Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ta Inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi uL6/IIl SLOVENEC ček. račnn: Ljubljana it 10.blu ia 10.34*» za in sera le; SfirajeTo Stv. 756V Zagreb it v. 34.011, Praga-Dunaj 24.717 Uprava: Kopitar-jeva b. telefon 2S>9J Telefoni arednlštvai dnevna služba 205» — nočna 2996. 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po praznika £y a* t •v w• i« • | v Sveti krtz - življenja luc Prof. Rosen: Križanje (freska v armenski katedrali v Lvovu). Kristusova smrt na križu je čudovito razodetje brezdanje človeške zlobe in slabosti na eni pa božanske veličine človekove plemenitosti na drugi strani. V voditeljih judovske množice je zbrana pod križem tolpa zagrizenih omejencev, ki so se zmaščevali nad nedolžno žrtvijo, ker Jezus narodu ni prinesel zemeljskih dobrin in blagostanja, njim pa ne oblasti, kakor je od Mesije pričakovala narodna stranka. Navzoč je tudi veliki duhoven Kajfa iz judovske aristokracije, ki sicer farizejske rodoljube zaničuje, je pa odločivno pomagal, da se je njihov naklep izpolnil. On predstavlja mrzlo preraču-najočo voljo, ki nasprotnika brezobzirno uniči. Le njemu se je moglo posrečiti, da je rimska oblast obsodila na sramotno smrt Učenika, kojega nebeški nauk je motil udobno življenje Rimljanom udane saducej-ske klike, češ da je veleizdajalec in puntar. Pod križem se gnete nehvaležno omahljivo ljudstvo, rimski vojščaki-najemniki, ki so jim vsa blažja čustva otopela, judovski izobraženci, ki jih ni sram, da uživajo poceni triumf v sirovem roganju brezmočni žrtvi — vsa grdobija, zaslepljenost in slabost se je chrala na Kalvariji. Iz strahu pa ni pod križem Petra in drugih učencev razun enega, ni premnogih drugih, ki v srcu izpovedujejo Jezusov nauk, ker 60 prepričani o njegovi resnici, pa se skrivajo iz strahu pred mogotci... Teh je večina. Toda ob nogah križanega in trpečega Gospoda je mati Marija z drugimi plemenitimi ženami; mati preživlja Sinovo trpljenje do konca in mu pomaga dovršiti največjo žrtev za izveličanje vsega človeštva. Zvest In neomajan brez strahu vztraja pri svojem umirajočem Učitelju Janez, edini od vseh učencev, ker nikoli ni dvomil o končni zmagi večne resnice in nesebične ljubezni ter požrtvovalnosti, ki daje življenje za druge. In tudi Jožef arimatejski, dasi ni bil med apostoli, ni zatajil svojega prepričanja in vere ter je Izveličarju pripravil dostojen grob, kamor bodo telo položili, da kmalu vstane k večni slavi. Malo je število tistih, ki so ostali zvesti do konca, toda tako velika je moč nezlomljive, junaške in vsežrtvujoče dobrote, da premaga tudi poganskega stotnika, ki se mu ob njej razodene božanstvo Križanega in njegovega nauka! On sam pa počasi v strašnih mukah umira zanj, za vse človeštvo, da izvrši naročilo Onega, ki ga je poslal. Zdi se, da ga je zdaj večni Oče sam zapustil in take bolečine še nihče na svetu ni izkusil. Toda boja za resnico, za uresničenje ljubezni in zmago duha ni mogoče izvojevati drugače, kakor da zloba, laž in sovraštvo prikipijo do vrhunca, da Pravičnika pod seboj pokopljejo in čisto osamijo, kakor da ga je zapustil Stvarnik in Gospodar vesoljstva in njega usode sam... Toda Križani ve, da edino le ta pot do skrajne zapuščenosti in samosti vodi do zmage. Z njim vred vedo to vsi, ki so se zbrali in se skozi veke zbirajo in bodo zbirali okoli svetega znamenja, da zlomijo moč zlega, greha in zmote, neznanja in sovraštva, omejenosti in sebičnosti ter nasilja. Vse, ki vzor svojega življenja vidijo v tem, da se odnosi med ljudmi ponravstvijo v bra-tovski ljubezni, ki hočejo človeku vrniti njegovo iz Boga izvirajoče dostojanstvo, ki se hočejo boriti za to, da življenje napreduje k popolnosti, katera božjo popolnost odseva, vse te kliče Kristus pod svoj križ — da po njegovem zgledu, ne marajoč za hipni uspeh ali neuspeh, hvaležnost ali nehvaležnost, samo za večno resnico in blagor vseh delajo in trpijo in svojo osebo in delo, polni zaupanja izročijo v roke nebeškemu Očetu. Žrtev življenja v brezmejni ljubezni je porok zmage in vstajenja. Dan matih narodov v Ženevi Svetovna radio-akademija za mir Vatikansko mesto, 18. apr. TG. Na velikonočno nedeljo bo sv. oče papež Pij XI. bral pontifikalno sv. mašo v stolnici sv. Petra v Rimu. Vatikanska radio oddajna postaja bo Ob 12 oddajala nekaj časa del pontifikalne male. Prenašale jo bodo vse italijanske postaje. Predvidena je oddaja nekaterih komadov slovitega zbora srebrnih trompet. Ob pol ene bo sv. oče stopil na balkon šentneterske cerkve in dal blagoslov vsemu krščanskemu svetu. Tudi ta blagoslov bodo oddajale rndiopostaje. Tudi dunajska- radiopostaja sc je prijavila, da We prenašati zbor trompet in blagoslov sv. »četa. V Vatikansko mesto so prišla tndi poročila o velikanskih mirovnih svečanostih, ki jih priredijo na katoliškem vseučilišču v Wa«hingto-nn v Ameriki. Ameriška radio oddajna postaja kakor tudi več evropskih postai (italijanska. avstrijska, nemška) so se stavile na raz- polago, da bodo prenašale govore 5 ameriških kardinalov, naslovljenih na ves katoliški svet. Nadalje je angleška postaja ponudila irskemu kardinalu Mac Roryju, da bo njegovo mirovno poslanico prenašala po vsem svetu. Tudi dunajski kardinal lnnitzer bo govoril po radiju. Katoliško vseučilišče je sedaj stvar organiziralo tako, da bo vse govore cerkvenih knezov povezalo v eno samo veliko svetovno katoliško mirovno akademijo ter jih s posebno močnimi sredstvi oddajalo po svetli. Govore kardinalov bodo v kratkih valovih prenesli v Ameriko, kjer jih bodo predali ameriški Columbia Broadcnsting, da ,|ih poveže in oddaja kot celoto na postajo v ženevi, ki jih bo potem predala raznim drugim evropskim radio-pnslajnm. To bo ena najbolj zanimivih mirov- Zeneva, 18. aprila, c. Danes je bil v Ženevi veliki dan malih narodov. Dojioldne je romunski zunanji minister in predsednik sveta Male zvezo sklical sejo Male zveze, katere sta se udeležila dr. Beneš in Fotič za Jugoslavijo: Na tej seji je Titulescu obširno poročal o sklopih, sprejetih v Stresi in je povdaril potrebo, da naj Mala zveza takoj zavzame stališče glede nameravane srednjeevropske konference, ki se bo sestala v Rimu, dne 20. maja. Po seji Male zveze se je izvedelo, da prevladuje med temi državami prepričanje, da bo pakt glede avstrijske neodvisnosti v najkrajšem času izgotovljen in predložen državam v pretres. Pogajanja za to pogodbo zelo hitro in ugodno potekajo. Računa pa se sedaj še na to, da bo Madjarska spremenila svojo pripravljenost, da sodeluje v podonavskem konzultativnem in nenapa-dalncm paktu. Beneš in LUvinovu Še pred sestankom Male zveze je imel Beneš dopoldne dolg razgovor z Litvinovim. Pretresena je bila do podrobnosti pogodba, ki se sklepa med Francijo in sovjetsko Rusijo. Ista pogodba se pripravlja tudi med Francijo in Češkoslovaško. Ker se je Beneš sestal z Litvinovim tudi še enkrat po se- stanku sveta Male zvezo, se misli, da je Beneš obvestil Litvinova o stališču Malo zveze do vseh problemov, ki so sedaj na dnevnem redu. Opoldne je nato turški zunanji^ minister priredil svečano kosilo na čast držav, ki so se ostale danes v Ženevi. Tega kosila so se udeležili večinoma zastopniki držav Malo zveze in Balkanskega sporazuma. Prišla pa je na kosilo tudi vsa sovjetska delegacija. Na kosilu je bilo razpoloženje zelo prijateljsko in intimno in v majhnih krožkih so se državniki neprestano razgovarjali med seboj o vsem, kar se tiče držav, ki niso bile na konferenci v Stresi. Sredozemski pakt Popoldne pa so je sestal svet držav Balkanskega sporazuma na dolgo konferenco. Tej seji je predsedoval turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, udeležile na so se seje še Romunija, Grčija in Jugoslavija. Na tej konferenci jo bilo obdelano stališče držav Balkanskega sporazuma napram podonavskemu paktu in paktu, ki se pripravlja med državami ob Sredozemskem morju. Kakor izvemo, hočejo države Balkanskega sporazuma zavzeti stališče, da ne morejo podpisati podonavskega pakta, dokler se ne podpiše tudi sredozemski pakt Po nemški obsodbi pri Zvezi narodov Hitler bo odgovoril Ženevi Berlin, 18. aprila, b. Dopisnik »United Pressa« čuje na merodajnem mestu, da bo v imenu Nemčije, z; ozirom na ženevsko resolucijo, odgovoril najbrže sam državni kancler Hitler, bodisi v javnem govoru, ali pa potom intervjuva. Istemu dopisniku se je izjavilo v najbolj merodajnih nemških krogih, da je s sprejetjem včerajšnje resolucije onemogočena vrnitev Nemčije v Zvezo narodov za dolgo dobo. Radi tega se lahko tudi pričakuje, da bo Nemčija v mesecu oktobru, ko poteče odpovedni rok, tudi končno popolnoma izstopila iz ZN in se ne bo nič več ozirala na njene sklepe. Vsi znaki kažejo, da Nemčija ne bo tako hitro pripravljena na nova pogajanja, da se vrne v Ženevo, kajti zaradi včerajšnje obsodbe je zavladalo silno ogorčenje med najširšimi sloji nemškega naroda. Danes uvideva vsak Nemec, kako zelo je bila upravičena nemška politika in sklep Nemčije, da izstopi iz ženevske ustanove. Če bi se zahtevalo danes od nemškega naroda, da glasuje, če naj Nemčija popolnoma pretrga stike z ZN, ali pa če naj se vrne naz^j v Ženevo, bi glasovalo proti povratku v Ženevo 99% Nemcev. V vladnih krogih odločno demantirajo vesti, da je Nemčija sklenila, da istotako krši obveznosti glede demilitarizirane cone. Izjavlja se, da bo Nemčija spoštovala vse mednarodne obveznosti, ki jih je prostovoljno prevzela in je pripravljena še vedno, da na vzhodu sklene pakt o nenapadanju. Kljub ženevski obsodbi Nemčija ne bo prenehala z začetimi vojnimi ukrepi, ker to ne bi bilo v interesu njene državne obrambe in ker zahteva varnost države, da se načrti nemške vlade izvedejo Hitlerjev protest Berlin, 18. aprila, c. Snoči sla bila v nemško zunanji ministrstvo nujno povabljena sir Eric Phipps in grof Cerutti. Sprejel ju je von Bulow in ju sprejel zelo hladno. Izjavil jima je, da ima nalog v imenu Hitlerja vložiti preko njiju pri italijanski in angleški vladi zelo ostro verbalno protestno noto proti zaključkom konierence v Stresi in proti poteku debate v Ženevi. Vprašal ju je tudi, kako je treba razumeti dostavek, ki je bil sprejet od Italije in Anglije kot dodatek k lokarn-ski pogodbi. Nemčija hoče vedeti, če ta dodatek brani prav tako Nemčijo, če bi bila napadena s strani Francije, kakor naj sedaj brani Francijo, če bi bila napadena od Nemčije. Oba veleposlanika sta izjavila samo to, kar je bilo povedano že v komunikeju po konierenci v Stresi. Hitler je pokazal zelo veliko volje, da prepreči prelom, ki je nastal med Nemčijo in ostalimi državami, ki so jo včeraj obsodile v Ženevi. Stalno je bil v zvezi z Ženevo in je bil sproti obveščen, kako poteka razprava, ki naj obsodi Nemčijo. Pol ure pred glasovanjem je telefonsko sporočil v Ženevo, da želi, naj se predlagana reso- lucija »premeni tako, kakor |o predlaga delegat Danske. Če Svet ZN tega ne sprejme, potem Hitler izjavlja, da se ne bo več pogajal z nikomer za vrnitev Nemčije v Ženevo. To je sicer čuden ultimat, vendar pa je znano, da Hitler svojo besedo drži. Lavata stavijo v Parizu Pariz, 18. aprila, c. Ko se je danes dopoldne Laval vrnil iz Ženeve, so mu na kolodvoru pripravili zelo lep sprejem. Toda iz kolodvora se je Laval takoj odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je takoj začel svoje obširno poročilo, ki ga bo podal na jutrišnji seji vlade. To poročilo se bo delilo na tri poglavja, in sicer bo eno poglavje obsegalo delo konference v Stresi, drugo poglavje se bo tikalo razvoja dogodkov na zasedanju Sveta ZN, in tretji del poročila bo obsegal načrt pogodbe med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Prepad med Francijo in Nemčijo Razpoloženje v Parizu je zelo optimistično. Zavest uspeha je ponekod celo prevelika in želi se celo, da bi bilo bolje, da poraz Nemčije ne bi bil tako silen, ker je jasno, da gre samo na račun francoske diplomacije. Znano pa je, da so vse zmage v diplomaciji prave Pirove zmage in sedaj se povsod vprašujejo, kaj pa sedaj. Prepad med Francijo in Nemčijo je popolen. Kdo naj sedaj premosti ta prepad? Obisk v Moskvi preložen Naravno fe, da se nekaterim zdi, da bi bilo najbolje, da se ta preobrat izvrši na račun sovjetske Rusije. Tudi to je znano, da je bilo sovjetski Rusiji bolj do le pogodbe nego Franciii. Rusija se je tudi stalno vezala na Francijo z znanimi gentleman agreementi, ki niso bili nič drugega kot dokaz, da si oba velika prijatelja zapada ln vzhoda snujeta prijateljstvo na zelo kratkoročnih menicah. Sedaj je Francija tako lepo zmagala v Ženevi, da je rok tem menicam prav za prav potekel in je njihova vrednost zelo padla. In zgodilo se je, kar je bilo pričakovati: Laval je svoje potovanje v Moskvo odgodil in sicer zaradi tega, ker je treba počakati na sklenitev srednje-evrop-ske in podonavske pogodbe, preden bi bilo treba podpisati sovjetsko-francosko pogodbo, to se pravi, da želi Francija prej sporazuma z Nemčijo v srednji Evropi, preden bi sklenila vzhodni pakt. Kako bo sedaj odgovorila Rusija, je zelo zanimivo. Jasno je, da se bo naslonila na tiste države, ki tudi niso bile v Stresi, in današnji razgovori v Ženevi so zelo značilni. Nocoišnji »In-transingeant« potrjuje vest, da bo šel Laval v Moskvo najbrže šele v drugi polovici maja meseca Zopet pošast Dardanel Pariz, 18. aprila, b. V pariških političnih krogih je vzbudila veliko pozornost zahtevo turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa, da se v zvezi s ponovno oborožitvijo Avstrije, Madjarske in Bolgarije reši tudi problem Dardanel. »L'0euvre< piše, da je vprašanje darilanelskih utrdb bila svojčas zadeva mednarodnega značaja, danes pa predstavlja regionalni problem, ki so tiče prav za prav samo obalnih držav na Črnem morju in sovjetske Rusije. Veliko razburjenje vsled nenadnih zahtev Turčije - Dardanele predstavljajo danes strategifno točko za vse države balkanske unije. »Le Journalc opozarja v zvezi s tem na povratek sovjetske Rusije v evropsko politiko ter na dvoboj med sovjetsko Rusijo in Anglijo. Takoj, ko se jc pričela Turčija knn-soiidirati, je bilo zagotovljeno prvenstvo do Orien-ta onemu, ki je imel v rokah ključ Dardanel. Ta ključ je pobasala v svoj žep Anglija, ki bi ga morda tudi vrnila Turčiji. • • • Veliki teden - teden miru v Avstriji "nih prireditev, ne samo z idejnega stališča, ampak tudi s stališča tehnike same. Glavna oddaja bo na velikonočni ponedeljek ob 14.15. Dunaj, 18. apr. AA. Listi priobčujejo uradno poročilo, da je avstrijska vlada odredila politično premirje za veliki teden in teden po veliki noči. Politično premirje bo v tem, da bodo prepovedani vsi politični shodi. Izvzeti so le shodi, kjer bo govora o nujnih gospodarskih vprašanjih. Dunaj, 18. apr. AA. Kakor pišejo listi, je prireditev, ne samo z mejnega , avstrijsko finančno ministrstvo sklenilo od t >ak tudi s stališča tehnike same. Glavna j maja t. I. dalje ukiniti vse takse na avtomo- ......... 