# -t 1TM kcriM aLAJ&ia PHI JfciUffiltfUtfA LOV IE ±W ^iuo I. • ,, jalij Stev.L. . _i i 11 — 11 . - - V&i&IŽiA .uiioge OLtJ*-................... stran k U................ ........ * Vtiii e Primorske ......................M o V gorski-vasici ..........................." f Kaša domovina ....»........ * lo Okolja............. —...............M il .. e .......................« 12 •- . ... : k \wm\ m-mri in tthip nrn-------rr r r ' ' $ '. ^A^ r v , S V; • * / < „ • - • ': " IJ ' * - • v* V • • / I' v •• r ... . m t > 1T ■■;' •' v. ' v 'Nasprvi qfG;5,:- i . ■ ' r - ... Bili sno-prenalo inici jrtivni tu pičili, pa se nigno oglasili. Hišno se zaveda- li, -da noranc biti.aktivni tudi na ton polju dela, da bone res prava avcntg:.rda-našega gf ban ja, vzor -nova rJLadino. ■ : Naši dopisi so skronni, ncš list 33 preprost. Dvige.no so sani, eani si da je no po budo in noč, da bono lčhlco »prenehali vso ovi re, Id. jih je treba prei.ir.jati pri dolu* Vzgajano se, da bono v tronutlru, !:o bo sovražnik prenesen in bono resnično svobodni res novi ljudje, sposobni pravilno ceniti « prenovljeno denovino in biti reaniSna penoe tato s svojiu znan jen tolior tudi s svojin de Ion. iiiJjOG-ij sliDJ./. V UIJL^JI Jx.il Irf b.J POit/iritv) 1-0 i)iiUG-ili % Kihčj ni tako občutil c1 cupat o r j ev oga jar u& in zaposfavl jniL j a kot uladina. Zato bi la ravno mladina gha, ld. so je po razpadu Ju go slavi Je prva odzvcu.a pozivu za oborožen od por in aktivno sodelovala v "borbi proti o!ai- pator ju in donačiLi izdajale ju:. Mladina tvori donos večino v NOV in POJ. V torbi za svobo- do je dosegla tako uspehe, da jo občuduje - ves svet, uspehe, ki so jih norali priznati- celo tisti, ki jiu ti uspehi ne gredo v ra- čun. Naša nladina jo pričela borbo z zavest- jo, da s ar.:o z orožjea Irhko reši svoj narod pred uničen jen ter tako sebi in vseuu člove- štvu zagotovi boljše bodočnost. V borbi za te velike cilje je niso aogle ustaviti in za držati v^e velike ofenzive, Id so jih z veli ko premočjo v uaterijalu in noštvu vršili - proti njej okupatorji in dffiuaČi izdajcici . Mladina, organizirana v Zlu i, si j-s postavila razne naloge. Prva in najosnovnejša naloga - je zgraditi Čvrsto in železno disciplino,dis ciplino zavesti in, vol je. Ka&a disciplina se nora razlikovati od discipline starih ne na* - rodnih vojsk, biti nora enaka disciplini Ude Če Araade, tore j-ne nora biti disciplina te- rorja, strahu in sile. ITasa disciplina uoraj poznati izvrševanje nalcg brez Liirir^nja, izpol- njevanju tudi najtežjih nalog, poznati le - red in delo. - T!" r^^L1 • • • , . ITaša vojska ni -sciio vosaška, ampak 33 o- benen tudi politična Organizacija. I7aS borec • > 2 ni vojak,le v ožjen $,ouonu besede, biti tudi političen borec. Vaznc je, dano uničuje "ho sovražnikr. seno z orožjen, uničevati £a ..o rr~nc tudi z nas o politiino zavest jo. Ograditi politično zhvajet, dvigniti kulturni nivc- bor- cev, to i o na*a druga naloga. Za borbo proti covražniloi^ bogatonu na vo jedkih, izkušnja in z d.obrc vojno tehniko pro ti sovražniku, ki je š6 vedno- nočan, pretkrn- in zrhrbten, je potrebna vojagka vzgoja. Vsak naš beroc nora natančno poznati svojo orožje, noč in uporabo.