25 Določevalni ključ: PERUNIKE – MAVRIČNE ROŽE Besedilo: Špela Novak Ilustracije: Petra Muhič Že v starem Egiptu so perunike ve- ljale za cvetlice kraljev. Rodovno ime Iris izvira iz grške besede za mavri- co in se verjetno nanaša na pogosto zelo barvite cvetne liste ali veliko barvno raznolikost vrst. Slovanski narodi so to cvetlico povezovali z bo- gom neba in strele Perunom, iz česar izhaja tudi slovensko ime rastline. V srednjem veku je rastlina veljala za simbol viteštva, njeni pokončni listi naj bi simbolizirali vero, modrost in plemenitost. Cvet perunike se poja- vlja v grbih mnogih plemiških dru- žin, zlasti francoske kraljeve dinasti- je. Občina Laško ima perunike tudi v svojem grbu. Rod Iris spada v družino, ki se po njem imenuje – perunikovke (Iridaceae). Li- sti perunik so suličasti ali črtalasti, v tleh pa imajo močno koreniko. Cvetovi so trištevni: trije daljši, po navadi bolj barviti zunanji cvetni listi so upognje- ni navzdol, trije manjši in manj barviti listi pa so pokončni. Na sredini večjih zunanjih listov so rumene proge, ki usmerjajo opraševalce k nektarju pod kraki brazde. Ti so sploščeni in razšir- jeni, spominjajo na venčne liste. K spo- dnji strani brazde so prilegli prašniki. Ko opraševalec leze proti nektarju, se s hrbtom podrgne ob prašnike in nanj pade pelod, ki ga potem odnese na dru- go rastlino ali drug cvetni list. Ko se s hrbtom podrgne ob spodnji končni del brazde, pride do oprašitve. V Sloveniji po navedbah v Mali flori Slo- venije uspeva 7 vrst perunik, dve vrsti pa se delita še na dve oz. tri podvrste. Nekatere uspevajo na vlažnih, druge pa na toplih, suhih rastiščih. Oba habita- ta večkrat ogrožajo različni dejavniki (gnojenje, reguliranje potokov, zarašča- nje, erozija …), nekatere vrste oz. podvr- ste pa so pomembne, ker so endemične ali redke. Zato so pri nas vse perunike zavarovane, nekatere pa tudi uvrščene na Rdeči seznam. Izjema je tujerodna smrdljiva perunika ( Iris foetidissima), ki izvira iz zahodne Evrope in seve- rozahodne Afrike ter jo pri nas redko najdemo na senčnih legah v gozdu in med grmovjem na Primorskem. Verje- tno najbolj pogosta in najlažje prepo- znavna je rumenocvetna vrsta – vodna perunika (Iris pseudacorus). Uspeva ob vodnih jarkih, stoječih in počasi tekočih vodah, v močvirjih in trstiščih. Vrsta vlažnih rastišč je tudi sibirska perunika (Iris sibirica subsp. sibirica), ki uspeva na močvirnih travnikih. Uvrščena je na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta. Ostale vrste so rastline suhih rastišč. Kojniška perunika (Iris sibirica subsp. erirrhiza) je zelo podobna sibirski, za razliko od nje pa uspeva na suhih travnikih in je v Sloveniji endemična (sega tudi preko meje na Hrvaško). Uspeva v Julijskih Alpah, na Kojci, Banjščicah, Nanosu, Lonici, Snežniški planoti in v Čičariji. Za opredelitev njene ogroženosti je na voljo premalo podatkov, zato je kot pre- malo znan takson uvrščena tudi na Rde- či seznam. Po dolgih pritličnih listih, ki presegajo steblo, prepoznamo travnoli- stno peruniko (Iris graminea), ki uspe- va na suhih travnikih in med grmovjem. Nemška perunika (Iris germanica) je gojena kot okrasna rastlina, ponekod pa tudi podivja. Zelo podobna nemški je hrvaška perunika (Iris croatica), ki je nekateri niti ne priznavajo kot svojo vr- sto, pač pa jo obravnavajo kot nemško peruniko. Pri nas je znana samo s Socke pri Vitanju in Donačke gore, zato je kot redka vrsta uvrščena na Rdeči seznam. Pri nas ločimo tri podvrste blede peru- nike (Iris pallida). Tipsko podvrsto (I. pallida subsp. pallida) pri nas najdemo samo podivjano, naravno pa uspeva juž- neje, na Balkanskem polotoku. Ilirsko peruniko (Iris pallida subsp. illyrica) je kot novo podvrsto opisal T. Wraber, v nekaterih drugih florah pa to peru- niko