1 bile in motorna vozila. Obenem je sklenilo, da se te dajatve ne smejo pobirati na indirekten način, to jc z zvišanjem trošarine in drugih dajatev od bencina ali katerega drugega materij ala v zvezi z motornimi vozili. Starhemberg v Rima Dunaf, 18. aprila, c. Danes opoldne je pod-kancler Starhcmfccrg s letalom nenadoma odpotoval v Rim. Odšel je na nujno povabilo gospoda Mnssolinija. ftraa 1 »SIjOVENECc, dM If- ^»i.a t«». Buren veliki leden v Solijl Zlatev se maje Canhov in Kimon Georgijev internirana v Burgasu Senzacionetne aretacije Sofija, 18. apr. b. Preteklo no« so se odigrali v Bolgariji senzacionalni politični dogodki. Na predlog ministrskega predsednika ZInteva je bolgar-slca vlada snoči sklenila nn svoji izredni seji, da internira celo vrsto politikov. ki so še pred kratkim igrali v Bolgariji odločilno politično vlogo. Pred stanovanji teh osebnosti so sc ponoči nenadoma pojavili detektivi. obkolili poslopja z vseh strani in aretirali politike, za katere je izdala vlada nalog, da se morajo internirati. Vse so nato odpre, mili nn kolodvor, odkoder so bili prepeljani v Burgas, kjer bodo internirani zunaj mesta. Med nretiranei so bivši ministrski predsednik Ca n kov, bivši ministrski predsednik Kimon G e o r g i j e ▼ , bivši šef sofijske policije N a -če v, privatni šef kabineta ministrskega predsednika Georgijeva, dalje polkovnik Borko v, ki je bil adjutant bivšega vojnega ministra Velkova, in še nekateri drugi manj ugledni državniki. Čudno gibanje detektivov ... Prebivalstvo v Sofiji je takoj opazilo črnino gibanje detektivov in ojnčenje policijskih in orožniških oddelkov na sofijskih ulicah ter z največjim zanimanjem pričelo zasledovati dogodke. Takoj so se po vsej Bolgariji razširile vesti o bivših ministrih, na sofijskem ko-iodvorn pa se je zbrala ogromna množim ljudi ki je aretirancem priredila burne ovncije. V'isti vlak, s katerim so bili odpeljani internirane! v Burgas, je vstopilo tudi veliko število njihovih pristašev, ki so jih spremili to-le uradno poročilo: Notranje ministrstvo je na predlog ravnateljstva sofijske policije interniralo na otoka Sv. Anastazija pri Burgasu tile dve skupini oseb: 1. bivšega predsednika vlade Cankova, bivšega poslanca Nikolo Kjamileva, rezervnega podpolkovnika D. Porkova; 2. bivšega predsednika vlade Kimona Georgijeva, bivšega kabinetnega šefa predsednika vlade Vasilija Karakulakova in bivšega policijskega ravnatelja VI. Načeva. Osebe iz prve skupine so internirali zato, ker je nesporno dognano, da g. Aleksander Cankov ni razpustil svoje politične stranke in da s tem ni izvršil določb nredbe z zakonsko silo od 12. junija 1934; ta uredba kategorično odreja razpust vseh političnih strank, zvez in združenj. S takšnim delovanjem se je g. Cnn-kor izločil iz vsega današnjega reda in sistema. G. Kimon Gcorgijev in njegovi tovariši so pa takisto internirani zato, ker so ostali združeni kot politična skupina in so izdali v belgrajski »Pravdi« izjavo, naperjeno zoper predsednika vlade in zoper druge osebe na odgovornih mestih. Čeprav niso zoper sedanji režim,, so tudi oni kršili omenjeno uredbo s tem, ker so ostali še nadalje združeni v nekaki politični skupini in tako dali slab zgled nasprotnikom sedanjega režima. Havas pa pravi Pariz, 18. apr. AA. Havas poroča iz Sofije: Nad mestom vlada težko politično ozračje. Vlada Zlateva je sklenila napraviti konec intrigam zoper sedanjo vlado in je odstranila glavne voditelje teh intrig, oba bivša predsednika vlade Cankova in Georgijeva, bivšega policijskega ravnatelja v Sofiji Načeva, bivšega poslanca in adjutanta ter bivšega vojnega ministra Vlčeva iz prestolnice in jih internirati blizu Burgasa na črnem morju. Vest o tem dogodku se je razširila po mestu z bliskovito naglico. Vsi simpntizerji interniranih voditeljev so odšli v sredo ponoči na postajo in na peronu manifestirali svoje simpatije. Isti prizori so se ponavljali na vsej pro-gi in na vseh postajah. Obširne spremembe v vojski Sofija, 17. aprila. AA. V zvezi s sklepom jega vojaškega sveta, ki je zasedal od 2. do 7. t. m., je predsednik vlade in vojni minister general Zlatev sporočil snoči poročevalcem bolgarskih listov, da je višji vojaški svet sklenil upokojiti več bolgarskih višjih in nižjih častnikov, med njimi tudi generala Trajovskega, poveljnika gar-nizije v Dupnici. Razen upokojitve vež bolgarskih častnikov je višji vpjaški svet sklenil tudi imenovati več višjih častnikov ▼ bolgarski vojski. Predsednik vlade general Zlatev je snoči obljubil bolgarskim novinarjem, da bodo danes dobili uradno poročilo vojnega ministrstva, v katerem bo objavljen odlok višjega vojaškegn sveta in navedena imena vseh upokojenih častnikov. Toda tega po-1 ročila do nocoj še ni bilo. V vojnem ministrstvu i so novinarjem izjavili, da iz nekih razlogov še ne i bo izšel. »Kambana« piše, da je po odloku višjega I vojaškega sveta upokojenih 42 častnikov. Belgrad, 19. aprila, m. Danes dopoldne je bila na tukajšnjem kasacijsketn »odišču potrjena državna kandidatna lista predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča. Ko< kandidati na tej listi so bili sprejeti za dravsko banovino: Brežice: Ernest Krulej, posestnik iz Sevnice in dr. Andrej Veble, odvetnik iz Maribora; Gornji grad: Matija Goričar, posestnik iz Mozirja in Žekelj, posestnik iz Bočne; Dol. Lendava: Hajdinjak, posestnik iz Odrancev in dr. Klar, zdravnik iz Dol. Lendave; Konjice: Karel Oajšek, notar in Franc Feručan, posestnik iz Hebenštrajta; Laško: Pleskovič Rudolf, učitelj iz Trbovelj, Ferdo Roš, posestnik iz Hrastnika in Jakob Štruc, rudar iz Trbovelj; Ljutomer: Avgust Lukačič, vpokoje-nec iz Maribora, Jakob Raj h, posestnik iz Ljutomera in Franc Skuhala k Križevcev; Maribor-desni breg: Vinko Gornjak, vpokojenec iz Slov. Bistrice, Ivan Kirbiš, posestnik od Sv. Marte in Anton Krejči, posestnik iz Ruš; Maribor-levi breg: Ivan Janžekovič, predsednik občine v Košakih, dr. Ivan Jančič, vpokqjenec iz Maribora, Rudoli Ogrinc, železniški uradnik iz Pragerskega in Karel Fras, delavec iz Maribora; Murska Sobota: Josip Benko, industrijalec Iz Murske Sobote; Prevalje: Karel Doberšek, šolski upravitelj iz Prevalj in ing. Milan Lenarčič, inženjer iz Ribnice; Ptuj: Miha Brenčič, gostilničar iz Ptuja in Lovro Petovar, posestnik iz Ivanjkovcev; Slovenjgradec: Leopold Kopač, šolski upravitelj iz nigradca, dr. Anton Novačan, konzul v pokoju in dr. Bogomir Vošnjak, vpokojenec iz Maribora; Celje: Ivan Prekoršek, privatni uradnik iz Celja in Jernej Stante, odvetnik iz Celja; Šmarje: Ljudevit Koman, učitelj iz Ponikev, dr. Fran Moser, živinozdravnik iz kozjega in Anton Zdolšek, posestnik iz Hutunj; Kamnik: Anton Cerar, posestnik iz Kamnika in Anton Kersnik, posestnik z Brda; Kcčsvje: Ivan Ar ko, trgovec iz Ribnice, Franc Hočevar, župan iz Vel. Lašč, dr. Ivan La- vrenOe, odvetnik iz Lftubljane bi Ivan Lajovic, posestnik iz Kočevja; Kranj: Ivan Lončar, hotelir u Tržiča in dr. Fran Semrov, industrijalec iz Kranja; Krško: Martin Ilorvatič, posestnik iz Krške vasi in Fran Zupančič, inženjer iz Ljubljane; Litija: Fran Lajovic, župan iz Litije in Milan Mravlje, geometer iz Ljubljane; Logatec: dr. Drago Mariišiči, minister; Ljubljana-oJiolica: dr Drago Marušič in Stanko Hočevar, lekarnar iz Vrhnike; Metlika: Martin Bajuk, posestnik iz Božakova, Da-ko Makar, posestnik iz Metlike in Ivan Malešič, trgovec iz Metlike; Novo meslo: Fran Bule, posestnik in industrijec iz Mirne, Josip Matko, posestnik iz Gotne vasi, Josip Pavlin, inženjer iz Ljubljane, dr. Josip Režek, odvetnik iz Novega mesta in Karel Sterbenk, učitelj iz Novega mesta; Radovljica: dr. Ivan Mohorič, privatni uradnik iz Ljubljane in Ivan Ažman iz Hraš; Črnomelj: dr. Koče, privatni uradnik iz Ljubljane in Evgen Lovšin iz Ljubljane; Liubljana-mesto: dr. Ivan Mohorič, privatni uradnik iz Ljubljane in dr. Riko Fux, uradnik mestne občine ljubljanske. ' Druge lis te Danes so bile vložene v potrditev tukajšnjemu kasacijskemu sodišču sledeče kandidatne liste: Ob 8 zjutraj je bila vložena lista Jugoslovanske narodne stranke z nosilcem dr. Svetislavom Hodžero. To listo bo pregledoval drugi oddelek tega sodišča. Ob pol 12 je bila vložena državna kandidatna lista dr. Mačka. To listo bo pretresal prvi oddelek tega sodišča pod predsedstvom predsednika kasacijskega sodišča Kataniča. Kandidatno listo se je posrečilo sestaviti tudi dr. Zivkn Topaloviču. ki jo je vložil popoldne ob 4. Jutri zjutraj bo vložena tudi državna kandidatna lista bivšega pravosodnega ministra Bože Maksimoviča. Za njo pa verjetno tud.' Ljotičeva. Obsodbe v komunističnem procesu Rdeči kriz odlikoval kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo Belgrad, 18. apr. Odlikovanje Nj. Vis. kne-za-namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginje Olge. Glavni odbor društva Rdečega križa je 13. t m. na skupni seji z glavnim nadzornim odborom odlikoval z redom Rdečega križa, najvišjim odlikovanjem Društva Rdečega križa, Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo v znak priznanja Rdečega križa za vi9oko p«r/.ornost in podporo, ki jo je društvo Rdečega križa zmerom dobivalo od obeh visokih odlikovancev. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je blagovolil sprejeti v avdi.jenco 16. t. m. popoldne prvega in drugega podpredsednika društva gg. Svetozarja Tomiča in dr. Josipa Šiloviča. senatorja, in ravnatelja društva g. Mirka Marin-koviča, ki so mu pri tej priliki izročili navedeni odlikovanji. Brezposelnost pri nas Belgrad, 18. aprila. AA. Osrednja uprava za posredovanje dela ▼ Belgradu sporoča, da je meseca marca t. 1. iskalo službe pri vseh Borzah dela v državi 26.414 moških in 5423 ženskih delavcev, to je skupaj 31.837 oseb. Skupaj z nezaposlenimi delavci, kolikor jih je ostalo šc prejšnji mesec, se je to število dvignilo na 52.210 moških in 9520 ženskih delavcev, to je skupaj 61.730 oseb. Na koncu meseca je ostalo brezposelnih 22.879 moških in 4179 ženskih delavcev, to je skupaj 27.058. Meseca marca je bilo pri javnih delovnih borzah na ponudbo služb za 1458 moških in 1059 ženskih delavcev, skupaj za 2517 oseb. Od razpoložljivih služb se je izpolnilo meseca marca za 1199 moških in 697 ženskih delavcev, to je skupaj za 20% oseb. Podporo je prejemalo skupaj 18.979 nezaposlenih in izplačalo se je 1,730.099. 75 Din, in sicer 1,347.375.50 Din redne podpore, izredne podpor« pa 312.121.50 Din, potnine 26.544.75 Din in v na-turi 44.058 Din. Od te podpore »e ie izplačalo 37.229.70 Din uradnikom, 924.030.50 Din kvalificiranim delavcem, 690.779 Din nekvalificiranim delavcem, in kmetom 79.060.75 Din. Dne 1. aprila, t. 1. j« uild v r##u jiTuiii uofzaa za delo prijavljenih 23.668 nezaposlenih delavcev in 4333 nezaposlenih delavk, nit up«) tani JBjOOl. Ker je le ubog delavec ... Te dni je bila cela Slovenija priča strahotnega dogodka. V nekaj metrov globokem rovu, ki naj bi služil za vodnjak, je podsulo delavca. Ne kar do smrti, tako da je vse pričakovalo, da ga bo brez težave mogoče rešiti. Kako tudi nel Saj smo vendar tako moderni in tehnično napredni, da kopljemo več tisoč metrov globoke rove, da vrtamo tudi 20 km dolge tunele, da se dvigamo 30.000 m visoko v zrak — ko gre le za rekorde —, pa ne bi mogli pri vsej nebotični tehniki izkopati v 4 dneh človeka, ki ječi v par metrov globokem jarku? Prečudno in vendar resnično: nismo ga mogli odkopati. Več kot 70 ur je revež trpel, pa ga z vso vrtoglavo tehniko ni bilo mogoče rešiti. Svet »e bo čudil, ko zve za ves dogodek; verjetno, da bo na nas pokazal kakor na Abderite v tem koncu Evrope, morda nam bodo dali tudi nekaj koristnih naukov, toda vse to ne bo moglo vrniti ubogemu Kelnariču izgubljenega življenja. Toda, če nam bo zunanji svet očital samo tehnično nesposobnost, potem bomo še nekako mogli očitke prenesti. Pač ne znamo in ne razumemo! Mnogo temnejšo senco bi pa vrglo na nas, ko bi kakemu inozemskemu časnikarju padlo v glavo, da bi t svojem listu stavil nekako sledeče vprašanje: Bog ve, ali bi se vrlim Mariborčanom tudi ne posrečilo r 4 dneh odkopati iz nekaj metrov globoke jame človeka, ki bi bil slučajno milijonar? Ali ko bi jim kdo rekel, da je notri »šac«, n. pr. velik lonac rumenih cekinov? Bi tudi r 4 dneh ne prišli do njih, pa čeprav bi jih Obdajal ie tako debel oklep betona? Taksna vprašanja hi bila res neprijetna, ker hi nas utegnila postaviti r mnogo slabšo luč, kakor pa samo očitek nesposobnosti in neznanja. Ker resnica je: Kelnarič je bil vendar samo ubog, reven delavec. Podonavska konferenca 28. V. Ženeva. 17. aprila. AA. Podonavska konferen-ea, ki ae ima vršiti v Rimu, se bo tam sestala po vsej priliki med 28. in SO. majem. Trgovinska pogodba med ČSR in Avstrijo je gotova Praga, 18. aprila. A A. Podajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Avstrijo so končana, in je pričakovati, da ho v kratkem tndi pogodba sama podpisana. Trgovinski minister l)o-i sialrk se je mudil nekaj dni na Dunaju in uredil i « poklicanimi avstrijskimi krogi več visečih stvari. 1 ki m t avaai i ta pogodba. V ponedeljek, 15. t m. se je ob 8.30 dopoldne pričel pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča proces proti mladim komunistom. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Fran Orožen, a kot sosodniki so fungirali fg. Fran Kovač, Fran Gorečant dr. Sta ko trukelj in Bajko Lederhas. Državni tožilec dr. Julij Fellacher je obtožil 14 mladih ljudi zločina po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da so pripadali komunistični stranki Jugoslavije in da so podpirali komunistično propagando z razširjanjem raznih brošur, tiskovin in letakov. Ljubljanski policiji se je lani na jesen posrečilo, da je izsledila arhiv in tiskarno komunistov. Zaplenila je prav mnogo literature in še drugih stvari. Ena skupina 15 obtožencev je bila že 8. marca t. 1. obsojena pred državnim sodiščem v Belgradu ter so tam bili obsojeni obtoženci od 1 leta do 4 let robije. Druga skupina 14 obtožencev pa je bila sedaj sojena pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Razprava je bila tajna. Obtožence so branili odvetniki dr. Kobal, dr. Fet-tich, dr. Kreč, dr. Ivan Stanovnik, dr. Milan Korun, dr. Miha Krek in dr. Aleš Stanovuik. Večina obtožencev je bila v starosti od 20. do 2L leta, torej starejši mladoletniki. Razprava je bila včeraj končana in danes ob 17. je predsednik senata g. Fran Orožen javno razglasil sodbo. Obsojenih je bilo 11 obtožencev. Sodišče jih je obsodilo na kazen od 5 mesecev zapora do 1 leta in 4 mesece strogega zapora. Od celotne obsodbe so bili oproščeni le trije obtožencL Med polnoletniki bo bili obsojeni Ema Kranjc, vezilja v Ljubljani na 10 mesecev strogega zapora, samski delavec Oša Ivan na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, štu-dentinja filozofije Bernot Vida na 9 mesecev strogega zanora in kaplan v Novi cerkvi pri Celju Fran Smon na 5 mesecev zapora, ta pa po čl. 141 kaz. zakona, ker je dal prenočišče inženjer ju Vilibaldu Konteju. Utemeljitev sodbe je trajala dobro uro. Za sodbo je bilo precejšnje zanimanje, ker je bila javno razglašena. Državni tožilec dr. Fellacher je prijavil najprej priziv zaradi prenizke kazni, glede oprostitve pa revizijo. Oproščeni so bili trije, med njimi Josip Hafner, uradnik OUZD v Ljubljani Branilci so si pridržali pravico izjave v treh dneh, kakor to določa zakon. Sodišče je nato odredilo, da so se oproščenci izpustili na svobodo. Vsem obsojencem se šteje v kazen preiskovalni zapor, ki traja približno od novembra in decembra preteklega leta. Nekateri obsojenci so bili tudi oproščeni od obtožbe, da bi bili pripadali kot aktivni člani komunistični stranki. Strašna smrt pod mlinskimi kolesi Grosuplje, 18. aprila. Naša nezgodna kronika je zopet obogatela z nenavadno nesrečo. Zgodila se je v mlinu Jakoba in Ane Gale v vasi Perovo št 12 pri Grosupljem (vulgo pri »Belku«), Bilo je danes okrog 12. ure, ko je mati Ana začu.a pretresljiv krik iz mlina: »Mama, vodo zapri!