- Usposobiti so vojaško za bor- bo, vojaško so dvigniti in prekaliti, je naša tretja naloga. . . , Četrte, naloga je, razviti sano inic i j at iv>- no s t in gibčnost naših edinic v borbi,pokretu dostavili so tudi nalogo, ki je posebno— važna za nas dolavce na kult urne n polju: raz- viti v naših vrstnh občutek sadovol jstva,nla- d ost nega poleta. Uaj v naših taboriščih ašo -zJLiljo okupatorske go- lazni In doaačih izrodkovl" ifcpnliip torej vse naše noči, uobilizira^ vsa sile, razbijno - sovražnikove poštojanko, dvlgajuo naso kultu- ro! # - Prissl gol v pctftlzrJloi* Vsi • sc so ni zao- li suald. - bratJo. Knalu pa sen opazil ued Mlv i veliko j bistveno razlikof čsrtudi na zu- nej uclo vidno. Bili sta dve skupini: .na si- vrlina, vesela, vodno pripravljena na zabavo - in -neh. kakor tudi na drzno akcije in žrtve , delavna, Hrabra, druga tudi vesela, rr^posaje na a ob prvi težkoči, nepriliki, pesinistična oUurava, cbupma. čutil sen, da pripadau idej r.o prvi skupini, dajeiislco pa nis~n pripadal - nobeni. Le glodal sen in opazoval. In res sen opazil čudo:' vodno veseli fant jo so znali biti tudi rusni, zelo resni, aeve da v borbi in nevarnosti, si bo kdo nislil.O, ne I so nožati, a vedrih lic. Takrat sc pa ležali na travi in ni bilo nobene nevarnosti. Pogovarjali so se - učili. Obraze so iaeli - resne, oči eo Jiu. gorele. Snkrat sen prekinil napete poslušanje učne ure, drugič živahno de bate, tretjič pridružil noj glas udarni parti zanski posv-ii. Sat o soli sklepal: sestanki nora jo biti sistenatično urejeni, načrtni, torej- ne to j lepega in oboneu zelo važnega. Začutil 4 sen do rjih upoštevanja in nočno atrakcij o« bi bil v njincvih vrstcji. To pa šj ni bilo vse« Ect komandir o o t o sau inol več prilik za opazovanja* ;lo kateri to\ variši se veselega obraza izpolnjevali vsa no-' j a in konisrr jeva povalja, prostovoljno so se javljali na akcije in na nevarne pohode tar ved no budno in vestne ,:tali na določenih stražar« .3Idil nestih. l;rugi pa so izvrševali povelja - zdaj .čel.umih, zdaj kisi:'.h obrazov in se niso ni kdar javili prostovoljk na težke akcijo ali - na, patrole, Večkrat sen jih zasačil, da so ftrf žarske službo opravljali nevestne. Tako se:.*, k""j Ir.ialu jasno ločil dve skupini: partijca in skcjevce na oni ter neorganizirano na-drugi strani« ^ t en ne trdiu, da so v eni - skupini bili vsi odlični in vzgledni /no to j $h je tudi šolalo/ in v druga vsi zanič« Tudi v 4 ck*ugi s kuponi so bili odlični fantje. Ali raz- lika se je vendarle opazila: v kritičnih tre- nutkih je bila ta vidna tudi za površnega opa- zovalca « • . Lahko bi nadaljeval na dolgo in široko to razlikovanje nad enini in drugini« Gnenin le še to: skojovci in partijci so tako vplivali v nane, da -sen siz vsen srčen želel biti njihov. Ali je in bo naše delo in obnašanje tako? Haloga vsakega iznad nas naj bo tay ^ 's sVojin vzgledon pritegneno tudi drugo jk nanl •• .... Tona. u* • Cdsel sen z- doline z najlep^ini sponini . Povsod so ne lepo sprejeli: klobas, kruha in norale ali vina ni niirdar nrajkalo« Vsi sonv dušeni za našo NOV, zato ni čudno, da u&d por tizrni čestokrat slikic: "Kdaj pojdeno zopet v gclino?" Vsakoaur, ki ga srečaš v dolini, za- žari jo oči, iz katerih sije zaupanje v našo vojske. Otrok ali starec, noski ali ženska, - vsak to prijazno pozdravi z -dvignjene p j s t jo. Doživel sen prizor, ki je res vreden, da van ^a opišem Težko sen odhajal iz doline. V nali vasi - sen se ustavil, dr. so odpoei jen- in tu ni je ne kaj ostale globoke v sponinu« Dekletce staro nič več !a?