spoznati nakane klerikalcev v bivšem občinskem svetu, kjer so zasledovali edini cilj, kako na račun drugih uveljaviti klerikalizem v Ljubljani. Klerikalcem je dobrobit Ljubljane deveta briga. Klerikalci so agrarna stranka, ki potrebuje Ljubljano le v toliko, da si udobno uredi svoj glavni stan in preskrbi svojim agitatorjem topla gnezda. Klerikalci so zato predvsem reflektirali na to, da dobe na mestnem magistratu personalni referat in s tem možnost, nastavljati svoje ljudi. Komunisti so jim šli na roko. Ko so imeli klerikalci na personalije mestne občine odločilen vpliv se je pričelo nastavljanje klerikalnih agitatorjev v velikem štilu. Druga klerikalna želja je bila, da se z mestnimi dobavami preskrbi predvsem klerikalno obrtništvo. Tudi tej MRIBOR M* £IM UMILO kajti le v tem slučaju ste gotovi, da bo res nekaj dobrega in neškodljivega. Velika množina maščobe, obilne mehke pene in vedno enaka dobra kakovost, to so prednosti Zlatorog-mila. Zlatorog se dobi povsod! njihovi želji so ugodili komunistični pajaci. Vsem tem dobrobitnim zahtevam klerikalcev se je pridružila še važnejša zadeva, ki je ta, da so klerikalci pričeli sistematično rušiti napredne kulturne ustanove. Napredni marksisti so jim pomagali in tako so nastale afere s sokolskim Taborom, z Mestnim licejem, s katoliškim shodom itd. Zveza delovnega ljudstva je imela zelo široka usta, kadar se je govorilo o komunalnih socijalnili ustanovah. Vendar ničesar drugega kot — široka usta. Komunisti niso bili zmožni, izvesti sooijalnih ustanov toliko manj, ker so jih poskušali izvajati v družbi klerikalnih advokatov. Akoravno ni bilo gospoda Ogrina v občinskem svetu, so vendarle Ogrinovci odločevali po navodilih glavnega stana SLS. Zaključek vseh komunističnih prizadevanj za so-cijalne reforme je bil zato enak ničli. Žalostno je to, da so bili s sabotiranjem socijalnega dela zapravljeni lepi stotisočaki dinarjev mestnega denarja. V čegavo korist, bo pokazala šele bodočnost, ko bo mogoče dobiti vpogled v mestno knjigovodstvo. Zveza delovnega ljudstva je obetala, da zgradi elektrarno, klavnico, pogrebni zavod, šole itd. In kaj je napravila? Edinole mestno kopališče, ki pa že danes ne odgovarja zahtevam modernega mesta, drugega prav nič! Kar tako tja v en dan se je pa zapravilo milijonske vsote, da je danes mestna občina v občutni gospodarski krizi. Ogromni davki — mestne blagajne prazne, to je slika bratskega klerikal-no-komunističnega objetja. Komunisti, oziroma dr. Lemež sedaj zatrjuje, da se vsakdo lahko zmoti. Tako je tudi on napravil pogreško, da je hodil po kolenih za ljubljanskim škofom. Prav ima gospod Lemež. Toda: gotove politične pogreške se oproste, druge pa zopet ne. Mislimo, da bo doktor Lemež pri svojih pristaših zelo težko našel oproščenje za svoje politične pajacade. S svojo zvezo s klerikalci se je pokazal absolutno nezmožnega, da bi vodil proletarijat. Zupan ima sedaj kaj pičlo večino za seboj. Danes ali jutri bo moral odstopiti. Imenovan bo vladni komisar, da izvede nove volitve. Ljubljana bo znova stopila na volišče. Mislimo, da je dovolj preizkušenj in politične uvidevnosti, da se nikdar ne bo več ponovil slučaj, da bi na mestnem magistratu odločevali politični avanturisti in gospodarski diletamtje. Poskrbeli bomo po svojih močeh, da dobi v bodoče Ljubljana tak občinski zastop, ki bo od-govarjal važnosti