« V silnem strahu steče v mlin pod gonilna kolesa, da pogleda, kaj se je zgodilo. Nudi ae ji strai);n prizor. Njen enajstletni Mlini sin Stanko je bil stisnjen med zobmi velikega gonilnega kolesa in malega (tako imenovane »preslice«) ter je z bolestnim glasom hropel v silnih bolečinah. Mati ga je skušala rešiti, pa ga ni mogla sama. Šele s pomočjo prihitelega sostda je s težavo oprostila njegovo telo od koles. Bil je še pri zavesti, ko sta ga prenesla v hišo. Da bi mu ohranila življenje, je mati poslala po zdravnika v Grosuplje. Nesrečni Stanko pa je umrl pred zdravnikovim prihodom. Kolesa so mu strla prsni koš, vsled česar je umrl na notranji izkrvavitvi. Kako se je nesreča zgodila, se ne ve natančno. Fant, ki je opravljal dela v mlinu — očeta namreč ni bilo doma — je šel najbrž pod obratujoča gonilna kol sn kaj mazat ali kaj podobnega. Kok> pa ga je zgrabilo za obleko in ga potegnilo med zobe, ter tako končalo mlado življenje. Z nesrečno rodbino sočustvuje vsa okolica. Dasi še otrok, ji je bil pokojni Stanko s svojo pridnostjo prava opora. Naj jih tolaži Bog, Stanku pa podeli večui mir! Izvoz v Nemčijo Belgrad, 19, aprila, m. V najkrajšem času se bodo začela pogajanja z nemškimi oblastmi za izvoz naše žetve v Nemčijo. Od teh izvoznih pridelkov inleresirajo Slovenijo zlasti jabolka. Ena izmed zahtev Slovenije je, da dosežemo izvoz ja-- bolk v razsutem stanju, ker je lansko leto tudi < premiiran izvoz jabolk v zabojih bil nerentabilen. | To zahtevo Slovenije bodo zastopniki naših iz-| voznikov zagovarjali na teh pogajanjih. Ker pri-! hajajo iz Slovenije in tudi iz ostalih banovin semkaj poročila, da je letos pričakovati dobre letine, je potrebno v Nemčiji izposlovati večji kontingent kakor pa lani. Položaj za naš izvoz izgleda po-I voljnejši od lanskoletnega tudi radi tega, ker bodo , sosedne države imele po dosedanjih poročilih 1 slabejšo letino. Ko bodo pogajanja z nemškimi oblastmi in zainteresiranimi organizacijami končana, bo prišla na vrsto ureditev sodelovanja domačih izvoznikov in zadtug. Verjetno bo za Slovenijo sklicana glede tega posebna anketa. Praški parlament razpuščen Praga, 17. npr. A A. čtk poroča: Z ukazom g. predsednika republike se razpustita senat in parlament. Dan nnvili volitev bo naknadno objavljen. (Bržkone 19. maja.) Dunajska vremenska napoved: Zmanjšanje oblačnosti. Toda vreme bo se nezanesljivo. Vetrovno. Nov zakon o zaščiti kmeta Belgrad, 18. aprila AA. Zakon o izvršbi in zavarovanju od 9. julija 1930 je pustil nerešeno vprašanje glede zaščite kmetij. Načrt uvodnega zakona za zakon o izvršbi in zavarovanju pušča v veljavi dosedanje zakonske predpise, ki veljajo v posameznih pokrajinah o zaščiti minimuma kmečkih posestev, vse dotlej, dokler se ne uzakoni zakon o zaščiti kmečkih posestev. Da se ne bi še naprej zavlačevala sestava zakonskega načrta o zaščiti kmečkih posestev, je zahteval pravosodni minister po notranjem ministru in kmetijskem ministru od vseh podeželskih občin inkmetijskih zadrug in organizacij, naj izjavijo, ali je v interesu kmetovalcev, da se kmečka posestva zaščitno z omejitvijo iz-vrš e kmečkih posestev, zlasti pa, da povejo, do kakšnega obsega je treba zaščititi posestva v njihovih krajih, če smatrajo, da je ta zaščita notrebna. Nov zakon o izvršbi Belgrad, 18. aprila AA. Komisija, ki jo je imenoval pravosodni minister, je sestavila načrt uvodnemga zakona za zakon o izvršbi in zavarovanju in utemeljitev. Oboje je komisija izročila pravosodnemu ministrstvu. Ministrstvo je načrt t utemeljitvijo razmnožilo in ga poslalo trgovskim, industrijskim in obrtniškim zbornicam, savezu kmetijskih zadrug, odvetniškim in notarskim zbornicam, višjim sodiščem, posameznim ministrstvom, Državni hipotekami banki, Privilegirani agrarni banki, Poštni hranilnici in Narodni banki, da povejo svoje mnenje in pošljejo svoje opombe pravosodnemu ministrstvu najkasneje do 15. junija t. 1. Na podlagi teh izjav se bo pospešila sestava končnega načrta in njegova uzakonitev. tako da bo uvodni zakon za zakon o izvršbi in zavarovanju dobil obvezno moč ž«-, tekom letošnjega leta. Drobne ves H Ljubljana, 18. apr. AA. G. ban dr. Dinko Puc je včeraj popoldne obiskal višnjegorski okraj. Belgrad, 19. aprila, m. Akademski pevski zboi bo priredil 15. maja velik koncert v dvorani Kolar-čeve ljudske univerze. Na sporedu bodo slovenske narodne pesmi. Belgrad, 19. aprila, m. S kraljevim ukazom je postavljen nn okr. sodišču v Konjicah za sodnika VII. pol. skup. Viktor Svetel, dosedanji sodnik v Surdulici. Z dekretom pravosodnega ministra je upokojen Franc Jazbar, kanclist X. pol. skup. na okr. sodišču v Kozjem. Od 1. junija bo upostavljena zračna zveza med Prago in Moskvo. Radi odpora Poljske ne gre zve za cez Varšavo, ampnk čez Užhorod, Černovice Kievv. V Pragi bo imela zvezo z linijo v Pariz. Madrid, 17. apr. AA. Predsednik republike Zamorn je podpisal ukaz o delni povrnitvi avtonomije Kataloniji. V katalonskih pokrajinah, ki so gled na stolnico. V stari »kresiji« je bila na vogalu I. C. May-erjeva menjalnica, poleg nje v Špitalski ulici njegova manufakturna trgovina; v poslopju so bile še Srodajalne platnarice Marije Cemažarjeve, milarja ožefa Štrelbe. pozneje (1888) Viktorja Rohrmanna, steklarja Emanuela Ullmanna, v čigar prostore se je 1886 vselil knjigar in trgovec s papirjem Kari Sigmund Pili. V veži tega poslopja je bila trafika, v kateri je prodajala časopise, gledališke in koncertne vstopnice i. dr. Ana Maier, teta znanih pe-;ov. sosednji ozki dvonadstropni hiši št. 8 je bila šjpecerijska trgovina Schussnig & Weber, v naslednji hiši št. 6, ki je bila na vogalu Lingerjeve ulice, pa do leta 1888 manufakturna trgovina Antona Jen-tla, ki jo je leta 1889 prevzel njegov bivši sotrud-nik Franc Petrič. Onstran Lingerjeve ulice, ki je bila trikrat ožja ko danes, je stala stara dvonadstropna hiša št. 4, nekoč last židovskih bankirjev in trgovcev Mojzesa in Simona Izaka Heimanna. Pred potresom je bil nje lastnik Dunajčan Ferdinand Melhijor Šchmitt, ki je imel v njej svojo veliko galanterijsko trgovino. Tu je izvrševal, preden se je preselil na Mestni trg 23, svojo dežnikarsko obrt do leta 1885 Jakob Kobilca. V naslednji hiši št. 2, zadnji na tej strani proti Mestnemu trgu, je bila šjiecerijska trgovina Jakoba Klauerja, hiša pa je bila last Perschetove rodbine. Med to hišo in nasprotno Krisperjevo hišo št. 1 je bila Špitalska ulica tako ozka, da je prešel le en voz z Mestnega trga vanjo. Krisperjeva hiša št. 1 še stoji, kakršna je bila pred potresom, le špecerijska trgovina v njej se je umaknila razširjeni galanterijski trgovini, ki obsega danes tudi prodajalne prostore sosednje, tudi Krisperjeve hiše št. 3, v katerih je bila nekoč kavarna Švicarja Josipa Her-manna, pred potresom in do leta 1911 pa manufakturna trgovina F. M. Regorška. V naslednji hiši št. 5, ki se je v bistvu še ohranila, samo da je pred njo prizidana v Stritarjevo ulico 3—4 m široka kulisa, je delovala v 1. nadstropju od 1806—1893 tiskarna Leopolda Egra in njegovih dedičev, od 1893 do 1906 pa tiskarna Klein in Kovač; v pritličju je imel ob |X>tresu svojo manufakturno trgovino Ru- dolf Miklavc; vse te prostore je po prevratu zasedla tvrdka Fabiani in Jurjevcc. Sosednje, stare Permetove hiše št. 7 danes ni več. Na njenem mestu stoji nova trinadstropna hiša, last trgovca z železnino, Venčeslava Breznika. V stari hiši je slovela poleg pekarne tudi gostilna Antona Permeta, kjer so se radi shajali »vajevci« pa mdi Josip Jurčič, Fran Levstik in dr. Valentin Zarnik. Prodajalne ]>rostore na ulico sta zasedali manufakturna trgovina Antona Scliusterja in trgovina s suho robo Matka Arka. Največja in najlepša je bila sosednja Schreyerjeva hiša št. 9, s sedmimi okni na Spitalsko ulico in prav tolikimi na bivše Frančevo (sedanje Cankarjevo) nabrežje. V njej so imeli bogati trgovci Schreyerji že od leta 1845 do 1880 svojo manufakturno in galanterijsko trgovino; razen nje so bile tu kramarije I ranča Oreška, Leo-poldine Wolfling-Pleterski in Rozalije Podkrajško-ve. Največ prostora je zavzemala kavarna »Valvasor«, ki je segala do Frančevega nabrežja in se je po potresu preselila na Marijin trg (današnja kavarna Prešeren). Zadnja hiša na levi strani proti frančiškanskemu mostu je bila Friderik Sossova hiša št. 11, edina trinadstropna stavba v Špitalski ulici, s petimi okni v Spitalsko ulico in štirimi na Frančevo nabrežje, vseskoz lepo fasadirana z loki okoli ovalnih oken in konzolami med njimi. Zgradil jo je leta 1833 trgovec Miha Dežman, ki je imel v njej tudi svojo manufakturno in galanterijsko trgovino; njegov naslednik je bil Franc Ks. Souvan, ki pa se je 1837 preselil na Mestni trg 22. V tej hiši je bila dolgo let (1837—1875) manufakturna in galanterijska trgovina Jožefa Bernbacherja, ki je bil tudi hišni lastnik, od 1875 do 18S5 je bila tu Leopolda Pirherja, od 1885 do 1895 pa Friderika Sossa trgovina z manufakturo. Ko so leta 1895 hišo podrli, je pridobil stavbišče sosed Filip Schreyer in sezidal namesto obeh prejšnjih hiš svoj »Philippshof«, ki je danes last Mestne hranilnice ljubljanske. Zgodovina špitalske ulice, njenih hiš in trgovin, je zelo zanimiva. Tu sem mogel podati le naj-glavneiše obrise o stanju, kakršno je bilo ob - potresu. Podrobnejši opis bo izšel v »Trgovskem Tovarišu« še letos. R. Andrejka: EvhartsHcnt kvtzt veličastno vstajajo po slovenski zemlji Preska pri Medvodah. Tudi Preska se z vso vnemo pripravlja na evharistični kongres. Na tiho nedeljo smo imeli mož- je in fantje v ta namen med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Zbralo se nas je tolikšno število, da sc šle ženam kar solze v oči od samega veselja. Zju- o pri- . Zju- traj, dopoldne in p>of>oldne je prepeval pri božji službi, moški pevski zbor, ki je štel 30 članov. Ker radi slabega vremena nismo mogli evharističnega križa blagosloviti na tiho nedeljo, smo ga blagoslovili na cvetno nedeljo zvečer. Dasi je močno deževalo, vendar se je izvršila blagoslovitev kar najsvečaneje. Tudi ljudstvo — zlasti možje in lantje — z županom se je udeležilo te slovesnosti v velikem številu. Križ stoji pred cerkvijo, je hrastov, visok je 6 m, lejx) izdelan, ima pomenljive napise in je električno razsvetljen. Vse delo smo izvršili z veseljem in brezplačno. Največ sta pa prisjsevala župan g. šušteršič in tovarnar g. Medič. — Vsem iskrena hvala I Vrhpolje pri Moravčah. V soboto pred cvetno nedeljo smo blagoslovili evharistični križ. Ta dan smo Vrhpoljci imeli celodnevno češčenje, v velikem številu smo prejeli sv. zakramente, po končani pobožnosti pa je sledil blagoslov evharističnega križa, ki se dviga nad vasjo, 16 m visok. Moravški g. dekan nam je v nagovoru poudaril, da je v križu naša moč, tolažba, pa tudi naše plačilo. Pri blagoslovu so lepo prefievali cerkveni pevci, med mogočnim, pokanjem topičev smo pred križem molili za uspeh evharističnega kongresa, za sv. Cerkev, domovino in naše družine. Moravče. Obširna moravška župnija ie postavila na griču nad trgom lep 12 m visok evharističen križ, lepo delo slikarja g. Jerina, Odznotraj je votel, v njem v križišču obeh ramen ponoči sveti luč in osvetljuje ime Kristusovo. Blagoslovljen je bil na cvetno nedeljo ob 20. po končanem križevem potu in petih Iitanijah presv. Srca Jezusovega v cerkvi. V procesiji z lučkami, katere se je vkljub dežju udeležila velika množica ljudstva, smo se p>odali na prostor pred križ. Ves prostor je bil od bakelj, ki so jih nosili v rokah, lepio razsvetljen. Po nagovoru, pri katerem smo obljubili zvestobo Kristusu Kralju in prosili blagoslova naši domovini, je bil križ slovesno blagoslovljen. Cerkveni pevci in z njimi vse ljudstvo so pred in po blagoslovu zapeli: Kraljevo znamenje križ stoji. Ko bi bilo vreme lefio, bi ta slovesnost še lepše izpadla, pa tudi tako nam je segla do srca. Šmartno pri Litiji. V petek, 12. aprila so možje in fantje naše lepe fare iz Šmartna pripeljali na vrh Dobrave mogočen hrastov križ, dolg 16.5 m. 80 močnih rok je prifcelo kopati dva in pol metra globoko jamo, nakar so v dobri pol uri piostavili evharistični križ. Postavljen je na najvišji točki Dobrave, da je viden daleč na okoli. Na križu so vdolbene letnice 1135 in 1935, kar bodi v spomin 800 letnice ustanovitve župnije v Smartnem pri Litiji. Mogočni hrast je jx>klonila graščina Slatna, jx>sekali in speljali so ga breški fantje s Tončkom Možinom na čelu, stesali pa ko-strevniški tesarji pod vodstvom mojstra Sirka. V nedeljo, 14. aprila sta na Dobravo priromali dve procesiji vernih župljanov. Prva je prišla na vrh Dobrave litijska, katero je vodil g. župni upravitelj Vinko Lovšin, nasproti pa se je vila mogočna procesija iz Šmartna, katero je vodil g. dekan in duhovni svetnik Anton Gornik. Po blagoslovitvi križa je imel g. dekan pomemben govor, ki ga je poslušalo 3000 vernih župljanov, po večini mož in fantov. Za red pri postavljanju križa je vzorno skr bel cerkveni ključar g. kapietan v p. Nace Rus. Iz domače politike Dozdaj so vložene tri liste •Mta. mk»t deieln« bolnišnice — ied*i Mia »Kmetke posojilnice«. Dne 17. aprila je bila pri kasacijskem sodišču v Belgradu predložena državna kandidatna lista ministrskega predsednika g. Jevtiča. Sodišče je listo overovilo in bo lista objavljena v »Službenih Novinah« najbrž že v soboto. Dne 18. aprila je vložil svojo kandidatno listo za vso državo g. Svetislav Hodžera, ki zastopa program Jugoslovenske narodne stranke, ki se, kakor znano, od programa, katerega zastopa lista g. Jevtiča, bistveno ne razlikuje. Istega dne je vložila svojo listo opozicija, kateri ie na čelu kot nosilec g. dr. Vladimir Maček. Na|x>veduje se nadalje vložitev liste tako zva-nih nacionalistov z g. dr. Dimitrijem Ljotičem na čelu. Smatra se skoro za gotovo tudi, da bo vložil svojo listo za vso državo bivši minister Boža Ma-ksimovič, tako, da bodo pri volitvah 5. maja imeli volivci pet list — seveda, ako bodo vse te liste od kasacijskega sodišča v Belgradu spoznane za pravilne, oziroma overovljene. Veliko vprašanje pa je, ali bo mogel sestaviti svojo listo šef socialnih demokratov g. dr. Zivko Topalovič, kateremu trda prede za j»trebno število kandidatov. Kako veliko pisanja in aktov je potrebno pri volitvah in koliko dela zahtevajo, o tetn priča dejstvo, da so uradniki notranjega ministrstva pre-peljali v poslopje kasacijskega sodišča vse spise, ki se nanašajo na državno kandidatsko listo predsednika g. Jevtiča, na dveh avtomobilih. Kateri so kandidati v Ljubljani »Jutro« je včeraj poročalo, da sta po eni verziji iz Belgrada kandidata za mesto Ljubi Ijana na listi predsednika vlade Jevtiča gospoda Ivan Mohorič in dr. Riko Fuks. »Glas Naroda« pa. ki zastopa ideje in program prijateljev vlade g. Jevtiča, poroča, da sta končno za kandidata za mesto Ljubljana bila določena gg. dr. Riko Fuki in Franc Kavčič. Torej ne vemo še nič gotovega, kdo naj bi na tisti g. B. Jevtiča predstavljal naše prestol no mesto. Kandidati ministra Maksimo-vica za Ljubljano in okolico Pri okrajnem sodišču v Ljubljani so včeraj dopoldne overili svoje podpise za kandidatske izjave na listi g. bivšega ministra Maksimoviča novi kandidati in njih namestniki. Overovili so svoje pod-pise kot kandidati za Ljubljano: Miljutin Petrovič, bivši predsednik belgrajske občine kot kandidat, njegov namestnik Dimitrij Birtaševič, trgovec v Belgradu; kot drugi kandidat za Ljubljano Miloje Marjanovič, trgovec v Belgradu, njegov namestnik S. Todor Perič, trgovec v Belgradu — Za ljubljansko okolico so overovali podpise: S. Todor Pcrič, trgovec v Belgradu kot kandidat, namestnik AA.iljuti n Petrovič, bivši predsednik belgrajske občine; M. Dimitrij Birtaševič, trgovec v Belgradu kot kandidat, a kot njegov namestnik Miljutin Marjanovič trgovec v Belgradu. Do včeraj opoldne je bilo vsega overjenih 79 podpisov za te kandidate in namestnike. * Za učitelje »Glas Naroda«, ljubljansko glasilo programa in idej prijateljev liste g. ministrskega predsednika Jevtiča, jx>roča. da ni res, da bi morali učitelji in učiteljice ostati na svojih službenih mestih, oziro-m av krajih, kjer jx)učujejo, tudi o velikih počitnicah, pač j>a bodo morali ostati v kraju svojega uči-teljevanja v velikonočnih počitnicah. Dr. D imitrije Ljotič je zbral zadosti podpisov da more kandidirati na svoji listi. Kakor razvidimo, je zbral Ljotič kandidate v Srbiji večinoma iz vrst kmetske inteligence, oziroma dela bivše zcmljorad-niške stranke. Tudi irnc enega svečenika beremc na njej. Kmetijski minister dr. Jankovič je na poti skoz. svoje rodno mesto daroval za sirote svojega okraji dva tisoč dinarjev. Ljubljanski potresi v zgodovini Ljubljani, 18. aprila. Ob 40-letnici ljubljanskega potresa bo naše bralce nedvomno zanimalo, kako in kaj je bilo s potresi v Ljubljani v preteklosti. V Belgradu imajo namreč osrednji /.avod, ki točno beleži statistiko vseli potresov v državi. Za ta /.avod je izdelal mestni statistični urad kolikor mogoče natančen pregled koliko je bilo v Ljubljani potresov. Najstarejši zapisek navaja, da je bil v Ljubljaui 1. 