obravnavajo kot svojo vrsto ( Iris illyrica). Pogosta je na suhih kraških travnikih in med skalovjem v submedi- teranskem fitogeografskem območju. V Bohinju in Posočju uspeva druga podvr- sta blede perunike, in sicer južnoalpska perunika (Iris pallida subsp. cengialti). Primerki te podvrste iz Bohinja so bili opisani kot posebna oblika (forma ali varieteta), imenovana bohinjska peru- nika (f. vochinensis). Južnoalpska peru- nika je vrsta melišč in kamnitih pobočij, endemična je v južnih Alpah. Travnolistna perunika (Iris graminea). (foto: Sanja Behrič) Sibirska perunika (Iris sibirica subsp. sibirica). (foto: Branka Trčak) Južnoalpska perunika (Iris pallida subsp. cengialti). (foto: Amadej Trnkoczy) 26 DOLOČEVALNI KLJUČ: 1 Zunanji cvetni listi na zgornji strani brez gostih večceličnih laskov (a). ………....................................................... 2 1 Zunanji cvetni listi na zgornji strani z gostimi večceličnimi laski – brkati (b). ………........................................... 6 2 Vsi cvetni listi živo rumeni (c). ……….................................................................. vodna perunika (Iris pseudacorus) 2 Vsaj spodnji cvetni listi svetlomodri, bledo ali temno vijoličasti, redko bledo rumeni. ……….............................. 3 3 Notranji (zgornji) cvetni listi široko razprostrti, bledo vijoličasti do bledo rumeni. Brazda rumeno vijoličasta (d). ………..................................................................................................................... smrdljiva perunika (Iris foetidissima) 3 Notranji (zgornji) cvetni listi pokončni, temno vijoličasti do modri. Brazda vijoličasta, nikoli rumena. ........ 4 4 Pritlični listi razločno daljši od cvetnih stebel (e), steblo sploščeno in krilato, visoko največ 40 cm. Cvetovi oddajajo prijeten vonj. ………........................................................................... travnolistna perunika (Iris graminea) 4 Pritlični listi krajši ali tako dolgi kot cvetna stebla (f, g), steblo okroglo ali le malo sploščeno, višje od 40 cm. Cvetovi brez vonja. ……….......................................................................................................................... (Iris sibirica) 5 5 Rastlina vlažnih rastišč. Steblo okroglo in visoko okoli 50 cm. Listi razločno krajši od stebla (f ). ...................... ............................................................................................................. sibirska perunika (Iris sibirica subsp. sibirica) 5 Rastlina suhih travnikov. Steblo sploščeno do okroglo, visoko 60–70 cm. Listi komaj krajši od stebla (g). ………................................................................................................. kojniška perunika (Iris sibirica subsp. erirrhiza) a b c d e f g 27 6 Podporni listi v času cvetenja povsem suhokožnati (i). ………............................................................ (Iris pallida) 7 6 Podporni listi v času cvetenja vsaj spodaj zeleni (h). ………........................................................................................ 8 7 Cvet pod najvišjim cvetom na razločnem, vsaj 3 cm dolgem peclju (k). Na steblu po navadi 2, redko 3 cvetovi. ………............................................................................................ južnoalpska perunika (Iris pallida subsp. cengialti) 7 Cvet pod najvišjim cvetom sedeč ali na kratkem, največ 1,5 cm dolgem peclju (j). Steblo 2- do 5-cvetno. ………. .................................................................................................................. ilirska perunika (Iris pallida subsp. Illyrica) 8 Prašnice in prašnične niti enako dolge (l). Podporni listi v času cvetenja niso izrazito napihnjeni. .................. .................................................................................................................................... nemška perunika (Iris germanica) 8 Prašnice krajše od prašničnih niti (m). Podporni listi v času cvetenja izrazito napihnjeni. .................................. ....................................................................................................................................... hrvaška perunika (Iris croatica) j k l m h i 28 slovensko ime vodna perunika travnolistna perunika sibirska perunika kojniška perunika strokovno ime Iris pseudacorus Iris graminea Iris sibirica subsp. sibirica Iris sibirica subsp. erirrhiza fotografija (foto: Tanja Menegalija) (foto: Branka Trčak) (foto: Branka Trčak) (foto: Alenka Mihorič) čas cvetenja maj–junij maj–junij maj junij višina rastline 50–100 cm 15–30 cm 50–80 cm 60–90 cm razširjenost v Sloveniji (zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore) habitat ob stoječih in počasi tekočih vodah, vodnih jarkih in na močvirjih suhi travniki, topla grmišča močvirni travniki suhi kraški travniki Številne občine in plemiške družine imajo v svojih grbih upodobljeno peruniko, čeprav jo pogosto zamenjujejo za lilijo. Heraldična upodobitev cveta perunike je dobila ime Fleur-de-Lis in jo najdemo v številnih evropskih grbih. Tako je upodobljena v grbih (zgoraj, z leve) občine Laško, okrožja Saint- -Denis v Franciji in v grbu Krajevne skupnosti Petrovče, kjer so peruniko (poimenovano sicer lilija) umestili v grb kot simbol čistosti, nedolžnosti, jasnosti in luči. Perunike srečamo tudi v logotipih in emblemih, kot npr. pri slovenski skavtski organizaciji (spodaj levo) in v letih 1992–1995 obstoječi Armadi Bosne in Hercegovine (spodaj desno), kjer so perunike uporabljali tudi na činih. Peruniko v znakih povezujejo tudi z Marijo, saj naj bi bila njen znakovni atribut in lahko nadomešča njeno heraldično človeško postavo. Perunikino privlačnost so uporabili tudi ezoteriki, pri katerih trolistni simbol predstavlja tri univerzalne vidike ezoterične vede – rdeči listič predstavlja prvi vidik, voljo in namen, modri listič predstavlja ljubezen in modrost, zeleni pa dejavno inteligenco. Na sliki (spodaj na sredini) logotip spletne strani Drugi vidik. 29 slovensko ime smrdljiva perunika nemška perunika hrvaška perunika južnoalpska perunika ilirska perunika strokovno ime Iris foetidissima Iris germanica Iris croatica Iris pallida subsp. cengialti Iris pallida subsp. illyrica fotografija (foto: Peter Valič) (foto: Božo Frajman) (vir: Roberta F., Wikimedia) (foto: Amadej Trnkoczy) (foto: Sanja Behrič) čas cvetenja maj–julij maj–junij maj–junij maj–julij maj–junij višina rastline 40–90 cm 50–100 cm 30–70 cm 20–60 cm 20–60 cm razširjenost v Sloveniji (zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore) habitat okrasna rastlina, senčni gozdovi in grmovja, podivjano okrasna rastlina, suha kamnita pobočja, podivjano skalnata pobočja melišča in kamnita grmovnata pobočja suhi kraški travniki in skalovja SKRIVNOSTNI AKROBAT. ALI STE GA VIDELI? Iskanje rumenega kamenjaka (Sympetrum flaveolum) je zara- di njegove biologije težavno. Letošnja sezona, polna padavin z vmesnimi višjimi temperaturi, je temu kačjemu pastirji kot nalašč. Vse, ki ste rumenega kamenjaka videli in ga morebiti uspe- li fotografirati, prosimo, da nas obvestite o svojih srečanjih z njim. Glede na pretekle podatke ga lokalno lahko pričakujemo po vsej Sloveniji. Fotografijo ali zgolj najdbo rumenega kamenjaka nam skupaj s podatki o lokaciji in datumom opažanja posre- dujte na bilten.trdoziv@gmail.com. Besedilo: Damjan Vinko Foto: Dejan Kulijer Rumeni kamenjak ima večji del baze kril obarvan rumeno, kar je na zadnjem paru kril še posebej očitno. Na sliki samica, samci imajo telo obarvano rdeče.