sedanjega časa in pravično zastopal interese prebivalstva! Politične vesti. Favoriziranje demokratske banke. Minister za socijalno politiko, dir. Peleš, se je moral zadnji čas večkrat zagovarjati, da se v njegovem resoru nič ne dela. Zagiovori so bili zelo slabi. Dr. Peleš je namreč res grobokop ministrstva za socijalno politiko. Zanimivo iz zagovorov ministra je pa vendarle to-le: Za prehrano pasiv- nih krajev se je dovoljevalo razne kredite. Demokrati so vedno trdili, da ni strankei, ki bi več napravila za prehrano pasivnih krajev. Vodili so jo pri tem baje le idealni nagibi: pomagati lačnim in ubogim. Stvar pa vendarle ni tako rožnata za demokrate in za njihovega tedanjega ministra dr. Žerjava, koit se piše. Minister dr. Peleš je odkril aferi-co, ki jo je razložil javnosti z besedami: »Okrožna konsumna zveza v Mosta-ru je imela dobiti pri Narodni banki v svrho prehrane naknadni kredit v zner sku 6 milijonov dinarjev. Zveza je iznočil a ministrstvu za socijalno politiko menico z žirom Zadružne gospodarske banke v Sarajevu in ministrstvo jo je eskontiralo. Sprejete valute pa ni nakazalo akceptantu, marveč preko Slovenske banke — Hrvatsko - Slavon-sliemu gospodarskemu društvu. Konsumna zveza in njen žirant sta se na-pram meni pritožila in zahtevala, da se ju osvobodi te menice.« Denarna manipulacija se je izvršila na korist Slavenske banke, pri kateri je J DS zainteresirana. Ravno vsled te manipulacije pa je bila oškodovana Hercegovina, kateri je bila namenjena pomoč v času prehranjevalne krize. Kakor je poročal »Slovenec« od 5. decembra bodo v tej zadevi vložene od vladnih in opozicijonalnih posl. klubov interpelacije, da vlada izjavi kaj je ukrenila dosedaj, da se po temeljiti preiskavi eruirani krivci posade na zatožno klop. Taka interpelacija, zatrjuje Slovenčev poročevalec, je tembolj potrebna, ker so se v Beogradu že pojavili ljudje, ki delajo z vso silo na to, da se stvar prikrije. Med drugimi je prišel v Beograd sam predsednik Hrvatsko - slavonskega gospodarskega društva, bivši demokratski minister dr. Franja Poljaki, ki je že obletel vsa ministrstva. Tudi prihod predsednika Slavenske banke Avgusta Praprotnika, preko katere banke se je ta manipulacija zvršila, ja v zvezi s to zadevo. V Beogradu se je zato mudil tudi znaini ljubljanski odvetnik - radikal in povsod izjavljal, da namerava dr. Žerjav s svojimi pristaši prestopiti v. radikalno stranko. Ne da bti se bilo treba zaenkrat podrobneje pečati s temi izjavami ljubljanskega radikala, ki je igral vidno vlogo pri pogajanjih med dr. Šušteršičem in radikali, ko je šlo za podpiranje »Ljudskega dnevnika« iz dispo-zicijskega fonda, jih je vendar zanimivo priobčiti, ker dokazujejo, na kak način se skuša na radikale vplivati da bi prikrili to novo demokratsko afero. Poleg naštetih so na delu še drugi vplivni aktivni in neaktivni politiki, in advokati. V interesu javne morale pa je, da se ta afera ne zatuša, kakor so se že drage afere, To prinašamo kot kronisti brez vsakega komentarja. Zborovanje radikalov v Sp. Šiški. Pretekli petek so imeli radikalci pri Reininghausu v Sp. Šiški ustanovno zborovanje, ki ga je vodil žel. nadzornik Zemlja. Prisotnih je bilo nad polovico pristašev drugih strank, eni iz radoved-nostL drugi pa1 vsled bojazni pred terorjem. Bivši komunist Dežman, ki je znan kot »aprovizator« izza avstrijskih