1509 hud potres, ne navaja pa točno datuma. Znanstveniki razdele potres v 8 stopenj, ta ]K>tres je bil 7. stopnje, torej prav hud. Naslednje potresno leto ie bilo 1511, ko se je tresla Ljubljana od 24. do 27. marca. Ta potres je napravil mnogo škode, med drugim se je podrlo osem hiš. Naslednji potres je bil 13. januarja 1641, s stopnjo 6. Ta potres so občutili tudi na hrvatski meji. Dimitz navaja potrese tudi za leta 1669, 1670 in 1689. Potres, ki so ga v drugi polovici februarja 1691 čutili v vsej srednji Evropi, so čutili tudi Ljubljančani. Kronika navaja manjše, a vendar občutne potrese za leta 1776, 1802, 1813, 1840, 1845, 1856, 1857, 1863, 1866, 186", od tedaj vsako leto do 1874. Nnibrž so tedaj tudi bolj vestno merili in zapisovali močnejše potresne sunke, ki so bili vsi od 3. do 5. stopnje. Dva krepka potresna sunka beleži 1. 1877, enega 1878, štiri 1879 in enako po dva do tri vsa leta do 1886. Dasi so te potresne sunke čutili vsi Ljubljančani, vendar pa ni niti eden napravil večje škode. Nato kronika beleži 9 let mir, ko se jc narava pripravljala za pravo potresno leto 1895. V tem letu beleži tedaj kronika 16 močnejših potresnih sunkov. Prvi je bil dne 14. IV. ob 23.16 in je bil najmočnejši. Beleži namreč ja-koet 7. stopnje. V tem letu se je zemlja tresla vse do 8. septembra. Vmes so potresni sunki 5. in tudi 6. stopnje. Kako je bilo tedaj, je na- I šim čitateljem znano. Kronika pravi: Skoraj ! vsuk dan ko se pojavljali v zadnjem času potresni sunki. Prebivalci beže iz svojih hiš, ki se podirajo. Nemirna so bila tudi naslednja leta. Tako beleži I. 1896 kur 47 srednje lahkih potresnih sunkov, 1. 1897 kur 54, 1. 1898 30, od teh bi bil potres dne 17. IV., torej skoraj na obletnico velikega potresa, |>otres 6. stopnje. Hudo potresno leto je bilo 1899, ko je bilo 33 ' potresnih sunkov. Potres dne 18. I. ob 21.50 je oil spremljan z grmenjem ter je imel jakost 5. stopnje. Med prebivalstvom je povzročil paniko, k sreči na ni povzročil škode. Potres one 20. IV. je imel epicenter med Ljubljano in Vodicami. Dva huda potresna sunka sta bila dne 18. IX.. L 1900 je bilo enaist potresnih sunkov, potres dne 8. VII. so Ljubljančani občutili, kakor da bi padel zelo težak predmet. Po tri do pet lažjih potresnih sunkov beležijo naslednja leta. Potres dne 8. II. 1916 ob pol 4 zjutraj je zbudil večino prebivalstva, okna so žvenketa-la, predmeti na stenah so se zibali, nekateri ljudje so bili v silnem strahu. Potres 12. III. je povzročil, d8 je žvenketalo stekleno posod-je in se je pohištvo zazibalo. Potres dne 14. VII. je tako prestrašil Ljubljančane, da so zbežali na prosto, dne 14. X. so zaradi potresa zazvenela okna. Potrče dne 29. I. 1917 je v neki šoli dvignil kateder, potres 10. IV. je mnogo Ljubljančanov zbudil iz sna, okna so zvenela, enaiko stekleno posod je. Pri potresu 1. 1918, dne 13. VIII. so loputala vrata, posodje je zvenelo itd. Dne 6. XI. so Ljubljančani začutili dolgotrajno valovito nihanje, nihali so se tudi 1 posamezni predmeti. Potres dne 27. II. ob 6.41, Ki je trajal 4 do 5 sekund, je označen kot naj-1 hujši za 1. 1895. Zadnji močnejši potres je bil dne 25. XII. 1931, ki je označen kot zelo močan, da so se tedaj tresla vrata, v posodah je valovalo mleko. V višjih nadstropjih so potres občutili močnejše, kakor v nižjih. v najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti ter K6.0BIME razne športne čepice nudi v bogati izbiri po nizkih cenah MIRKO BOGATAJ WfeS,,?bu- L3U3UANA, STARI TRG 14 Solidna postrežba Sprejemajo se popravila 0 Slovenski pasijon se danes ponovi v ljubljanski stolnici, v Šenklavžu. Na cvetno nedeljo je petje slovenskega pasijona, trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, mnogobrojnim poslu-šavcem izredno ugajalo. Zato se bo na željo mnogobrojnim, ki dopoldne niso utegnili priti poslušat, to slovesno petje danes zvečer ponovilo. Ob pol osmib bo postna pridiga, nato pevci na koru zapojo primerno pesem, takoj po pesmi pa močen zbor bogoslovev z evangelistom (pevcem, pripovedovalcem) in solisti začne peti v slovenskem feziku pasijon. Vsako v pasijon nastopajočo osebo poje poseben pevec: Petra, Judeža, Kajla, Pilata, deklo. Največ in najlepših nastopov ima pevec, ki poje Kristusa, četveroglasni moški zbor bogoslovcev pod vodstvom prefekta g. Snoja pa zapoje to, kar je govorilo več ljudi hkratu ali kar so kričale vse nahujskane in pobesnele množice Mofete zdravo — zaaore«© polt? Pomladansko solnce — Kamila krema! Dobite povsod po 10 Din Glavna zaloga za Ljubljano »Venus«, pred pošto ljudstva. — Pa6ij»n, tako drama'ično pet, dc.sega tudi v Ljubljani enako mogočen učinek, kakor ga je — po včerajšnjem Slovenčevem poročilu pred tremi leti dosegel v Mariboru. — Po pasijonu bo zbor na koru zapel še nekaj žalostink, 0 Predsednik mestne občine ljubljanske, g. dr. Vladimir Ravnihar je pretekli teden obiskal spominsko razstavo na našega velikega kralja, ki eo jo priredile ob polletnici njegove smrti ljubljanske žene, 6i ponovno ogledoval slike in se o prireditvi zelo pohvalno izrazil. Naše šole obiskujejo razstavo v velikem številu. Mnoge prihajajo iz bližnje okolice. Ganljiv je bil obisk narodne d«kl«ške šole na Mladiki pod vodstvom ravnateljice gospe Mire Engelmanove in v spremstvu vseh gg. učiteljic. Male deklice so posamič in v zboru svojemu mrtvemu 'kralju v spomin recitirale ganljive pesnitve. In nam odraslim so stopale solze v oči. © Prvovrstno velikonočno šnnko kupite pri Fr. Kham, Miklošičeva cesta. dantom divizije g. generalom NedeljkovJCem n Čehi. Obilna udeležba je jasno pričala, kako spoštovana je bila pokoj niča in kako velik ugled uživa družina. Slovo težko prizadetih in zlasti otrok od svoje mamice, ki so jo tako neizmerno ljubili, je bik) tako v srce segajoče in ginljivo, da so se zarosila očesa pretežni večini, ki so se poslovili ob odprtem grobu od blagopokojne, srčno dobre žene. Večna luč naj ji sveti! 0 Občni zbor avtobusnih podjetnikov. V sredo popoldne so v prostorih Zbornice za TOI zborovali avtobusni podjetniki Slovenije, Zborovanja so se udeležili zastopniki, med temi za mestnega župana dr. Grošelj, za Zbornico za TOI dr. .Koče in za Avtoklub g. Starec. Občni zfcor je vodil pred- sednik mlnift g -Zdiarko Ros, ki w je spominjal predvsem ustanovitelja zadruge in prvega predsednika pokojnega g. Jožeta Magistra. Poročal je o raznih stanova tih zadevah, povdarjal pa je, da ticer z novo uredbo in pravilnikom niso izpolnjene vse zahteve avtobusnih podjetnikov, pač pa vsaj glavne, zlasti je urejeno razmerje z zavarovalnicami zaradi zavarovanja potnikov. — Vsi sklepi zborovanja eo bili soglasni ter je bila odlboru podeljena razrešnica. 0 Blagajna Poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani posluje za 6tranke ▼ soboto 20. aprila do 12 opoldne. 0 Zanesljivo naravno vino dobite pri Sotel-Jek, Gradišče 10. Za praznike ceneje. Mariborske vesli: Kdo je kriv Kelnaričeve zaloigre? Cerkvena glasba v stolnici Veliki petek zvečer po govoru zapoje pevski zbor ljudsko pesem: »Daj mi, Jezus, da žalujem«; nato se bo pel slovenski Pasijon, ki ga bodo izvajali gg. bogoslovci. Spevi solistov so koralni, večglasni vložki zlozeni od dr. Fr. Rimovca. Za sklep zapoje pevski zbor S t. Premrlovo pesem »Veliki petek«. Veliko soboto dopoldne pri slovesni maši okrog desetih se bo pela koralna Missa de Angelis, Foerster.iev gradual in koralne ve-černice. — Popoldne ob štirih pri slovesnem vstajenju: Dva Premrlova responzorija, Ri-harjeva velikonočna »Zveličnr naš je vstal iz groba«, Premrlov »Tebe Boga hvalimo«, dr. Kimovčeva »Raduj se kraljica nebeška« in »V Zakramentu vse sladkosti«. Za sklep še Cvelova »Skalovje groba«. Velikonočno nedeljo pri jutranji maši bo slovensko petje z orglami in malim orkestrom. Pri slovesni knezoškofovi pontifikalni maši ob desetih se bo izvajala Foersterjeva Missa solemnis, Premrlov gradual s sekven-co, Springerjev ofertorij. Pred mašo in po masi slovenske velikonočne pesmi. Orglanje in petje bo pri poldvanajsti maši. Velikonočni ponedeljek pri pontifikalni maši ob desetih: Premrlovo Missa B. Mariae Virgin is, gradual s sekvenco in responzorij »Angelus Domini«. Pri obeh pontifikalnih mašah bo sodeloval orkester vojaške godbe Dravsko divizije. 0 Pogreb gospe Magdič-Milivojevičeve. Včeraj ob 5 popoldne so položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu veleugledno gospo in soprogo podpolkovnika g. Dragoljuba Milivojeviča. Blagopokojno je spremilo na zadnji poti izredno veliko občinstva. Poleg najodličnejših predstavnikov gospodarskih ustanov, trgovstva in raznih uradov je bilo številno zastopano tudi vojaštvo s koman- Poceni stole tvrdke REMEC & CO. Kersnikova ul. 7 (poleg Slamiča) dobite še nekaj časa naprej. Pridejo še najnovejši lip i I Maribor, 18. aprila. Pretresljivo umiranje ubogega delavca v rovu zasutega vodnjaka na Pobrežju, ki je v nepopisnih mukah trajalo nad 70 ur, je globoko presunilo vsa javnost. Razburjenje množic se ne poleže, ampak nasprotno še narašča. Tragika dogodka je tem večja, ker so se šele sedaj po smrti nesrečneža začeli prav za prav energični ukrepi, da mrliča spravijo iz rova. Snoči je dobil mestni gradbeni urad prvo nalogo, cla na vsak način izkoplje ponesrečenca iz globine. Sele sedaj se je začelo na velikopotezen način z izkopom, kakor bi se prav za prav moral izvršiti takoj po nesreči v nedeljo. Odstranili so z vrha vse ogrodje, ki je držalo betonski obod, da ni zagrmel v jamo. Deževni naliv je preprečil snoči nadaljevanje dela in ubogi mrtvec je prebil prvo noč brez bolečin in trpljenja na dnu rova čisto sam, le električna svetilka mu je delala vso noč družbo ter metala žarko luč na bledi obraz, da so_ ga videU celo od vrha rova, dokler ga ponoči vdirajoče se peščene mase niso znova zasule. Danes opoldne so z izkopavanjem vnovič začeli. Napravili bodo širok izkop v oblika lijaka okrog usodnega vodnjaka, da se na ta način brez nevarnosti za nadaljna življenja dovrši započeto žalostno delo. Jutri bodo imeli Kelnariča na vsak način izven začasnega groba, v katerem je umrl med tolikim trpljenjem. Upravičeno se ljudje sprašujejo, kako se je moglo kaj takega zgoditi v Mariboru. Razumeli bi, da nesrečnežu niso mogli pomagati kje na deželi, kjer nimajo na razpolago potrebnih tehničnih sredstev, ne strokovnjakov in izvežbanega delavstva, kjer ni pri roki telefonov in brzojavov ter naglih prevoznih sredstev, da bi pomoč dobili od drugod, če ni domačih sil. Spremljali smo ves potek reševalne akcije z objektivnostjo in nismo hoteli s poročanjem še večati razburjenosti množic, ki so govorile, da bi se bila takoj v začetku začela rešilna akcija v čisto drugem obsegu, če bi bil obležal na dnu vodnjaka kdo drutri in ne nbog delavec. Videli smo, da so reševalci storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so nekateri vztrajali z nečloveŠKim naporom vse tri dni brez spanja prj delu. Nihče od njih se ni vpraševal, kdo loži na dn uglobine zasut in je v smrtni nevarnosti, vsi so imeli pred seboj samo cilj: rešiti ogroženo življenje za vsako ceno in se niso strašili izpostavljati pri tem v nevarnost lastnega življenja. Videli smo, da je vodja mestnega gradbenega urada na lastno odgovornost po obvestitvi o nesreči ukrenil vse potrebno glede dovoza materijala in nadaljevanja dola v tuji občini, cla so si mestni delavci in monterji jemali brezplačne dopuste, samo da so lahko pomagali, da so mariborski gasilci in nekateri zdravniki žrtvovali dneve in noči in enako pripravljenost so pokazali tudi studenški ter domači po-breški gasilci in prostovoljci. Domačini so darovali denar, jestvine in vino ter prinašali to reševalcem, da so lahko vztrajali neprestano na delu. Da je kljub vsemu temu Kelnarič brez pomoči izdihnil četrti dan reševalno akcijo, gotovo niso zakrivile samo zahrbtne gibljive in nevarne zemeljske plasti. Se tako nevarna tla se dajo premagati s primernimi sredstvi. Usodno je bilo prvič, ker se je nesreča pri-godila v nedeljo zjutraj, ko so bili pri rokah samo ljudje z dobro voijo in veliko požrtvovalnostjo, pa brez strokovnega znanja. In tudi to, da niso imeli na razpolago drugega potrebnega gradbenega materijala, kakor onega iz kanala v sosednji ulici in s katerim se ni dal izkopati dovoljno širok rov. Vsa inicijativnost je potem slonela prav za prav na zasebnikih. Tako je moralo priti do katastrofe. Ni nam znano, kaj so ukrenile pristojno upravne oblasti. Ne maramo nikogar obdolževati, pribijemo samo to, da bo ostal slučaj nesrečnega Kelnariča temen madež, ki naj bi bil v Mariboru tudi zadnji. V bodoče se kaj takega ne sme več pripetiti! ~KSvphSCF lutjamčerur nešbdljm □ Pridige v stolnici. Danes ob ? zvečer pridiga v stolnici prof. Pavel Živortnik, v nedeljo ob pol 10 pa pridiga prevzvišeni kne-zoškof dr. Ivan Tomažič. □ Letošnji lavantinskl apostoli. Sveti obred umivanja no^ je prevzvišeni knezoškof lavan-tineki letošnji veliki četrtek izvršil pri dvanajsterih starčkih iz Maribora, katerin imena so: Jakob Mahajnc, star 90 let, Jakob Škofič 85 let, Janez Karmel 83 let, Jurij Gorjup 82 let, Kari Likavec, 79 let, Janez Lisenc 75 let, Štefan Feigl 74 let, Janez Drevenšek 74 let, Peter Srebre 75 let, Jurij Klabus 70 let, Alojz Deutscher 71 let in Anton Rokavec 73 let Skupna starost vseh dvanajsterih starčkov znaša 931 let. □ Otroški dispanzer in posvetovalnica za matere Zdravstvenega doma v Mariboru v času od 18. do vključno 22. aprila radi popravila prostorov ne posluje. □ Plemenita srca. Za revno vdovo so darovali potom naše uprave: Neimenovan 100 Din, neimenovan iz Pobrežja 10 Din, neimenovan 20 Din, Vulier Marija 10 Din, neimenovan 20 Din. Bog povrni! □ Granata na prodaj. Trgovcu a železnino g. Arbeiterju je prinesla ženica na prodaj staro granato, ki je pa trgovec ni hotel prevzeti. Ženica je nato granato zavrgla pod mostni obok, kjer sta jo našla dva dečka, 6e nekaj časa igrala z njo, potem pa jo zopet odnesla trgovcu. Da odstrani nevarno igračo, je dal g. Arbeiter granato prepeljati v svoje skladišče na Radvanjski cesti, kamor jo je prišla preiskat strokovna komisija. Artilerijski častniki eo izjavili, da je nabita. Vojaki so nevarno reč prepeljali na radvanjsko strelišče, kjer so jo razstrelili. Eksplodirala je z močnim pokom. Zaenkrat se ne ve, kako je prišla neznana žena v posest nevarnega predmeta. . □ Avtobusno podjetje se bo oddahnilo. Znižanje avtobusnih taks bo zlasti razbremenilo mariborsko mestno podjetje. V kategorijo konkurenčnih prog (ki konkurirajo železnici) sta se uvrstili samo progi Maribor—Ruše in Maribor—Št. IIj. Polkonkurenčna je proga Maribor—Celje, vse ostale podeželske pa so brez-konkurenčne. Na konkurenčnih bo znašala taksa na voznino tO odst., na polkonkurenčnih 5 odst., na brezkonkurenčnih nič, na mestnih pa 2 odst. Dosedaj je znašala taksa za vse proge 20 odstotkov. □ Star berač od gladu umrl v gozdu. V gozdovih Jedlovčke planine nad črno so našli truplo starega moža, ki je kazalo znake silno izčrpanosti. Prepeljali so ga v Črno, kjer sta zdravnik dr. Ramšek in g. župnik prepoznala v mrtvecu 74 letnega berača Janeza Hočevarja iz Črne. Starček je očividno zablodil v