Šaljivi prirodopis slovenskega učitelja. Na skupnem zborovanju Celjskega in Ša- leškega učiteljskega društva v Šoštanju dne 1. iuniia 1913 v svrho dobre zabave in boijše prebave predaval pri bankctu S i 1 v e s t e r K o š u t n i k. (Dalje.) O očeh, oziroma1 o vidu nimam česai povedati, ker ima slovenski učitelj z malimi izjemami prav dober viid. Drugače pa je z nosom, oziroma z vohom. Res se morda med slovenskim učitelisitvom najde tako iin nos, da uvoha celo zataknjeno črnilo, a povprečno ni pri nas voh dobro razvit, ker se v slabem šolskem zraku obrusi copolnoma. V šolski sobi se namreč s.trnejo vsi duhovi cele fare in ker niso na-* vadno liajboljši, se rado prigodi, da marsikateremu učitelja — smrdi cela iara. Kakor ie z vohom, je tudi z okusom. Zadniemu niso današnie razmere ugodne, ifi rad. bi vedei, kako bi naj postal fin pri znanih un;teljskh plačah. In če bi trdil kateri učiteij, da ima dober okus, bi mu jaz nikakcr ne prikimal in trdil nasprotno, da se gotovo moti. 'Iip, ta pa ic zopet izboren. Kako pa tudi ne, ko se mora toliko uriti pri izdaJanju sveiin kronic in paziti, da po prvem v mesecu prehitro ne otiplje — praznega1 žepa. Notranje dele ima sloveflski učitelj vse. čeprav bi bi!o dobro, ako bi mu manjkal kateri izmed njih, kakor na primer želodec in to, kar visi doli ob želodcu. Ko sem pri premotrivairju notranjih delov pi išel] do tega zaključka, se mi je nehote vrinila misel: a!i bi ne bilo dobro, če bi bil Bog znotraj ustvaril učitelijia! na način eiektrične baterije? — Malo oglja, malo kositra ali kake druge kovine, malo z vodo pomešanih kemikalii) — in dobro bi bilo. Po potrebi bi se v tako baterijo nalilo nekoliko z vodo pomešane kisline in učitelj bi funkciijoniral naprej. — Škoda, da ni tako — kako bi bilp poceni učiteljstvo. Z notraniimi deli se ne bom pečal, ker so nam itak znani. Omenim samo, da ie želodec sicer bolj majhen, ai dobro prebavlja vso rekočo in trdno hrano, ki ie količkaj užitna, in pa da je z jetri združen silno veliki žolčni mehur. Ta odtaka dvoinj žolc: iz jeter zelenega, po učiteijskem časopisju pa črnessa, Slovenski učitelj vegetira v obeh spolih. Vendar pa majhno človeče, ki se narodi v učvteljevi rodovini, postane Iahko to, kar je oče, šele čez mnoga leta. Podobno je otožni gosenici, ki postane pestrobarvni metulj šele tedaj, ko se je gosenica zabubila. Če hoče torej učiteljev sim postati učiteli^ se mora po večletni duševni paši zabub;ti v kako učiteljišče, ki poleg tudi igra vlogo nekake valilniice — hi sicer bi> marsikatera buba ostala sama buba. K splošnim opazkam naj še omenim samo nekai. Kakor se sploh v prirodopisju čita nešteokrat, ima skoraj vsaka sitvar svoje sovražnike, kii ji strežeio po življenju. Tudi slovenski učitelf iih ima celo tropo. Ne požro ga sicer s kostmi in kožo, a gledajo, da mu kjer le mogoče škodujejo vgmotnem ali drugem oziru. Izpodkopuijejo mu ugled, slikajo ga kot živega antikrista, ščujejo nanj s penastimi usti — in samo čuditi se je, da ga liudstvo ne začne napadati i.n pobijati na javni cesti. Vsemu slovenskemu učiteljstvu brez izjeme pripi>sujejo tudi neko posebno duševno bolezen: očitajo mu domišljiavost. da je slabo