časov je nastopil kot glavni govornik; hvalil je radikalno državno upravo in socijalni čut radikalcev do delavstva. Odgovarjal mu je zelo uspešno tov. obč. svetovalec Podblevšek, ki je doka-zoivaili, da dejanja radikalcev niso v skladu z njihovimi besedami. Predsedujoči Žemlja mu je hotel vzeti besedo, kar pa zborovalci niso dopustili. Tudi besed ministra n. r., Zupaniča, se niso strašili. Končno so izvolili odbor kraj. org., ki mu načeljuje sain Zupanič. Sigurno v Šiški niso mogli dobiti primernega predsednika. Francosko posojilo. 2e v zadnji številki smo omenili francosko posojilo naši državi v višini 300 milijonov francoskih frankov. Parlament, oziroma vladna večina je ta načrt finančnega ministra sprejela. Finančni minister, oziroma ministrski svet (da je lepše) določi garancije za d to posojilo sam — kaj neki to ljudskim j g zastopnikom mar! Istotako določi mi-'1 nistrski svet sam, kaj se bo za ta denar nabavilo — seveda v Franciji; tudi to ljudstvu prav nič mar! Pa naj še kdo reče, da nima ljudstvo kontrole, kako se dela z državnim denarjem, kaj se nabavlja za posojilo, ki ga bo ljudstvo moralo vračati! Ljudska volja pride pri nas vedno do izraza! — O, ta naš parlament je res pravi unikum. Demokratičen na vse pretege! Socijalni demokrati se oficijelno izrekajo za centralizem. Njihoivo glasilo »Socijalist« namreč trdi, da je avtonomija nemogoča. Saj vemo zakaj! — Gospodje so pri centralističnih koritih, ki pa so decentralizirana, tako, da vsak izvoljenec pri svojem koritu lahko dela kar hoče. — Prepričani smo, da se bo tudi socijalnode-mokratska stranka pri prihodnjih volitvah še bolj decentralizirala in da bodo ti socijalisti vendar enkrat spoznali, 'kam jih tirajo njihoivi podkupljeni in obogateli voditelji. Streljanje je prenehalo. Iz vseh kanonov so demokrati do predkratkega časa bombardirali sedanji režim. Vsi listi so stali v grozoviti ofenzivi, Širokoustili so se za samoupravo — toliko da se niso priključili avtonomistom. In kakor bi odrezal — ponehalo je vse. Danes so druge razmere — in druge »šanoe«. Postali so zaradi tega zopet strogi centralisti. In njihovi voditelji klečeplazijo pred Pašičem in mu ližejo pete. Tako se izpreminjajo časi, demokrati pa z njimi! Dvanajstine. Proračun za leto 1923/24 je padel v vodo in ga ne bo mogoče pravočasno izglasovati. Zato bo vlada predlagala zopet blažene dvanajstine. O, jerum, je-rum! Poparjeni ljubljanski klerikalci. Klerikalce neizrečeno bolii da so jih zapustili komunisti v ljubljanskem občinskem svetu. Nikakor jim ne gre v račun, da bi že sedaj zapustili mestni magistrat Da se vsaj še nekaii tednov obdrže, poskušajo na vse mogoče načine fingirati dr. Peričevo večino. Tako sedaj trdijo, da ima SLS 16 obč. svetovalcev, dr. Perič 10 in komunisti 10 obč. svetovalcev. To pa ni res. V resnici imajo komunisti dvanajst obč. svetovalcev in socijalni demokrati osem. Dr. Perič ima potemtakem, (če se njegov glas odšteje) v občinskem svetu 23 glasov, opozicija pa 25. Poleg tega je še upoštevati, da tudi v dr. Peričevi skupini ni vse tako v redu, kot bi kdo mislil. Tudi iz njegovega gnezda še la<-hko kdo odfrči. Več kot gotovo je, da dr. Perič ne razpolaga z. večino v občinskem svetu in da bi bila njegova dolžnost, da odstopi Ce se še naprej hoče vzdrževati na svojem mestu, potem ima gotovo posebne namene. Izvršiti hoče pač še