obširnih gozdovih, ko se je podal prek planine na svojo grenko pot. V velikem snegu je obnemogel ter slednjič od napora, mraza in lakoto umrl. Kulturni obzornik Kreft: Malomeščani (Po prvi in drugi ponovitvi) Pri tem novem slovenskem delu se mi zdi važnejše, da poudarim neke splošne ugotovitve, kakor delo samo in njene umetniške posebnosti, oziroma pomanjkljivosti. Mnogo važnejše je pisateljevo razumevanje do snovi, kakor njegovo oblikovanje. Saj živimo v času, ko nam je kritika življenja neusmiljeno potrebna, neposiedna kritika naše družabne in zasebne podobe, vse naše majhnosti, zveriženosti in narodne malovrednosti. Kdor bije v vse to in skuša kakorkoli buditi vest, on izboljšuje življenje in njegovo delo ne bo zastonj. Dejal bi še več: človeška spaka živi od nekdaj in ne bo umrla, zato je tudi v preteklih podobah ni mogoče samo časovno razumevati ali sprejemati s filozofsko odpustljivostjo — tudi ne-lepa zgodovinska podoba ureže s tenko bolečino prav do dna srca. Toda etični in estetični zakoni sami povedo, v koliko mi je smešna preteklost, v koliko sedanjost in ali je vredno in prav, izkrivljati na smešnem zrcalu podobe preteklih rodov, namesto da bi iskali v njih tistega resničnega nereda, ki z zgodovinsko usodnostjo osvetljuje vsega človeka, odkriva njegovo in tuje trpljenje in ga postavlja v odrešilno vrednost ali obsodbo. Ni vsaka snov enako vredna za dramo in komedijo ohenem, saj komedija nikdar ni narobe drama; le cinik bi iz iste snovi igral, kakor bi se mu zahotelo. Bratko Kreft si je za snov svoje tragikomedije vzel začetek vojne 1914. Že prve tri mesece nam kaže slovensko meščansko družbo vso zapleteno v avstrijsko vladno, vojaško in policijsko omrežje, brez narodnega ponosa, poino gpietkarjenja, zavisti in Škodoželjnosti. le t ozadju jih je dvoje ali troje izmed mladine, ki so se obrnili od svojega starejšega rodu in zbežali ali v Rusijo ali v Srbijo. Kar se je v štirih letih vojne in pozneje pokazalo slabega, je B. Kreft zgostil v splošno podobo slov. izobraženstva, ki narodna izdajstva uganja bodisi iz erotičnih računov bodisi iz uro-jene strahopetnosti, vse povprek in tako zelo, da če si koga tudi samo v duhu obsodil za izdajalca, je v resnici izdajalec in če si se namenoma o kom zlagal, da je izdajal, si nehote govoril resnico. To je zgodba »Malomeščanov«. Toda vsi, tedanja mladina in zreli ljudje vedo, da je naša meščanska in politična družba pokazala mnogo nemožatosti in da se je v resnici odkrila marsikatera -»kreature«, toda B. Kreft ne ve, ali noče vedeti, da je bilo nad vsem narodom toliko velikega trpljenja in globokega trenja, da je vsaka taka podoba slovenske skupnosti, kakršna je v »Malomeščanih t, nedopustna potvara. Kdor zajema osnovno podobo našega naroda samo iz zunanje časopisne podobe, je prav tako majhen in smešen kakor tisti, ki v časopisu išče svoje prepričanje. Žurnalističen zgodovinar bo vedno lahko senzacionalen kriminalist, nikdar pa ne človek. Iu v Kreflovi drami je malo resnične človečnosti, vse je zapleteno v neverjetne erotične situacijske pripomočke, da take »vesele slovenske, legende« ustvarjajoč umetnik ne bi mogel napisati. Dramatik se sam ni dvignil nad tedanjega žurnalista, ki je zatrl svojo boljšo misel ali pa mu je že otopeia. da ni več verjel vanjo. Kdo so in za koga govore ti majhni ljudje velike besede? »Pod nesrečno zvezdo smo rojeni in taki bomo umrli. Vse se nam skazi. Obsojeni smo na lclaverno majhno življenje. Prokletstvo je nad nami, dušimo se, drug drugemu pijemo kri, grizemo se — umreti pa ne moremo. Nesrečne kreature smo, trpimo in mučimo se,«: itd. To so »šlagerjic, obsodbe, a v tej moralni neskladnosti niso glasovi iz naše resnične narodne drame, zdi se, kakor da jih kdo govori sebi, pa je odprl okno na ulico. Naj se človeku še tako studi preteklost in sedanjost, ne bo postavljal take podobe 7» zgled našo narodne biti, zlasti ne bo s slagerji silil ob- činstva, da se krohoče svoji izkrivljeni podobi. S tem smo v glavnem nakazali tudi umetniško vrednost Kreftovib »Malomeščanov«. Z izredno spretno tehniko, pa precej prisiljeno situacijo je pisatelj zbral razne stanove, razkrinkava svoje osebe, da drug drugemu pogledajo v obraz, zaobrne dvakrat, trikrat dejanje, da vidimo vso njihovo dušo, ki ni nič lepa, in s tem pokaže, da je bila slovenska izobražena družba pred vojno polna narodnega navdušenja, takoj v vojni pa je izgubila vse socialno in narodno poštenje, ni bila samo strahopetna, ampak tudi načelno' nasprotna narodni mladini. Odvetnik dr. Kostanjšek v vsej tej družbi je največji lopov — on ni izdajal samo iz koristoljubja in strahopetnosti, ampak predvsem iz nasprotja do nerealne mladine — toda izdajavec je tako propal, da sam svojo žrtev brani in reši iz ječe. Podrobnejša analiza bi pokazala same slabe ljudi — brez sramu — saj imajo vsak svojo moralo, t. j. svoje politične in osebne namene. Edina resnična oseba je bivši socialni demokrat davkar Medved, ki se je zgrozil sam nad svojo slabostjo in ga zadene najhujši udarec: izgubi sina, ki ga je poslal v vojsko, da bi odvrnil od sebe sum proti-državnega mišljenja. B. Kreft je nadarjen dramatik, a v njem žal prevladuje neizčiščeni, etično razkrajajoči duh. Mnogo se je učil pri lv. Cankarju (Pohujšanje. Hlapci), a še več pri Krleži — le da mu manjkata njegova globina in širina. Čudim se, da je v boju mladine proti staremu rodu postavil kot ietično gibalo (dasi nikjer utemeljeno) boj novega nacionalizma. starega narodnjaštva, ne cla bi globlje zajel osnove patriotizma majhnih ljudi, ki se tako rad preokrene v smešnost in krinko za hudobnost. Toda 7.a to so globlji razlogi. Kreft pa vidi samo erotiko, stanovsko in osebno sebičnost in nanjo veže visoke besede o narodu. Kdor udarja s tako mogočnimi zamahi, tako na splošno, mora imeti močnejše vzroke, s katerimi skuša premakniti kaj več kakor leta 1914 Tedaj bi pisateljeva kreativna sila ustvarila kaj več kakor ' Kreature«, več kakor šlager. morda resnično našo naroduu tragedi- jo. Takrat pa bi gledališče nemo sedelo in tedaj bi pisatelju od srca čestitali. Pisatelj je svoje delo tudi sam režiral. Igra dobiva od predstave do predstave več umerjenosti m jasnosti; v splošnem je dobro pripravljena. Le varjev dr. M. Kostanjšek, odvetnik, občinski odbornik itd. je sicer krepka zunanja podoba, kakor vse Levarjeve stvaritve, vendar preveč tone v ostri retoriki; Danešev Niko Komar, politični uradnik pri dez. vladi, je gladek politični ptič selivec. sladak in ustrojen za vse izpremembe, eleganten m prijeten nepridiprav; Lipahov Polde Tomšič, sodni oficial, je osrednja komična podoba, strahopeten dobričina in nevaren šaljivec, v svoji majhnosti vendarle še kos človeka; najmočnejša podoba, tudi igravsko zelo široko in krepko zastavljen je Cesarjev davkar Medved; domača in topla podoba je njegova žena g. Juvanova; težko, notranje razkrojeno hčer Amalijo močno doživlja ga. M. Danilova; prav zadovoljiv in tipično značilno igra g. Pianecky profesorja in oberlajlnanta Grilca; učiteljica Mojškrc ga Medvedova je jasna starejša večna nevesta, prav globoko in ostro zajema svojega kadeta, pesnika in novinarja g. Jerman. Človek se samo izprašuje, odkod se je vsa ta družba, tako izbrana, našla v Kostanjškovem stanovanju, čeprav vemo, da vsi čakajo tistega, ki so ga izdali in ki ga ne bo. Odkod so se vsi ti prijatelji že prej poznali? Iz gostilne pri Kmetu? Ali pa so že stara družba? Pa za legendo verjetnost ni potrebna. p g * Tizianova razstava v Benetkah. Pripravljala ee je že več let. Ohranjenih je — po poročilu glavnega odbora — 38 velikih slik tega umetnika baroka. Skoraj vse podobe, ki so v italijanski lasti, so mogli spraviti na razstavo. Ko se bo zaključila v Parizu razstava staroitalijanekega »Ii-karstva, bodo poslali v Benetke še tri velika platna Tizianova.^ Ker so inozemske države poslale o en opis slik Tisfanovlh na ujihoveni ozcnilju, bo ta razstava pokazala vsa dela. Tizianova. ki so sx>Iob ohranjena. — Sklep Zadružne šole v Ljubljani V sredo, dne 17. aprila ob 15 »e je izvršil na Dri. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani slovesen sklep Zadružne šole v Ljubljani, ki se vodi vzporedno s trgovsko šolo in ima namen, podati kmečkim posestnikom in njih sinovom pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. Slovesnega zaključka so ee udeležili: za kr. bansko UDravo inž. Joa. Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka in inž. Jelačin, referent za zadružništvo; za Zadružno zvezo v Ljubljani g. Karel Capuder, poslevodeči podpredsednik in za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani g. načelnik Ivo Sancin. Ravnatelj Zadružne šole g. Jos. Gogala je pozdravil navzoče zastopnike, ki so s svojo udeležbo dokazali, kako zelo se zanimajo za delovanje Zadružne šole in kako skrbno zasledujejo učne uspehe in sposobnost novih zadružnih delavcev, ker se zavedujo, da je napredek zadružništva odvisen ckI dobrih zadružnih delavcev. Dalje je poročal, da se je Zadružna šola pričela dne 15. oktobra 1934 in da je trajala do dani«, t. j. 17. aprila 1935, torej polnih šest mesecev. V Zadružno šolo je bilo sprejetih 5? učencev, od katerih jih je priporočila Zadružna zveza 24, Zveza slovenskih zadrug pa 12, dočim je enega priglašenca iz Koroške sprejel iz lastne rnicijative ravnatelj sam, ker je prepričan, da so zadružno izobraženi narodni delavci še posebno potrebni med našim ljudstvom tam onstran meja. Tekom šolskega leta so izstopili 3 učenci, tako da jih je bilo ob zaključku 34. Ti so pristojni v najrazličnejše okraje dravske banovine: Ljubljana-okolica 4, Brežice 1, Celje 2, Gornji grad \ Kamnik 2, Konjice 2, Kočevje 2, Krško t, Litija 3, Logatec 2, Ljutomer 1, Laško 2, Maribor levi breg 2, Maribor desni breg 1, Novo mesto I, Ptuj 3, Radovljica 1. Dalje je poročal g. ravnatelj, da sta finan-sirali Zadružno šolo: Zadružna zveza v Ljubljani, ki je prispevala k vzdrževalnim stroškom 23.040 Din, iu Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, ki je prispevala 11.520 Din. Razen tega je Zadružna zveza podpirala svoje pripo-ročence tudi s tem, da jim je dala brezplačno stanovanje, perilo, luč, kurjavo in da je plačevala zanje šolske potrebščine, ki so veljale za njene podpirance 3437.25 Din, Zveza slovenskih zadrug je pa svoje priporočence denarno podpirala. Vsi udeležniki Zadružne šole, ki so prosili kr. bansiko upravo za podpore, so dobili štipendije v skupnem znesku 36.100 Din. Za podpiranje udeležnikov Zadružne šoJe se je posebno zavzel bivši ban g. minister dr. Drago Marušič, kateremu bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala in priporočilo za v bodoče. Razen tega so prejeli nekateri udeležniki Zadružne šole še posebne podpore od okr. kmetijskih odborov. Iziplačali so okr. kmetijski odbor Ljubijana-okolica 450 Din, Brežice 200 Din, Celje 500 Din, Maribor 800 Din. Učni uspeh učencev Zadružne šole je naslednji: Zdelali so: 3 7, odličnim uspehom, 8 s prav dobrim, 20 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom. Dva učenca pa nista izdelala. Po ravnateljevem poročilu so gg. predavatelji pregledno izpraševali predelano snov iz posameznih predmetov in sicer: Jos. Gogala: zadružno knjigovodstvo, promet, menično pravo in trgovinstvo; Fr. Kobler: slovenščino; K. Dermastia: zemljepisje; Leop. Namorš : računstvo in kmetij, blagoznanstvo; Rud. Schauer: zadružništvo in vodstvo pridobitnih zadrug ter razrednik Anton Kralj: zadružno pravo in vodstvo kreditnih zadrug. Udeležniki so s svojimi odgovori dokazali, da so si predelano snov prav dobro prisvojili, in nav-zoči gg. zastopniki 60 izražali svoje začudenje, kako je mogoče v tako kratkem času s tako dobrim uspehom predelati tako obsežno snov. Po izpitu je g. načelnik inž. Zidanšek nagovoril učence, jim častital k izvrstnemu odgovarjanju, se zahvalil g. ravnatelju in vsem gg. predavateljem ter opozoril učence, da jih v življenju čakajo še veliko težji izpiti. Če bodo tudi tega tako dobro napravili, da se bodo izkazali kot sposobne, požrtvovalne, nesebične zadrugarje, potem je šola v polni meri izvršila svojo naiogo in je povsem dosegla svoj namen. Omenjal je, da je v programu sedanje vlade, posvetiti prav posebno pažnjo zadružništvu, zato želi, da bi se nova četa zadrugarjev, ki sedaj odhaja iz šole, izkazala, da pozna svojo nalogo in da bo to nalogo najbolje vršila, če bo po principu zadružništva nesebično delala za druge. V imenu učencev Zadružne šole se je zahvalil Vinko Steržaj, ki je izrekel zahvalo kr. banski upravi. Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug za finančno pomoč, g. ravnatelju in gg. predavateljem pa za njihov trud in požrtvovalnost. Ksklepu se je g. ravnatelj Jos. Gogala zahvalil gg. zastopnikom za njihovo udeležbo in jih prosil, naj 6poroče korporacijam, ki jih zastopajo, svoje vtise o delovanju Zadružne šole, dalje da sporoče zahvalo za denarno pomoč in podpirajo prošnjo za oomoč tudi v liodoče, da se bodo še drugi mogli izobraziti sebi in drugim v korist. Dalje je še opomnil, da je njegova želja, da bi Zadružna šola obrodila tudi državljansko vzgojne uspehe Rekel je: »Tekom šolskega leta sem imel večkrat priliko \ žigati v vas državljansko zuvest in ponos in upam, da te besede niso padle na nerodovitna tla. Zdaj, ko odhajate nazaj na svoje doinvoe, zanesite te misli med svoj narod, du bomo vsi prepojeni domovinske ljubezni, da bomo ponosni, da smo sinovi naše narodne države, in da se bomo z največjo iskrenostjo oklepali naše Jugoslavije.« S tem je g. ravnatelj zaključil letošnjo Zadružno šolo, g. razreduik Kralj je pa nato razdelil izpričevala. Trije požari Ptuj, 18. aprila. Pretekli ponedeljek 15. t m. se je okoli 3 zjutraj zasvitalo nebo nad Zg. Pleterjem. Prebivalstvo te vasi je požar, ki je izbruhnil pri posestniku in kovaču Jakobu Strinšku, zbudil iz globokega spanja; odhitelo je na kraj požara in se z vso vnemo lotilo gasitve. Po večurnem trudapolnem delu se je posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in poljskim orožjem. Škoda je cenjena na 20.000 dinarjev in jo krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. V torek 16. t. m. ob 15 pa je začelo goreti stanovanjsko poslopje Antona Petroviča posestnika v Novi vasi in sicer na periferiji mesta Ptuja. Hiša, v kateri so stanovali najemniki, je bila že stara in krita s slamo. Zgorelo je vse do tal; žrtev in požara je tudi večje število domačih zajcev in nekaj kanarčkov. Škoda znaša okrog 14.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Požar je povzročil L5 letni Jožef Papež, ki je streljal z neko igračo in je iskra zletela v slamo, ki se je vnela. Ptujski gasilci so požar omejili in ogenj pogasili. Velenje, 17. aprila. Nezaieljen in nepričakovan velikonočni kres je v sredo okrog ene zjutraj zagorel v Kavčah pri Velenju. Vaščani so trdno spali, ko se je v dimniku stanovanjske hiše posestnika Oštirja izcimila ognjena iskra. Še nekaj trenotkov — in stavbo so objeli plameni. Ogenj je opazil Oštir sam. Misleč, da so se na podstrešje utihotapili tatovi, je stopil po stopnicah. Takrat je bilo že vse v ognju. Stanovalci so komaj rešili golo življenje. Stavba je bila lesena, zato se je naglo rušila v pepel. Nit: vsega pohištva in obleke niso mogli rešiti. Ker je v omenjeni noči vlekel veter, je začela goreti tudi druga Oštirjeva hiša, ki je bila zidana, skedenj in drvarnica. Ko so prihiteli velenjski in šentiljski gasilci, je bila Ošti jeva hiša en sam ogenj. Uspešno reševanje je bilo nemogoče, ker je primanjkovalo vode. Veter je nosil goreče lesene drobce daleč po vasi in so bila v nevarnosti še sosednja poslopja. Oštir ni mogel rešiti razen živine ničesar. Zgoreli so vsi štirje objekti do tal. Zavarovalnina najbrž ne bo krila nastale škode. Koledar Petek, 19. aprila: , Veliki petek. Leon IX. papež. Novi grobovi -f Vrhpolje pri Moravčah. Pokopali smo Klop-či£ Marijo, dobro Uštinčevo mamo iz Vrhpolja pri Moravčah. Kako je bila priljubljena, je pokazal pogreb. V življenju je storila mnogo dobrega, za kar so jo spoštovali vsi. Umrla je v visoki starosti 86 let. Domači, pa tudi reveži jo bodo pogrešali. Naj počiva v miru! Osebne vesli — Rumunski kralj odlikoval slovenskega zdravnika. Dr. Lojze Kuralt, iz ugledne ljubljanske družine, ki je že delj časa zobni zdravnik v Belgradu, jc bil od rumunskega kralja odlikovan z oficirskim redom za zasluge, ki si jih je pridobil kot zobni zdravnik na rumunskem dvoru.. — Strokovni profesorski izpit sta pred stalno izpitno komisijo v Ljubljani opravila ga. Sonja Ferjančlč iz Kranja in g. Stanko Bunc iz Ljubljane. Naše čestitke! Ostale vesli — Sv. maša na Kolcah. Na Kofcah se vrši sv. maša na veliko nedeljo ob deseti uri. — Poklonitev dijakov-lerijalcev na Oplencu. 