plačan in torej vedno zahteva regulacijo plač. V deželnih in državnih krogih pa ga imajo za dobrega in nevernega norčka in mu te bolezni ne štejeio kot zlo. S tem sem končal splošnt del irt preidem k posameznim vrstam ali, bolje rečeno, k posameznikom, ki se v telesnem ali v duševnem oziru razločujejo od navadnega učitelistva!. Pripomniti pa moram, da sem se še premalo pečal s to stroko in torej podajem danes le nekatere površne orise. Morda se v dogledni prihodnjosti izpopolnim na podlagi temeljitejšega študija. Kot prvi bodi naveden elegantni učitelj. Da ta na deželi ne bo uspeval, je umljivo. Najde se ga edinole po mestih in večjdh trgih. Oblečen je po najnoveiši modi; rokavke, če jih že ne nosi, ima vsaj vedno in za vse slučaje pri sebi. Oči —• a še bol*j nos — mu diči zlat ščipalnik s steklom število 0; Nemec pravi človeku, ki nosi očala brez tega broja, da je »Fenu sterglasgucker«. Elegantni učitelj je Kniggejev »Der gute Ton« v živi podobi; brfje se po trikrat na teden, kadar že kai ima. kadar pa že nič nima, pa vsaj po enkrat. V hribe ga ni jemati s seboj, ken se tam kaj preveč upeha s svojo elegantno hojo in ga končno znaš na hrbtu nesti domov. Naijboije se počuti ob slovesnih priIikah, kadar ima noge na »lak«, glavo nai klak« ki telesce n.a1 »irak«. — Žalibog niso1 najnovejši časi s svojo draginjo naklonieni) tej špecialiteti'. in tako se dogaja, da ta tip vedno boloinbolj izginjuje iz učiteljskih vrst. Kmalu se ga bo bržčas videlo edinole v enerti eksemplaru v Mariboru — namreč v slovenskem zgodovinskem muzeju med starimi plugi iz Medmurja, raševnatimi hlačmi s Pohorja, prtenimi jankam s Ptuiskega polja in enako šaro. Veseli učitelj. — Ta je "dandanašnji; tudi redka prikazen med učiteljstvom. Pozna se ga takoj že od dal&č po vsem njegovem kretanju, ker ima' sklepe kakor namazane, je poskočen ter mnogo žvižga in po|e. Ker ne more peti visokega »c«, se zadovolii z onim, k| je za oktavo nižji. Neredko ima1 tudi svoje pevsko društvo. s katerim takorekoč straši po vseft veselicah in enakih prireditvah v bližnii in daljni okoliciis; na teh prireditvah je na- vzočim n«kaka šiba božja, nekaki Atila s svoiimi divjimi Huni, zakaj vse pesmi se pevaio s kričečm »fortissimom«, in da se rrjega loči kot pevovodia, kriči sam zraven, kakor bi ga srakoper natikal na črni trn, poleg pa daia takt s toliko vnemo, da frčičvjo klobuki nesrečno bičanih pevcev po tleh. Kadar nima drugega dela doma, pa si zbobna svoi pevce skupai in dela z neumornimi vajami konkurenco krokarjem in tem naiboli enakim ptičem pevcem. Kadar se ioče ves svet, se joče on samo s polovico licem, medtem ko druga polovica še vedno poredno namigava k smehu. Na plesu je najneumornejši, gospodične plesalke mu kakor pleve lete druga za drugo izpod rok, vendar pa je rad nevaren onim, ki imajo dobro razvita kurja očesa. V zakonske mreže ga ni lahko dobiti, ker preveč ljubi zlato in veselo prostost. On je namreč glede zakonskega stanu tega-le menja: Da bi si prislužil ženo, služiil sedem dolgih let. gologlav in bosopet Jakob stari je očak. Služil res ]-e kot junak, dolgo služil le za eno: iaz ne služil bi za tri niti celih — sedem dni — — Koneč prih.)