^:or osen let skače okrofe hiše in kli če na vse kripijo sosedovo Anice, naj vendar - hiti in se cdprrvi. ITa pragu hise stoji zaskr- bljena nati in jih opozarja ter prosi, naj "bo- do vendar dona, ker je že pozno. Hale pa niso več slišalo teh eponinov, ker so z vso naglico še odhitelo in izginile izpred oči o liana je na to pričela tarnati, da se to dogaja vsak večer in da se vedno boji za nale« Potolažil sen jo, Češ, da- so nal-j in da skačejo po trat i» Ko sen se odpočil in. okrepčal, sen- krenil dalje«, Prav previdno priden do ceste, katero sen neral prekoračiti in zagledan obe deklici z ve.dren in čopiče a na sredi ceste, ko veselo ri še ta z nalo rečico, v kateri konaj drsita čo o tJic: ''Živel tovariš Tito! Živela I7CV!"CbstaL- sen, bil 'sen ganjen. Hale pa so se ni nasnoja le in imdaljevale "svojo delo. Z umln liorr.l:on 3cn hitel naprej. Tiste veliko in nerodne Čr- ke pa so ostale. To so naši pionirski. Tudi eni ponegajo - in delajo kot naši hrabri partizani. :.Ii SICCJ- evci pa si vzonine to za vzgled in zavedajno- so r da je naša naloga ista. Zato nerano z vso našo znosnostjo in dobro voljo ponagati nrro4 du do fetorajšne svobodo. 'Bsitua. ^ ^^ gotski vasici Ogroiiia grapa leži pred nani. Ha naspret- nen pobočju se beli prijazne, gorska vasica. Tja sno nanenjeni. Stezico, se vije ne d grnov jen, ne d skalani. preko potočkov in preko suhžh strug hudournike kov. Za vsald.il ovinkon se pokaže nova slika «, Tu se pasejo krave, katerih zvonci pozvanjajo v čisti zrak, tan zopet ovce izpopolnjujejo - lepo gorsko idilo. Po taken svetu 1-ccrakano ni "VESELI KIS". Polagona sno dospeli do onenjene vasice,, kjer sno se nanenili nekoliko odpooiti. Zrep- Čali sno se z vodo, kadili pa sno ueno zvito" Ljudje so takoj opazili naše instrunonte in - začeli: "Dajte, zegedite nan eno!:i "Kinanc, Ča- sa^ sno odgovorili,"noranc naprej, zaradi ko- sila.." "Dano ni, sano zagodite in sapojte nan nekoliko!" . 7 ^ SSDS^d&cll sne. GO^ in. .bili /sne. soglasni # Ljudje 30 nanosili 'kruha, sira skute'. 01 topca- il sno se prav po plrjiinsko. Hedtea, ko suo- zlagali želodce, sc ljudje pripravili skoder*; in tau počakali* Zbrani so bili stari in ola- di, celo najalajsi, ponosno sodeči v naročjih nanio. pripounin, da ina vas 42 probivalcev- lu da sta n?Ji jkšla sauo dva; eden je bil bc - lan,- drugi pa konaj 14 dni star. Prišli smo , zaigrali in zapeli.* Že pri prvih svckih "Veselega KISA" no se ljudon razlezli obrazi v blažen rtaaneh. Ta na saeh je vlival novega ognja, da suo igrali, i- grrlir..Cb zaključku vsake točke s..o bili na- grajeni z bumin ploskanjeh. Pevci so zapeli narodne pesni, pesni, iz katerih diha duš: slovenskega naroda. Oči poslušalcev so se za- naknile v neznano daljavo: * .da, celo solze sc se zal as ke tale v očeh nekaterih poslušalk. 