1. V sredo 24. aprila ob pol 20 se zbero udeleženci na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Prihod v Belgrad 2S. aprila ob pol 8 zjutraj. 2, Ves dan ogled Belgrada, spanje v Belgradu. 3. 26. aprila zjutraj odhod z vlakom do Mladenovca in z avtobusi na Oplenac. Poklonitev na grobu. Na Oplencu kosilo in popoldne odhod nazaj v Belgrad, Spanje v Belgradu. 4, 27. aprila izlet s parobrodom v Pančevo in Zemun. Zvečer odhod iz Belgrada domov. Prihod v Ljubljano v nedeljo 28. aprila zjutraj. Definitivno se je prijavilo udeležencev 350. Dragi tovariš ica! — Vrli somišljeniki! Vabimo Vas na velikonočno zborovanje Slomškove družbe ki bo dne 23. aprila t. I. v Ljubljani Dnevni red: 1. Ob 8. uri cerkvena pevska vaja v frančiškanskem samostanu, h kateri naj pridejo vsi £lani-ce pevci-ke. 2. Ob 9. uri sv. maša v frančiškanski cerkvi z govorom dr. p. Romana Tominca: Sv. Evharistija, najboljše vzgojno sredstvo in najvišji katoliški vzgojni cilj. 3. Ob 10. uri zborovanje v unionski beli dvoranit a) pozdravi; b) predavanje g. urednika Franca Terseglava: Evharistija, vir življenja; c) slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR SLOMSKOVE DRUŽBE. Do 20% več svetlobe Dijake bo spremljalo 25 profesorjev in profesoric in 1 zdravnik. Dijakinje potujejo posebej pod vodstvom profesoric in gospe šefinje šolske poliklinike. Režijske karte kupijo dijaki sami. — Vsebina Nedelje št. 16. Gospod je vstal, tudi mi bomo vstali! Trojni aleluja. Prošnje procesije. Cvet in 6ad z boljševiškega vrta. Sežiganje mrličev. Katoliška cerkev je Kristusova cerkev. Zaključek sv. leta. Oklic Hrastničanov za zidanje cerkve. Stalne rubrike: Kat. akcija. Razgled po svetu. Za deco. Roman. — Nedelja izhaja vsak teden in stane samo 2 Din mesečno. Naroča se v Mariboru, Koroška cesta 5. — Prošnja iinančni direkciji v Ljubljani. — Večje število državnih vpokojencev se je obrnilo na naš list, da bi priobčil njihovo prošnjo ljubljanski finančni direkciji. Vpokojenci prosijo, da bi se jim njihovi prejemki izplačali vsaj do velike noči, da bodo tudi oni vsaj nekoliko mogli biti deležni velikonočnega veselja. — Prosimo! — Obrtniška razstava v Mostah. Društvo Jugoslovanskih obrtnikov podružnica Moste priredi od 7. VII. do 21. VII. 1935 razstavo obrtniških izdelkov v prostorih Narodne šole v Mostah. Razstava obeta biti po dosedanjih prijavah zelo pestra Obrtništvo izrazito industrijsko-delavskega okoliša, hoče tudi pokazati, da ne zaostaja s svojimi izdelki. Razstavijo tudi obrtniki iz Dev. Mar. v Polju in sosednih krajev. Prijave se še sprejemajo, kolikor je še prostora na razpolago. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 88 objavljajo, da jc državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 1 tiskopisa »Novi Borac«, ki se tiska v Zagrebu. — Tiskarski škrat je v svoji hudomušnosti na čelo včerajšnjih dnevnih vesti postavil notico o oglasih, ki bi morala priti med mariborske vesti. Cenjeni čitatelji so to pomoto itak opazili. —Na kraljev grob iz Ljubljane v Belgrad— Oplenac s posebnim brzim vlakom 11. do 14. maja, tja in nazaj za 185 Din; do posebnega vlaka polovična voznina. 13. maja cel dan ogledovanje Belgrada. Prijave do 25. aprila, plačila do 3. maja sprejema in brezplačna pojasnila daje: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska kasarna, (Vrazov trg 4). — Moda pisanih večbarvnih tkanin je mnogim ženam zadala skrbi, kako bi prale take tkanine! Najboljši odgovor: s Schichtovim Radionom natančno po navodlu na drugi strani zavitka, pa bo vsaka tkanina lepa in čista kakor nova. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Birmovanje v ljubljanski škofiji se prične z majem. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim predstojništvom in župnim uradom: Slika prevzv. knezoškcfa dr. Rožmana v velikosti 29x39 cm (fotografija) 50 Din; ali manjša v merilu 24x17 cm 20 Din; Viziiacijsko poročilo, komad 3 Din; Katehetsko poročilo, pola 1 Din; Birmanski listki, 100 komadov 10 Din; Liber conlirmatorum, pola 1.50 Din. Dalje priporočamo za birmance primerne molitvenike, kakor: Pri Jezusu, Večno življenje, Bogu kar je božjega in druge. Cerkvenim zborom pa priporočamo za to priliko: Foerster Ant.: 3 Ecce sacerdos magnus, 2 za mešani, 1 za moški zbor, 8 Din; Grum Ant.: Priložnostne pesmi za mešani zbor, 20 Din. V zbirki se nahaja tudi Riharjeva pesem »Ob škofovem obiskovanju (Blagor nam, ki v sveti čredi, itd.); Grum Ant.: Tri podoknice za mešani zbor, 6 Din; Lav-tižar Jos.: 3 Ecce sacerdos magnus za eno-, dvo-ali 4 glasni mešani zbor, 4 Di^, Celje .©"Umrl je v sredo Krekova cesta 13 g. Šorn Franc, 46-letni zidarski mojster in hišni posestnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališe. N.yv m. p. gr Rudarska zadruga v Ljubljani je naklonila Drž. krajevni zaščiti dece in mladine v Celju Din 235.—, za kar ji izreka odbor iskreno zahvalo. ■©• Čigava je zlata ura? Orožniška postaja v Šmarju pri Jelšah ima zlato moško uro z zlato verižico, ki je bila najbrž nekje ukradena. Na uri stoji vgravirano besedilo: V spomin Dragotin Hribar. Lastnik naj se za to zadevo obrne na omenjeni naslov. za mani denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih D 0 Pogreb šestošolca celjske gimnazije Antona Oraima. V torek popoldne je bil oa mestnem pokopališču pogreb šestošolca celjske gimnazije Antona Oražma, ki je umrl na zagrebški kliniki. Na zadnji poti so spremili mladega dijaka številni znanci in prijatelji Oražmove družine, skoraj celokupni prolesorski zbor ter pokojnikovi tovariši dijaki, posebno visokošolci. Pogrebne obrede je opravil g. prof. Kovačič ob asistenci g. prof. Han-želiča in g. dr. Deržečnika. Ob odprtem grobu se je poslovil od mladega dijaka njegov profesor verouka g. dr. Hanželič in sošolca Emil Savelii ter Bogo Ždolšek. Dijaški pevski zbor pa je svojemv tovarišu pod vodstvom osmošolca Vilka Savellija zapel v slovo pesmi »Gozdič je že zelen« in »Vigred se povrne«. ■& Za dobro potico — fino moko, lepa jedrca in rozine: to in vse ostalo poceni in v odlični kvaliteti v trgovini F a z a r i n c , Celje, Istotam tudi sir, sardine in namočena polenovka. Kovačnica denarja odkrita V sredo, dne 17. aprila je prišla k Gašperju Cenclju, hlapcu v hotelu Skoberne v Celju neka ženska, ki jo je Cencelj navidez poznal, in mu plačala dolg v znesku 30 Din z dvema kovancema po Din 20. Hlapec je vzel denar in ji dal nazaj 10 Din. Z njo sta bila dva moška, ki sta jo čakala na cesti. Ko je ženska odhajala, je rekla svojima spremljevalcema: »Ali sera ga nabrisala.« 'le njene besedo je nekdo slišal, povedal hlapen, ki je pogledal denar in 8|>oziial, da sta oba kovanca ponarejena. Cencelj je zadevo takoj naznanil policiji in izjavil, da je ženska doma nekje iz okolice Petrovč ter tudi dal policiji njen osebni opis. Policiji in orožništvu se je posrečilo hitro ugotoviti imenovano žensko. Pri posestniku Rojeu v Arji vasi so dobili tista dva moška, ki sta se zjutraj nahajala v družbi z Rojčevo v Celju. Pri preiskavi v gospodarskem noslopju za hišo so varnostni organi odkrili popolnoma opremljeno delavnico za izdelovanje kovancev, in sicer 20 dinarskih. Oblast je našla različne priprave. Falzifikatov so našli 300 do 400 kosov, ki so bili vsi boljše ali slabše izdelani. Moška, ki sta bila pri Ro.icu sia 56 letni Marko Divjak iz ptujskega okraja in 35 letni italijanski državljan Ignacij Valentinčič Divjak je bil pred vojno zaposlen v Nemčiji v neki kovnici denarja. Pred časom je že tudi doma v ptujskem okraju ponarejovil denar, bil zaradi tega v preiskovalnem zaporu, a ker mu niso me li uo živega, jo bil izpuščen. Lansko leto nekoč se je spoznal z omenjenim Valentinčičem, ki je dober me hanik, ključavničar in . Icktromonter. Pred dobrim mesecem sta prišla oba k Ro.icu, ki ju je sprejel kot navadna delavca. Divjak in Valentinčič sta zaunala domačim svojo skrivnost in zmenili so se, da hodo delali denar. Denar je iz zmesi aluminija, svinca, bakra, medi in posrebron. Zaradi toga so bili takoj aretirani Divjak in Valentinčič. Roje Angela in Ro.ieev delavec Koštomaj Viktor, ki je pomagal spravljati denar v promet. Vsi štirje so bili oddani v zapore okrožnoga sodišča v Celju. Likovič Joža: Veliki petek Jezus je umrl; veliki palestinski prerok je utihnil na križu in nagnil glavo. Tudi na Žalostni gori so povesili zvonovi svoje bronaste ustnice in umolknili. Vsa božja žlahta jx>d Krimom se je zavila v veličastno tugo, svetinje sv. Marjete so jx>bledele. Sonce se je zagrnilo v škrlatno meglico in skrilo zlato lice med pepelnatosive oblake, ki so zgrešili pot preko Menišije. Barje je občemelo v lahni pri-grevici, na Ljubljanici so utihnili vrhniški čolnarji. Tretja ura se je razgrnila nad zemljo in prahom, smrt je povesila svojo koso pred božjim veliča-stvom, strahotno brezglasie je objelo stvarstvo. Cisto samcat sem se bližal svetišču na Žalostni gori, da preživim ta jjraznični pojx>!dan daleč proč od mestnega vrvenja in puhlosti, s katero gre svet mimo Križanega, ki leži danes na mrzlih tleh ubog, ranjen in razpet. Zlagoma sem stopa! skozi lipov drevored, mimo redkega brinja in preko mahovite ravnice ter se ustavil vrh strmega stopnišča, na katerem so se še poznale stopinje cvetnih, romarjev. Nič se ni ganilo na zeleni trati. Tišina je počivala pod visokimi cerkvenimi okni, celo njen obraz je bil sklonjen in pogreznjen v prah. Obšel sem prastare kapelice križevega pola. Nič se ni odkrhnilo od drage častitljivosli in skromnosti. Podobe so ohranile nekdanji, živahni sij, Jezusov obraz je ostal krotek, judovska družba krviželjna, jeruzalemske žene objokane in drobne. Oddrznil sem velika vrata in vstopil v pobožnem razmišljanju. Tajinslvea somrak, pola srebrn- častih niti in milosti, je napravljal svetišče skrivnostno, večnost se je selila med oboki; jx> ozkih stopnicah, ki vodijo nekam na stranski kor, so tihotapili mrakovi in se sramežljivo umikali sončnemu žarku. Kropilnik je bil suh, brez blagoslovljene vode. Saj se je danes odprla Jezusova srčna stran, iz katere je pritekla voda očiščenja in odrešenja. Tiho sem se bližal glavnemu oltarju, obdanem od skrivnosti in milosti, ki je pljuskala izza bregov onostranstva. Obrazi svetnikov so bili voščenobeli, oči velike in polile svetega sijaja, sv. Jukund zaziban v večno srečo. Marija sredi oltarja je bila p°" greznjena v žalost in bridkost, vsa presunjena od sedmerih mečev in strahote velikega petka. Poljubi cvetnih romarjev so se še blesteli na marmornatih fleh, na zaobljubljenih sfiominih in zlatih svetinjah, ki so jih darovali romarji čudodelni priprošniici. Vse te zaobljube romarjev pa so bile le neznaten drobec velike obljube, ki jo je izpolnil Odrešenik ta dan, ko je s svojo smrtjo dvignil in osrečil ubogega človeka ... Semkaj so prihajale naše dobre matere, da jx>tožijo težave in martre. Njihovi obrazi so bili podobni gramplastim jabolkom, ko zgodaj dozorijo in nagubajo rdečkasto kožico. Molitev teh žena I'e bila preprosta in raskava, kakor so bile razjx>-:ane in zažuljene njihove dlani, ki so jih, dvigale k Bogu; njihova molitev se je končavala s tisočerimi križi, ko so šepetale ustnice stoletni amen. Stopil sem v stransko kapelico, kjer se nahaja nizek oltarček; na njem je postavljen skromen kip žalosfnp Marije, ves oreprost, siroten in vendar nepozaben. Živordeč plašč* se čudovito prilega razbo-ljenemu obrazu božje Matere, velike, zasolzene oči razodevajo nadčloveške muke. Ozračje v tej kapelici je vedno enako, malce mlačno, nekoliko mrliško, pa zopet polno neke domačnosti, radi katere vselej obiščetn ta količek. Nekaj voščenk je dogorevalo pred kipom; na rdečem plašču se je blestel velik uhan. ki ga je podarila Mariji uslišana duša. Pred oltarjem je klečala sključena slarka. njena ramena so bila ozka in slabotna, njena obleka starinska, skoraj beraška. Žena je posvečala gorečim voščen-kam izredno skrb; kadar je bolestno zaplapiolala katera izmed sveč, že se je zganila in stopila pred kip; snela je svečo in jo dvignila k licem žalostne Mariie ter osvetila njene solze in muke. Nato je otrnila pregoreli stenj in zataknila svečo nazaj. To je ponavljala od trenotka do trenotka, kakor da doživlja skrivnosti žalostnega rožnega venca. Ta starka z neznatnim čuvstvovanjem, z otroško predstavo o Kristusovem trpljenju, morda [povsem neuka, od sveta pozabljena, zažuljena od skrbi in zemeljskega materinstva, ona edina je morda do-j segla s svojo posebno pobožnostjo in popolno zaupljivostjo, da se ji jc razodel trpeči Bog po svoji žalostni Materi tako, kakor so ga videli in spoznali samo jxxl križem stoječi... Umaknil sem se v kot, da ne zmotim ženice v njenem pobožnem razmišljanju. Sredi teh posivelih sten in molčečih obokov me ni tnogla dohiteti nobena posvetna zmota; vonj po staljenem vosku in grenkobni trohnobi, ki je oslini! stene in tlak. je povžil vsak prah posvet-nosti. Poln otroške vernosti sem se obrnil k trpečemu Bogu! I |J eol inrnl ItnrrlutrlnMA ■»Ui-onnrl! r> r.»ii T1 rvi ip uu^ututuiv /.ui ti 11 o o i j ov.nl i.ujmoi 11 OVV." tišče na Žalostni gori; naslonil sem se na ozidje : nad strmeom in zrl na domače bregove. Moja duša 1 je romala in spoštljivo obiskovala vrhove naših gora nad Barjem, njihove ledenice in Marijine stu-denčke, hitela od cerkvic do mrtvaških vež. od znamenj na samotnih razjx>tjih do j>ozab!jenih požar nic, poklekala pred domačim božjim grobom in sc vračala od svetlih božjih ran vedrejša in mirnejša Še barska zemlja se mi ni zdela ta popoldan tako črna in nerodovitna! Vse je bilo pomaknjeno v neko lepšo luč! Sv. Trojica nad Vrhniko, graščinska Bistra in vsa boljša žlahta od Figarčkov do Mrkima na Bregu, od dolskega Drašlerja do Stare šrange n? veliki cesti, kjer so nekoč cveteli tržaški cekini. Za našim otroškim svetom pri Rozmanovem kovaču pc se je oglašal mlin na Izvirku, v paški rebri so čakali orehi na pomlad. In še dalje krtine na ledinah, divii mož v Hareji, zvijenki in jaški, kjer smo sr tolikokrat igrali jn čakali velikonočnih zvonov. Medtem se je nad Barjem zvečerilo, nalahne in neslišno, brez zvonenja in zlatih oblačnih ovčic. Vse se je strnilo v pobožno misel; motile so jo k podpeške apnence z rdečim svitom in železna kača. ki je otepala s svojo oenjeno grivo in puščala za seboj dimasto sled. Pokoj se je razgrnil od ajdovskega zidu poti Raskovccm do polhograjskih udo rov, od okenc do src, ki bodo nocoj š trpečim Bogom eno. Pri prevaljskem znamenju sem sklenil svoje pražnje misli, dohiteli so me glasni olroci, ki so se vračali iz Preserja od božjega groba. Kdaj se bo spočel poslednji veliki |ietek, ko sc bomo zbrali vsi pod Žalostno goro in odšli v romarskih vrstah na tisti kraj, kjer bomo pričakali večno vstajenje in poveličanje, kj nam bo dodeljeno iz ranjenih božjih dlanil V višini 19.000 m človek eksplodira