nekaj zadnjih nalogov, klerikalne stranke. Samo, če bo držalo. Menimo, da ne! Z občinsko sejo se ne bo moglo posebno dolgo odlašati! Marx ima namen takoj predložiti zbornici več novih zakonov, med temi tudi zakon o novih davkih, od katerih bi se nekateri morali plačevati v zlatu. — Nemški nacijonalisti zahtevajo, da se razpusti parlament in izvrše nove volitve. To se bo tudi najbrže zgodilo. Toda te volitve bodo kočljive in utegnejo prinesti razočaranje. Komunisti so vstrajno na delu. V Monakovem so se vršile te dni velike demonstracije proti državni brambi. Uprizorili so jih nemški nacijo-nalisti. Policijski aparat je precej dobro deloval. 'j Nemci ne priznavajo obveznosti za razne dobave naši državi. To so naznanili v oficijelni noti. Francozi hočejo vpostaviti železniški promet v Porurju in je že baje sklenjen sporazum z Nemčijo. Nemška marka se je ustalila. Svetovni pregled. NEMČIJA. Za državnega kancelarja je bil imenovan dr. Marx. Vse druge ministre so povečini vzeli iz Stresemannovega kabineta. Med temi je tudi Stresemann sam. Vse to pa na celi stvari ni nič izpremenilo. Tudi ta vlada se ne bo mogla držati, dasi kaže voljo do dela. ITALIJA. V zasedenem ozemlju je opažati močno gibanje vojaških čet proti naši meji. Prihajajo pešci, topništvo in razne tehnične čete; celo nekaj tankov so privlekli. — Znak, da se bliža rešitev re-škega vprašanja h koncu. Italijani si mislijo, da bo šlo na ta način najbolje, in bi bilo tudi stališče naši vladi tako olajšano. ____ Poročiia z dežele. Novo mesto. V zadnji številki »Nove Pravde« ste v članku »Dvojna morala« omenili zahtevo »Jutra« v številki 277, da polože mandate vsi oni občinski svetovalci demokratske stranke, ki so se izneverili in prešli k radikalom in ste dali »Jutru« popolnoma prav. Tudi pri nas se strinjamo s tem, da ima »Jutro« prav, kakor se dalje strinjamo z Vašim stališčem, da naj velja enaka dolžnost za vse. Omenili ste slučaj Janka Strnada kot vzgled, da se ravno demokratska stranka ne drži tega stališča pri uskokih iz drugih strank, ki so se pridružili demokratom. Klasičen vzgled za to dvojno moralo demokratske stranke Vam nudimo tudi lahko mi: Pri zadnjih občinskih volitvah v Novem mestu je stal na listi Uradniške skupine kot prvi gospod vladni svetnik profesor Ferdo Seidl in bil tudi na podlagi te liste izvoljen. Mož — demokrat in uradnik -r-je že pri volitvi novega župana zapustil vse svoje stanovske tovariše, uskočil na nasprotno stran in ostal na tej strani vse do konca. Dolžnost političnega poštenja ni prav nič motila ne njega, ne »Jutro«, niti cele poštene demokratske stranke, ker je svoj pritihotapljeni mandat obdržal, dokler ni bil občinski svet razpuščen, kar se je zgodilo šele po dveh letih. Ta gospod bi kot demokrat in zlasti še, ker je akademik, moral čutiti sunek pod nos, katerega mu je zadalo njegovo »Jutro«, če bi se sploh zavedel pojma političnega poštenja. A tudi oni demo-kratje in zlasti taki z akademsko izobrazbo, ki so namenjeni pri novi občinski volitvi oddati svoj glas za Gospodarsko stranko (skupino demokratske in samostojne kmetske) naj premislijo, da udarijo celo po »Jutrovih« nazorih po svoji osebni časti, če glasujejo za listo, na kateri se nahaja gori imenovani gospod, ter da bi se jim potem po vsi pravici očitala dvojna morala, ker bi s tem svojim, činom odobravali uskoštvo imenovanega