0 pesen, slovenska narodna pesenl ICo so pevci končali, je ostala v skednju- grobna tišina. ^o nekaj trenotk% e,3 je vsul plaz odobravanja, tako, da so pevcen ker žare la lica. Nas nenapovedan uit ing se je ugodno nada- ljeval. Nihče si ne nore predstavi jati,kakšno zadovoljstvo sno čutili, ko sc naši najnlajši vzklikali: "Jo j, kako lepo!" Proti koncu sno še nekoliko zaigrali zr ples. Zavrtele so se deklice zdravih lic in - lepe kot svet, v kateren žive. ITaš odhod, se je neodložljivo približa. Pospravili s: .o in se poslovili. Ganljivo je bilo slovo« Stiskali so nam roke in vabili: "te pridite, ^oi.Hicmo se videli kaj takega* Ifeši- tovariši -snajo pa res vse. Hvala Ven lepi" Odpravili sao se naprej po stezici, vi jo či se med grmi in-skalami, vedno naprej. Ponosni 3qo bili, da srno nudili ljudem - nekaj lepega in da smo jih zadovoljili, lju di, ki so tako naši«, Ganjo. Jma (footfn. 'ffjr. i • . ... . ... . a - . .. , Sonce je vstalo is. zasijale. Zasijalo je na nas o lepo domovino. "Srečna bi lalikc bila, o domovina", sepeče tajni glas v. prsih vsake- ga poštenega Slovenca* -liajhen košček zanlje- je dodeljen Slovencu, a velika slava in bo - dočnost, družici v vzgledi Tihi veter se pečati dviga is doline do najvišje gore, tam se nu prio.ruži drugi, seru žita se v eno« Za je tako velik in močan, da lahko pretrga črne oblake, ki pripravljajo to čo nad naše domovino. Kina. pa še tolike noči, da bi pregnal te velike oblake, ker njihov - . gospodar je trnast, Častihlepen ter hoče vla- dati tudi nad našo domovino in vse ženijo, Proklet naj bo tisti, ki nisli našo .donosa vino izčrpati do korenin in vcepiti v naše ljudstvo druge nisli ter. postati tako pravi gospodar! ITaša zemlja tega ne bo dopustila,! Prežeeim ocen, ki pohlepno gledajo na do- movino ne sne in ne bo sledila grabežljiva ro parska roka. IJaša donovina je svobodoljubna - in ponosna. Veter, ki se je dvignil iz nje, bo razpršil vse te črne oblake, omogočil bo son- cu., da bo svobodno sijalo na svobodno zemljo. Y srcu vsakega bo ta veter oživel prelepo lju- bezen do svoje domovine« Stane • lo .A KCI:JLxi Bil je poletni večer. "Zbor!" za-cliče dežurni. Vsi smo se posta vili v vrsto in čakali komandanta* Prišel je ter nan javil: "ITa akei jo gremo i Ob deveti uri morajo biti vsi pripravljeni za pohod!" Veseli smo se razšli in se pripravljali - za pohod. Ilračilo se je že, ko se je kolona - pričela pomikati navzdol, v dolino. Toda kam neki gremo? Vsak je v svoji radovednosti ugi- bal. "Približno že venoi:, se je oglasil eden- izmed nas. "G-otovo bo no napadali, nemško pošto janko, dobro bo to!" Tako smo dalje potovali po temnem gozdu, utrujeni in vroči, le nočni- veter^i Id. je šumel po gozdovih, na.s je hladil«. Proti jutru smo se približali določenemu ne s-*., stuo kolona se je ustavila. M Tišina in se eUr- je glas komandanta. "Kolona stoj!" Nepremične postave Čakajo na napad. Komandant daje še zadnja navodila in kolona se v razstojanju zo pet'pomika naprej. Postava za postavo se spu- šča v dolino. Na cilju sno! lied nami zavlada- grobna tišina. Sliši se šum oddaljene vode,Id. buči skozi skalovje. ITa mestui Zasedeno hitro položaje. Aha, tam je že nitraljez in tovariš leše Čaka, da. zapoje znano nitraljezko pesem Lvabonu Pod nani se vije cesta, napravi ovin- nek. "Torej tu bomo nakresali Svabe! "Čakamo - pol ure, ur Ilir o slav 13