gospoda. Tudi stanovska zavednost bi prijavnih nameščencih morala imeti več besede. Potreba častnega razsodišča za slučaj presedlanja je tudi pri nas očita vendar članskih mest v takem razsodišču bi ne mogli priznati «Ju-trovcem«, ki niso doslej še nikdar grajali uskoka, ki je prišel k njim z mandatom, torej tudi niso zanesljivi. Maribor. (Mariborske železniške delavnice.) Zadnji čas se precej piše, še več pa govori o delavnicah bivše južne železnice v Mariboru. Saj je to največje in gotovo najbolj urejeno podjetje te vrste v naši državi. Zato ne bo odveč, če izpregovorimo malo več o razmerah, ki vladajo v teh delavnitah. Nedavno si je ogledal delavnice sam železniški minister. Ker do sedaj nismo bili navajeni, da bi hodili ministri po delavnicah in ker se pri nas povsod voha in sumniči, seveda raje kaj slabega, nego dobrega, zato je naravno, da se je ministrov obisk tolmačil po svoje. Ni še odnesel iz Maribora peta, že je spravil senzacije željni internacijonalist Ba-hun v občinskem svetu mariborskem v ospredje vprašanje o premestitvi železniških delavnic, češ, da hoče delavnice premestiti sam minister. Seveda so častiti občinski svetniki nasedli Bahunu in protestirali. Pri nas so ljudje takoj pripravljeni k protestom. Demokrati, katerim je delavstvo silno pri srcu — pa le ob volitvah — tudi niso marali zaostati za svojimi zavezniki internacijo-nalcii Zato je prineslo njihovo glasilo »Tabor«, celo plamteč uvodnik o premestitvi delavnic, čez dober teden pa se 'je pokazalo, da o kaki premestitvi ni bilo niti govora. Minister je celo dal nalog, naj se proučava razširjenje delavnic in se napravijo tozadevni načrti. Kljub raznim za delavstvo in urad-ništvo ne posebno prijetnim in veselim pojavom pri novi železniški upravi, jo smatramo vendar za toliko uvidevno in razumno, da smo uverjeni, da ni bilo misli, še manj pa govora o premestit- vi mariborskih železniških delavnic. Saj to ni nikaka loretanska cerkvica in takih angeljčkov tudi ni veq, da bi kair vse skupaj prenesli! Ravno nasprotno! Železniški upravi, kakor tudi državi mora biti mnogo na tem, da se ta važna postojanka še izpopolni in razširi, ker je to v njenem lastnem interesu. Prav tako je pa tudi ne samo v našem narodnem, ampak tudi v državnem interesu, da se razmere, ki so vladale do sedaj v tem podjetju in ki vladajo še sedaj, temeljito izpremene. Preobširno bi bilo, da bi omenjali vse razmere podrobno. Za danes pribijemo samo dejstvo, da vladajo za naše domače delavstvo sedaj, ko je preteklo že pet let po preobratu v svobodni na-cijonalni državi prav take razmere, kakor so vladale za časa Avstrije in vse-gamogočne nemške internacijonale. Domačini, narodu in državi udani, se pritiskajo ob zid, razni nemški gospodje in preddelavci, pa imajo glavno besedo prav tako, kakor so jo imeli nekdaj. In prav lepo število teh gospodov in delavcev ni ne po rodu, še manj pa po duhu naših in so nekateri celo tuji pripadniki. Zato se pa pogosto dogajajo stvari, da človek kar ostrmi. Ni še končana ena umazana in sumljiva afera, že pride druga še veča in bolj umazana na vrsto. Delovodja Braunitzer je skušal pri belem dnevu in očito iz delavnice iztihotapiti za okroglo 8000 D. bakrenih plošč. V to afero je seveda vpletel tudi njemu podložno delavstvo, da so morali posamezniki ž njim vred v ječo. Zadeva še ni končana in že stsH»|9|MOM