Picard hoče 30.000 m visoko - Potnina za spremljevalca samo 40 milijonov zlatih frankov! Italijanski poslanik v Parizu g. Pignatti rti Cn- stozza bo imenovan za novega poslanika v Vatikanu * Z letalom prenašajo bolnike Iz Gorkega (nekdanji Nižnji Novgorod) poročajo o dogodku, ki kaže, da je tehnični napredek tudi v korist zdravništva. V majhnem podeželskem mestu Sovjetsku je bila potrebna takojšnja zdravniška pomoč, in sicer od zdravnika specialista, kakršnega v Sovjetsku ni bilo. Zato so telefonsko prosili bolnišnico v Gorkem, da takoj pošlje zdravnika. V Gorkem je takoj stopil v letalo zdravnik. Ta je ugotovil, da je bolniku potrebna operacija, zato so bolnika takoj naložili na letalo in ga prenesli v bolnišnico v Gorkem. Rešilno postajo v Gorkem so zgradili novembra lanskega leta. Poslej so že 11 bolnikov prenesli z letali. Rešilna postaja ima dve sanitetni letali. Bolnišnica v Gorkem im« >tri leteče zdravnike«, ki morajo na prvi poziv z letalom odleteti na deželo, ako kdo kliče zdrav niško pomoč. ★ Policajhe v Parizu Pariška policija je sprejela v službo dve ženski. To sta prva nameščenca v ženski obleki, namenjena javni službi. Policijski upravnik jima je natančno določil delovno področje. Zanimati se morata za vse, kar je v zvezi s socialnim položajem žena, deklic in otrok. Paziti morata na berače, ki beračijo z otroci, prav tako na otroke, ki nočejo v šolo. Nadzirati morata okolico ženskih šol, kakor tudi osebe, ki zahajajo v razne posredovalnice, na železniške in tramvajske postaje. Španski letalec De la Cierva je znan po v sem svetu po svojih izvirnih letalih, ki so jih nazvali autogiro. Doslej se je takšno letalo dvignilo samo z letališča na suhem, zdaj pa je Cierva sestavil tudi morski autogiro. Profesor Piccard bi rad spet poletel v stratosfero. Obiskal ga je časnikar Henrik Jordan v njegovi vili v predmestju belgijske prestolnice. Razgovarjata sta se o Piccardovib načrtih in doživljajih. Piccard je razlagal, da je vse svoje polete skrbno in znanstveno pripravil. Po njegovem mnenju se teorija nikdar ne zmoti. Ce se letalcu pripeti nezgoda, je to znamenje, da je pri svojih računih napravil kako napako. Polet v stratosfero ni nič drugega kakor fizikalni poizkus. »Ponovil bom svoj polet v stratosfero,« je nadaljeval prof. Piccard. Vse teoretične priprave za zgradbo balona, s katerim bi se lahko dvignil 30 tisoč metrov, so dokončane. Lahko bi se dvignili še višje v stratosfero. Lahko bi zgradili balon, ki bi se dvignil 40.000 m visoko. Toda pri višini nad 30.000 m nastanejo prve težave. Za vsakih nadaljnjih 5000 m je treba namreč premer balona podvojiti. Druge ovire ni. Časnikar je nato Piccarda vprašal, kakšne nevarnosti pretijo letalcu v stratosferi. Ta jo odgovoril, da obstoji največja nevarnost v tem, da razredčeni zrak vdere iz stratosfere v gondolo. Učinek takšne nesreče bi bil strašen. Že v višini 19.000 m bi se tedaj človeško telo takoj razpočilo, ker bi zrak, ki ga vsebuje človeška kri, planil navzven in razgnal telo. V višini nad 19.000 in prične valoviti voda v krvi. V višini 33.000 m bi se človeško telo spremenilo v kos ledu. Radovedni časnikar je profesorja nato vprašal, ali ae je pri svojih poletih bal, da nastopijo slične možnosti. Prof. Piccard je odgovoril, da je preživel res kritične trenutke. Nato ja razgovor na-neeel na vprašanje današnje letalske tehnike. Drsni letalec je dejal, da je letalstvo danes doseglo mrtvo točko. S posebnim letalom dosežejo letalci 700 km na uro. Takšno leitalo lahko nosi s seboj samo enega človeka. Vsako uro porabi 500 kilogramov goriva. Danes torej stojimo pred temle vprašanjem: Ali letimo hitro, potem lahko vzamemo s seboj goriva samo za dve ali tri ure; letalo noei v tem primeru lahko samo enega letalca. Ce pa letimo počasi, potem lahko obremenimo bolj letalo in porabimo tudi manj goriva. Ce pa hočemo leteti naglo in obenem nositi s seboj veliko breme ter uporabiti malo goriva, potem je treba zmanjšati odpor zraku in pluti v razredčenih zračnih plasteh, to se pravi skozi stratosfero. Ker je letalstvo na tem, da bi dvignilo brzino, je jasno, da ima stratosferno letalo gotovo bodočnost. < Stratosfera se vam vidi kakor nebeška poljana, vedno jasna in tiha, brez spremembe, brez viharjev, brezčasovna, vedno sama sebi enaka. Ozračje za letala je vedno primerno, slabega vre- 1» je taborišče italijanskih čet t vzhodni Afriki. Italijanski vojaki so ga postavili pri Mogadisciu. Šotori so prepleskani s barvami afriške pokrajine, da motijo sovražnika Tudi Hitler pozdravlja „Heil Hitler" »La Revue«, ki izhaja v Lozani, je te dni priobčila zanimiv popis večera, ki ga je priredil nemški propagandni minister Gobbels v hotelu »Adlon« inozemskim časnikarjem. Na ta način bi bil rad dokazal vljudnost nemške vlade nasproti predstavnikom inozemstva. V prijateljskem razgovoru je eden izmed novinarjev vprašal dr. Gob-belsa, ali je res, da tudi Hitler odgovori na pozdrav »Heil Hitler!« s pozdravom »Heil Hitler!« >To je povsem točno,« je odgovoril dr. GSbbels. »Heil Hitler« je nemški pozdrav in zato ga Hitler rabi, kakor vsak drug Nemec.« mena ni. Nevarnost nesreče jc zmanjšana. Tudi nevarnosti, da bi krila letala oledenela, ni. I^ahko hi napravili mnogo večja krila, kakor jih delamo danes, da bi tako utratoslerno letalo pristalo čimbolj narahlo in brez sunkov. Prvi pogoj za promet skozi stratosfero je neprodorna kabina. V ostalem takšne kabine ni tako težko zgraditi. Potniška letala bi navadno letela v višini kakih 15.000 m in to z brzino 800 km na uro. Ko je časnikar napeljal pogovor na Piccar-dove načrte, mu je ta dejal, da bi se rad čimprej zopet dvignil v stratosfero. Le denarja nima za to. Zato potrebuje mecene. »Ali bi 9e radi peljali z menoj? Izvolite. Potein mi morate dati denar, da zgradim balon!« je dejal hudomušno g. Piccard. Časnikar ga je nato vprašal, koliko denarja bi potreboval za balon. Picard je potegnil iz žepa računalo in računal nekaj časa. Za podlago je vzel stroške prvega stratosfernega balona in računal je v zlatih frankih. Časnikarja je kar spreletelo, ko je profesor na koncu vzkliknil, rta potrebuje kakih 40 milijonov zlatih frankov. Očividno je zgubil upanje, da bi se lahko s Piccardom dvignil v stratosfero. Na vprašanje, ali bi z višine 30.000 m prinesel kake novice za človeštvo, je Piccard odgovoril, da so to samo podrobnosti novega poskusa. »Lahko rečem samo to, da bom v tej višini videl reči, ki jih še nobeno človeško oko ni videlo. V višini 30.000 m ni več neba. Nebo je zračna plast, nabita s svetlobo, ki obdaja zemljo in ki leži pod letalcem, ki se je dvignil v te višine. Nad menoj je noč, v katero ne svetijo žalostno zvezde, ampak gori s krasnim žarom na mirijade zvezd, ki jih 6 prostim očesom ne vidimo na nebu. V tej noči žari solnce, samo ena zvezda izmed tolikih, ne da bi razsvetljevala prostor okoli sebe.« Prizor v Ženevi za časa zasedanja Sveta Zveze narodov. Od leve proti desni: Antonev (Bolgarija), Laval (Francija), Beneš (Češkoslovaška), Tevvfik Ruždi-Aras (Turčija) in jugoslovanski delegat pri Zvezi narodov g. Fotič Za carski pirh - 20.000 Din Londonska tvrdka Christy je priredila ta teden dražbo dragocenih malenkosti iz nekd. carske zbirke. Prodajala je drobne zlate nože za prere-zovanje knjig, z dragulji posute zlate lepe okvirčke za slike, zlate cigaretne doze, zlate svinčnike in slično. Vsa zbirka je štela 86 predmetov in dosegla ceno 1368 funtov (okoli 215.000 Din). Kupci so posebno občudovali drobno posodo iz naravnega kristala s čudovito skupino Vnebohoda. Vsa umetnina je samo nekoliko centimetrov visoka, in je potrebno povečevalno steklo, da razločiš vse podrobnosti kipcev Kristusa in dveh angelov. Neka dama je plačala za umetnino 110 funtov. Največja dragocenost zbirke je skupina pirhov, delo petrograjskih dvorskih zlatarjev. Carji so z njimi obdarili svoje bližnje. Strokovnjaki so občudovali zlatarsko in kleparsko umetnost njih mojstrov. Zlato, s SPtekleno plastjo okrašeno jajce, ki ga je naročil leta 1888 Aleksander tretji, vsebuje rumenjak iz čistega zlata. V rumenjaku je skrita kokoš, ki se zopet odpira in vsebuje čudovito podrobno izdelano carsko krono. V notranjosti krone je skrito še rubinovo jajce. Ta pirh je bil prodan samo za 86 funtov (20 tisoč dinarjev). ¥ Primož Trubar 28 Cesar Karel V. je videl, da se ne bo več vrnila prava edinost Zato je izročil viadarstvo svojemu bratu Ferdinandu in odšel leta 1556 v Španijo. Tukaj je v samostanu San Juste (pokrajina Evstramadura, severo-zapadno od Madrida) preživel zadnji dve leti pred smrtjo. Obdan pa je bil še vedno s spremstvom in z mnogoštevilnim služabništvom. Bavil se je z mehaniko, posebno s spopolnjevanjem ur. Pri delu mu je pomagal italijanski strokovnjak Juanelo iz Kremone. Karel je stanoval prav blizu samostanske cerkve. Iz postelje, na kateri je večkrat ležal radi hudih ran, je imel skozi okno odprt pogled na veliki oltar. Umrl je 21. septembra 1558, star 59 let. Truplo so pozneje prenesli v kraljevi grad Eskorial nad Madridom. Karel V. je bil tisti mogočni vladar, o katerem so rekli, da nikdar solnce ne zaide v njegovem cesarstvu. Kmalu potem, ko se je Trubar vrnil iz Avgsburga v Kempten, ga je obiskal nam že znani doktor Peter Pavel Ver-gerij, bivši škof v Kopru in odpadnik od katoliške cerkve. Trubarja je obisk prijetno iznenadil, ker je po dolgi dobi zopet govoril s somišljenikom, ki se je bavil s slovstvenim delom za Hrvate in Slovence. Vergerij je bil zelo izobražen mož. Imel je širše obzorje kakor Trubar ter hotel napraviti prevod svetega pisma, da bi ga umeli vsi Jugoslovani. Ker so ga kranjski in koroški deželni stanovi opozorili, da bi mu mogel pri tem delu veliko pomagati Primož Trubar, ga je obiskal v Kemptenu. Dopisovala sta si že poprej glede skupnega jugoslovanskega jezika, toda Trubar je prošnjo odbil z dostav-kom, da mu hrvaščina ni dovolj znana. Tudi pri ustmenem pogovoru mu je isto povedal. Končno sta se vendar toliko domenila, da bosta dobila štiri duhovnike kot pomočnike za prevod svetega pisma, ki bi ga razumeli ne samo Slovenci, temveč tudi drugi Jugoslovani. Dva duhovnika naj bi bila Slovenca, vešča latinščini in nemščini, dva t>a Hrvata, ki bi znala čitati glagolico in cirilico. Dostavimo pa že tukaj, da se nikoli ni sešla ta komisija. Trubar je spremil Vergerija v Ulm ob Dunavu. Veliko načrtov sta prijatelja naredila za bodočnost, in se potem poslovila. Značilno je, da kranjski deželni stanovi niso bili zadovoljni z Vergerijevim predlogom, naj se sveto pismo tiska v jugoslovanskem jeziku. Zahtevali so, naj se zanje izda prevod v »kranjskem« jeziku. Zato je šlo delo naprej kakor so želeli kranjski deželni stanovi. 2e leta 1555 je izdal Trubar »Ta Evangeli suetiga Mateu-sha, sdai pervizh v ta Slovenski Jesig preobrnen«. V predgovoru pravi: »Mateusha vsamite koker eno kosilice ali jushi-nico.« S tem je hotel reči, naj Slovenci kaj več pričakujejo, ker pride bogati obed šele pozneje. Ob koncu predgovora je sicer poleg Trubarja podpisan tudi Vergerij, ki pa menda ni veliko sodeloval pri prevajanju, temveč je skrbel samo za vnanjost. Iskal je le druge prevode za primerjanje, preselil tiskarno radi kuge iz Tiibingena v Reutlingen in dosegel od kranjskih deželnih stanov denarno podporo. Trubar je bil razžaljen, ker je Vergerij v svojih pismih vse delo le sebi prisvajal. Zato književna zveza ni dolgo trajala med njima. Trubar se je ločil od Vergerija ter začel brez njegove pomoči izdajati knjige. Leta 1557 je izšel »Ta pervi deil tiga noviga Testamenta«. Leta 1560 pa je bil tiskan drugi del z listi apostolov. V obeh knjigah je podpisan Trubar brez Vergerija (Priinus Truber Creiner). Vergerij, mož nestalnega značaja, je zdaj opustil slovstveno delo ter uporabljal čas za razpečavanje luteranskih tiskovin. Na svojem potovanju je prišel tudi v Ljubljano ter se mudil v gostilni, ki jo je oskrboval Marko Pregelj na Starem trgu. V tej hiši so imeli — kakor nam je znano že iz 10. poglavja — protestanti svoje glavno zbirališče. Tukaj je razlagal Vergerij svojirn pristašem nuvuveiake nauke in jim brezplačno delil knjige, ki jih je s sabo vozil polne kupe. Iz Ljubljane je potoval na Goriško ter dospel v Oglej. Čeprav je potoval tajno, je vendar izvedel očak Daniel Barbo, da biva ondi Vergerij. Ukazal je oglejskemu stolnemu kapitlju, da ne sme pustiti Vergerija v cerkev. Vrniti se je moral v Nemčijo ter na povratku prišel v Beljak. Tam je govoril v mnogoštevilni družbi meščanov in marsikaterega pridobil za luteranstvo. Trubar pa je ostal še nekaj let v Kemptenu ter izrabljal prosti čas, ki ga je imel dovolj, s spisovanjem slovenskih knjig. Prav Kempten je bilo tisto mesto, kjer je storil .Trubar največ za naše slovstvo. Ne samo z luterani, temveč prav tako s katoličani je živel v miru, držeč se le svojega poklica. Sedemnajsto poglavje. Delovanje luteranov na Kranjskem in smrt škofa Tekstorja. Kranjski luterani so bili po Trubarjevem odhodu iz Ljubljane leta 1548 podobni čredi brez pastirja. Vedno so govorili o njem, kje hodi, kako se mu godi in kdaj pride zopet nazaj. Trubar jim je obljubil, da bo večkrat pisal. Dobili so le sem-patja kakšno poročilo; veliko pisem je bilo izgubljenih, drug! so prišla prav pozno naslovljencem v roke. Takratne poštne zveze so bile šele v začetku razvijanja in zato zelo nezanesljive Čudno je, da so tako dolgo zanemarjali poštno službo, ko se je v drugih strokah kazal lep napredek. Pomisliti moramo, da so imeli že stari Grki tekače (hemerodromai), prenašajoče vsak dan pošiljke iz kraja v kraj. Prav tako so bili pri Rimljanih posebni uslužbenci, dostavljajoči dnevna naznanila. Rekli so jim »cursores« ali »tabellarii«. V avstrijskih in nemških deželah pa je bila ustanovljena pošta šele ob vladanju cesarja Maksimilijana I. (1493—1519). Grof Feliks Thurn-Taksis je bil tisti, ki je leta 1516 vpeljal poštno službo ter določil uslužbencem posebno obleko, da je vsak vedel, kateremu stanu pripadajo. «•». 9L »ciovmnsot, in, Ki car i?.v«n koiikuronce. Zmagovalec prej m« na«lov prvaka Selške doline v smiukn, obenem pa tudi lop pokail, darilo društva. Dragi in trotjl prejmeta nagrade. — Na Ita titoven je sedaj snega Se dobra 2 m. Srež je vsepovsod, smuka idealna, zato pridite ob prar/.nikih v velikem številu na Halilovecl Avtovožnja je znižana na 1(5 Din, preskrba v društveni koči je najconejša. Za mai danar lahko uživate veliko zdrave zabava. jBorza Dne 18. aprila 1935. Denar Neizpremenjeni so oslali tečaji Berlina. Bruslja, Curiha, Pariza in Prage, popustil je Trst, na- j rasli pa so tečaji Amsterdama, Londona in New- 1 yorka. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal i na ljubljanski borzi neizpremenjen: 8.70—8.80, do- i čim se je na zagrebški borzi učvrstil na 8.725— 8.825. iia belgrajski pa na 8.724—8.S24. Grški boni : so notirali v Zagrebu 31.16—31.85, v Belgradu 30.15—30.85. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 231.95—238.55, dočim se je v Belgradu učvrstil na 232.20—233.80. španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.50—5.60, v Belgradu 5.55 blago. Ljubljana. Amsterdam 2964.30—2978.89, Berlin 1756.08-1769.95, Bruselj 743.21—748.28, Curih 1421.01—1428.08, London 212.79-214.85, Newyork 4858.98—4395.30, Pariz 289.60-291.08, Praga 183.35 —184.46, Trst 363.84—366.93. Promet na zagrebški borzi 391.026 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 14.99. Newyork 309.135, Bruselj 52.35, Milan 25.05, Madrid 42.225, Amsterdam 208.60, Berlin 124.«). Dunaj 57.90, Stoekholni 77.30, Oslo 75.30, Kopenhagen 66.95, Praga 12.91, Varšava 58.25, Atene 2.90, Ca rigrad 2.48. Bukarešta 3.05. Helsingfors 6.62, Bue- j nos-Aires 0.7925. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila v splošnem slaba, kar se je poznalo posebno pri vojni škodi. Tudi promet je bil v Zagrebu boljši kot v Belgradu. Ljubljana. 7% inv. pos. 77—78, agrarji 46—47. vojna škoda promptna 372—374, begluške obveznice 65—66, 8% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 67.50—68.50, 7% pos. DHB 70.50-71.50. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 77.50— 78.75, agrarji 45.50 den., vojna škoda promptna 871.50-873, 4., 5.. 6. 872 den.. 7. 372-372.50 (372. SK Primorje — centralni odbor obvešča članstvo mi sim.pati7.erje kluba, da jo na pobudo nekaterih članov izdelal spomenico, ki se bo predala inerodajnira faktorjem. Apeliramo na članstvo im simpatizerje, ki imajo volilno ln-avieo, da v nedeljo podpišejo spomenico iil tako podprejo odlične športnike in naiSe Alane brate Bertoncelj v borbi 7,a njihovo eksistenco. Pod,pisne pole fi6 bodo nahajalo v posobueni pjvaljomi SmK Ljubljana. Radi velikega števila prijavljenih je tečaj v smučarskih skokih na PoMjuki razbeljen na dva dela po pet d.n.i. Prvi tečaj bo od 1« do 22. aprllia (Sneiter Franc iin Erik. Mati«, Trpin, Kune, Svetina, Lamprert, Florjanč.ič, Papler, Gorjanc, Grobel-mk, Zivc). Drug,i točaj bo od 24. do '28. aprila (Zaje Jože i.n Albin, Poljšak, Grgeorač, MedvrSček, Lovart., .leloonik, Vrtačniik, Osolim, Gajšek). Oporarjamo vse ki so se prijavili še poleg navedenih, da jih vodd klub v evidenci in ila bodo prvenstveno upoštevani v začetku prihodnje se7x>ne S termi brezplačnimi tečaji 7,a začetnike v smučarskih skokih bo k t trt) še v širtii meri nadaljeval Prv.i tečaj bo pod vodstvom g. Bae-hlerja. Vsnik tečaj ho zaključen z izbirnim tekmovanjem. Smuka — odlična! S Korošice, z Okrešlja, -t. Ool-tov nad Mozirjem, od povsod prihajajo poročila o odličnih snežnih razmerah. Smučarji in smučarke, Izkoristili« svoj prosti č»s posebno o praznikih, da pohitite na čarobne snežne poljane, da se naužidete višinskega solnca ln planinskih lejmt. Zavetišče in dobro os'\bo vam nudijo že od,prte im popolnoma oskrbovane planinsko postoianke: na KoroSld Kocbekov dom, na Okrešju Frišautov dom, na Golteh Mov.irska koča Na Okrosljn bo na velikonočni ponedeljek visokoalplnska smuška tekma. Isti dan se otvori na KoroS>ci stalim »mu««! tečaj pod vodstvom »vrane*« smuškega učit-tel.ia. Prijaviti se izvolite na Korošici. Pridite! Vremensko poročilo. Kofee, IS. aprilu: temperatura -6, na podlagi 15 cm suhega snega. Smreka im izgledi prav dobra. 5500, den., Priv. agr, banka 282—234 (233, 234). Osj. sladk. tov. 151-160, Trboveljska 120. Belgrad. Drž. papirji: 7?,; invest. pos. 78—78.5, voina škoda uromptna 370.50—371 (372, 371), o 370 bi. (371), begi obv. 65.50—66 (66. 65.25). — Delnice: Narodna banka 5510—6000, Priv. agrarna banka 231.50—233 (232.50). Žitni trg Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bač. 78 kg 2% 126—128, ban. 78 kg 2% 124—126. oves slav. 98-100. koruza prekomerno suha bač. s kval. garancijo 71 —73. ban. 69—71, bola za mletev bač. 87- 89, moka ničla bač. in ban. 200 -220. St. 2 180 -300, št 5 100—180, otrobi debeli bač. 96—100. Novi Sad. Vse je neizprem. Tendenca neizprem. Promet slab. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica maj 15.44—15.61, zaklj. 15.59—15.01, junij 15.40—15.53, zaklj. 15.53—15.55, rž maj H.Oo— 11.06, zakli. 11.03—11.05. junij 11.17, zakli. 11 17_ 11.18, koruza maj 11.80—11.49, zaklj. 11.45—11.47. iulij 11.25—11.42, zaklj. 11.38—11.40. Motni Jčava MeSanica izbranih vrst slovečih nasadov . . Vi kg Din 24 50 JuZia iM&ini uvoz kave JSlGLZzncmila Slomškova druiba. Dragi tovariš - ion I Vrti n. mtfiljeiiiki! Vabimo vas ua vcUkono£uo z.borovanj« Slomškove družbe, ki trn 28. aprila v IJubljanj. Dnevni rod: 1. Ob 8 cerkvena j»vska vaja v fTančikauakom samostanu, h katori naj pridejo vsi Mani-lce pevci-ke. 1 Ob t m. rnašn v frančASkajisikJ cerkvi i govorom dr. p. Romana Tominca: a«. Evharistija najbolj*« vzgojno sredstvo in najvifiji katoliški ragoJ.nl cilj. S. Ob 10 z.borovanje v nnionski beli dvorani: a) miadravi, b) predavanje g. urednika Pramea Ter.-eg-lava: F.vhari-stija vir življenja, e) aluvajnosti. K" udeležbi vabi — odbor. Liubliana 1 Bolniška blagajna samostojnih oln-tniJtov t- Ljubljani bo imela redni lelui občni /.bor v četrtek, din« 25. aipriJa ob 19 v restavraciji Zvez/la. 1 Slavistično društvo e Ljubljani bo imelo 1. rod-ni občni zbor v noleljo, 28. aprila ob 10 v prostor!^ slovanskega seminarja na univerzi v IJubljaiii. Samostani predlogi naj se po&jnjo odboru vsa,j tri dmi prej. — Tajnik Bunc. 1 Nočno službo irnajo lekarne: dr. Kmet, Trršova eosta 11; mr. Tnikoc7.y dod., Mostni l.rg 1. in mr. llstar. Salonburgova ulica 7. \ Zadruga i/Joni učiteljici v Ljubljani vabi vse tovari&lce na občmi zbor, ki se bo vriiil v torek 23 apri la ob 9 zjutraj ua šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani S tem pcekliouje objavo v lluit. 'lY>variSu U. 3S. Maribor m Velika noč v Romanju Agflno tnjutno-pronurt. no druStvo v Razvauilm organizira na velikonočmoTnr. deljo ta v ponedeljek Izdate iz mesta. Naročilo je po. sobne avtobuse, ki bodo vozili /. (Havuoga trga ob 1." m Prosvetno društvo v Hočah vpriv.ori na veli konočind ponedeljek t svoji dvorani krasno š tir Id o Janko .Carski seil.. 1'redprodaia vstop nic v Kmetijski zadrugi. Cerkveni vestnih Stolna konrjregacija Marijinega varstvo gospe vabi članice, da se udeleže procesije vsl.ujen.ia v so-boki. Zblraliftče ob 16.30 v kongrogacijski dvorani. I de leiba obveranat Poizvedovanja Najden je bil na Žabjaku 7.1 na prstan. Kdor ga je izgubil, naj se jjw1 na naslov: Sredina 15. Radio Programi Radio Liubliana t Petek. 19. aprila: 19.00 Zbor ljubljanskih bogoslov-cev poje Jeremijeve žalostinke 19.:»i Wagner, Odlomki iz »Parslfala« na plohah ao.iM Prenos ia Prage: Stabat Mator, oratorU, Dvoržak 22.00 Cas, poročila. Drugi programit PETEK, 19. aprila. Belgrad, Zagreb: JO (XI Praga -- Dunaj: 17.00 Haydn: Sedem brnedi 19.S0 OTatoriJ «Stabat Mater«, Dvoržak ii2.:K» Korali — Budimpešta-19.40 Bachov .Matejev pasijoiu — Milan-Trst: 17 05 Duhovna glasba 22.00 Igra — Rim-Bari: 17.05 Igra 19 0« Lipsko — Praga: 19.10 Igra o velikem petku ''0 00 Ora torij .Stahat Mater., Dvoržak — Varšava- "0 0(1 Dn hovni koncert 32.30 Duhovni zbori — Nemčija- 19 oo Bachov .Matejev pasijou', prenos iz Iyipskegn '— Zilrich: 19.IKI Duhovni k v enoti 211.00 Koncert va veliki pe tok — Strassburg: 19.00 Lipsko. DRAMA Začetek ob 20 Petek, 19. aprila: ob 15: Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 1Mb navzdol. Soboto, 20. aprila: Zaprto. Nedelja, 21. aprila: ob 15: Slehernik. Trvan. Znižani-cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Bunburv Tzven Znižane eene od 24 Din naw/lol. PonedelJak, 22. aprila: Siromakovo jarmje. tzven Z,ni fcane cone od 20 Din navv/lol. OPERA — Začetek ob 20 Petek, 19. mprila oh M 30: Parsifal. Izven. Sobota, 20. mirila: Zaprto. Nedelja, 21. aprila: Travtata. Izven. Znižane cone rwf Din navzdol. Ponedeljek. 22. aprila ob 15: Parsifal. Tmv«m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Do velikonočne nedelje zaprto. Nedelja, 21. aprila ob 15: Profesor ti t. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Zadnjič. — Ob 20: Prebrisani M mor. Premi I ara. Ponedeljek, 22. aprila ob 15: Hoffmannove pripovedke Znižane eene. Ob 20: Veseli kmetii. ZiiMane cone Ali ste že poravnali naročnino? 9o itredno }nijanlb cenah pokromana holcsa ..GRITZNER in „ADLER najbolj šivalni siroti ..ADLER" in »GRITZNER Josip PIIElllMC, Uuftlfana samsa:, Pouk v umetnem vezenju brezplačenl Večlefn^garancija^^ Hitite po čevlje! Hitite po čevlje! Izrabite ugodno priliko in si nabavite izvrstne JARA ČEVLJE po 20 do 30°l0 znižanih cenah Pohitite dokler še traja zaloga! Prodajalne »JARA« čevljev: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 20 Maribor, Gosposka nI. 18 pri firmi Martine Zagreb, Ilica 60 MALI OGLASI V molih oglasih velja »salta beseda Din s ienllovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za maB ogla« Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se rainna enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolitt znamko. Velikonočna darila po znatno znižanih cenah, v največji izberi in najboljši kakovosti priporoča cenj. občinstvu tvrdka F. M. SCHMITT Pred škofijo 2 Ljubljana Lingerjeva 4 Ogled blaga in cen brezobvezen! Točna in solidna postrežba! i Čevljarski pomočnik dobro izučen, začetnik, z dobrimi spričevali - išče službo. - Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 4421. (a) Trgov, pomočnika sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Nastop 1. maja 1935. - Prednost imaio samostojno zmožni. Naslov: Josip Langeršek, Marenberg. (b) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana Krekov trg 10 Hranilne knjižice vseh bank in hranilnic prodate ali pa kupite najugodneje potom Bančno kom, zavoda Za odgovor 3 Din znamk Tvrdka A. & E, Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. Stanovanja Stanovanje sobo in kuhinjo oddam v Gumcljah 24, St. Vid nad Ljubljano. (č) I Automotor Avtomobilisti! Posestva Novi hiši ob Dunajski cesti, zraven Ljubljane — prodam za vsako ceno. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »40.000 Din gotovine« št. 2915. (p) RAZGLAS Oddaja mestne košnje Mestno poglavarstvo v Ljubljani naznanja vtem interesentom, da se bo vršila javna dražba košnje in sicer: a) dražba košnje mestnih potov in Itradonov na Barju r gostilni Vidmarja Jakoba na Ižanski cesti — dne 28. aprila 1935 ob 10. uri dopoldne; b) dražba košnje mestnih potov in štradonov r ostalih predmestjih v gostilni Kosec na Opekarski cesti — dne 28. aprila 1935 ob 13. uri popoldne. Po pooblastilu predsednika: mestni uradni direktor: Jančigaj, 1. r. Enodružinska hiša naprodaj. Poizve se: Vič št. 1._(p) Palača v centru Zagreba, na najlepšem položaju, obstoječa iz 4 gradb in vrta, naprodaj. Cena 5,300.000 dinarjev. — Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, pod 40.173. (p) IEH2EHI Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra ce-sta 14._11) Jajca sveža, debela, 720 komadov 310 Din. - Cvetlični med, zajamčen, 10 kg 140 Din, 30 kg 430 Din, fran-ko vsaka žel. postaja razpošilja G. Drechsler, Tuz-la. (1) Ce avto svo/ stari pruaajus at motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Slovenžev najmanj? inserat Higijensko kemična tovarna (manjša) v Zagrebu, ki proizvaja vsak dan zahtevane in mnogo rabljene množinske predmete, najboljše vpeljana, lukrativna in rentabilna, se ugodno in kompletno proda. Raz-pečava celotne proizvodnje, ki se lahko še poveča, zajamčena brez prestanka. Informacije daje in prodaja: Poslovnica Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 144. (p) Gospodin e! Obrtniki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanho florlanflt železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Jaffa pomaranče sveža pošiljka sladke in sočne na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA- Vaš avto Vam nanovo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, Avto »Duco« ličanie in tapetništvo, Domžale, f Kupimo Motorno kolo dobro ohranjeno, 100 kg težko, novejšega tipa -kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4413. (k) ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob pre-rani smrti našega ljubljenega sinka oziroma brata ANTONA dijaka VI. razreda drž. real, gimn. v Celju izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Flajsu za njegov požrtvovalni trud, rešiti njegovo mlado življenje, čč. duhovščini, g. prof. Kovačiču za zadnje tolažilo in g. dr. Hanželiču za ganljiv govor ob grobu, cenjenemu profesorskemu zboru za veliko udeležbo na njegovi zadnji poti, šolski mladini in pevcem za v srce segajoče žalostinke, njegovima tovarišema g. Savelliju in g. Zdolšeku za lepe poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Celje, drne 19. aprila 1935. Žalujoča rodbina O r a ž e m. Tinčkove in Tončkove prigode ii. Na reko se je spustila nog Počasi se je zvečerilo. DeSka sta postala trudna in zaspana. Legla sta vsak v svojo posteljo in zaspala kot ubita. Kuža Muki se je zvil v klobčič zraven postelje in takisto zadremal. Vihar je divjal z nezmanjšano silo in premetaval splav po valovih. Kljub temu pa se splavu ni ničesar hudega pripetilo. Kadar pridni otroci spijo, jih čuvajo angeli varuhi pred vsemi nesrečami in nezgodami. Tako sta tudi topot dva angela varuha varno vodila splav po reki, da se ne bi zadel ob čeri. Dolores Vieser PEVČEK Ljubezenska zgodba mlade duše Ivan zaihti in si zakrije obraz z rokami. >Ampak, Ivanek, kako vendar prideš ti semkaj?« >Ah, Trezika, oče so umrli — v St. Vidu — včeraj — včeraj so jih pokopali —,« pripoveduje Ivan in solze mu zalivajo oči. >Joh, joh, prejoh, prejoh, daj, samo pripoveduj!« Glasno tolažeč ga, ga povede k mizi, postavi predenj skledico mleka in je vsa iz sebe od sočutja in radovednosti. »Ah, mati Trezika, daleč sva bila z očetom, kar sva od tod. Saj kar ne morem povedati vsega. V Nemčiji in Franciji in nazadnje na Poljskem — in zdaj sem ostal sam in bi pač še enkrat rad videl Beljak in materin grob. — Kje je?< Starka presliši vprašanje in govori in govori. Vse ji mora povedati dečko, kako se oblačijo v Franciji, kako plešejo ua Poljskem, ali tam gori na Nemškem res ne jedo cmokov in ali so Dunajčanke zares tako lepe. Ivanu de dobro, da je ženica tako prijazna; je pa tako ves truden, saj je hodil vso noč. Končno mu postane popolnoma slabo in reče: > Zdaj pa bom moral iti. Mi boste pokazali še grob, jelite, in Bo« vam vse povrni.« Trezika skube predpasnik. »Grob, seveda, grob — no veš, menim, tvoja mati sploh ni pokopana v Beljaku —.< »Ah pojdite no — saj so oče tolikokrat rekli: v Beljaku, tam sem jo pokopal, tam mi je umrla tja okrog vseli svetih. Oče bodo menda vsaj vedeli.« »No veš, tvoj rajnki oče je — je nemara mislil drugače.« Sveta Pomagavka, dečko ne ve ničesar — če jo bo spraševal še nadalje, ali mu naj pove? Zveden je že toliko, da bi razumel. — »Kako drugače mislili?« vpraša Ivan nestrpno. »Če je človek umrl, je umrl!« »Ne vselej,« se smehlja starka v zadregi in položi suhe prste Ivanku na rame. »Ne vselej — na svetu se zgodi marsikaj.« Za Boga svetega, kaj so se zarekli vsi ljudje, da ga morajo obnoreti? Strastna groza, da bi tudi mežnarica ne rekla nemara kakšno besedo zoper njegovo mater, ga prevzame; a tega ne sme, ne sme nikdar in nikoli! Hlastno, kakor da mora rešiti sveto podobo, da je kdo ne oskruni, reče: »Moja mati, oni so bili dobra ženska in lepi in pobožni — kakor angel. In če že vi ne veste, kje so pokopani, grem pa vprašat gospoda dekana. Pa Bog plačaj — in Bog vas obvari!« Urno zbeži iz nizke izbe venkaj na pokopališče. Prej si je ogledal le mimogrede, zdaj opazuje sleherni križ natančno, ogleda si tudi stare nagrobne spomenike, ki slone poleg velikega križa sredi pokopališča. Išče in išče, toda med mrtvimi ne najde nobene Marije Carmč Kamenar, rojene Cironi. Težak obroč se mu oži vedno tesneje okrog srca. Kaj je z materjo? Zakaj govore ljudje tako — neumno? Ali naj vendarle vpraša gospoda dekana? Nak — rajši ne. Nazadnje bi še on govoril kake zmedene reči. Rajši bom mislil sam. Ko tako teka med grobovi tja in sem, se nehotoma zdrzne. Kdaj pa so imeli mrliča in kdaj je bil pogreb?-- Mukoma vlači na dan odlomke svojega p6mnenja. Saj ni bil več tako majhen takrat, najmanj pet let je bil star. Mati ga je peljala tja k učeniku k Mariji na Žili. In tako ga je poljubljala in jokala je. — In čez teden dni je prišel oče, ga na vso moč pritisnil na srce in rekel: Ivanek, mati je umrla. — To je bilo v jeseni. Spomladi potem sta šla na pot. Očeta je tako bolelo, da je umrla mati, da ni maral nič več gosti ne za veselico ne za ples in tudi v cerkvi je dajal zmeraj same žalostne, da so jih peli. Ljudje so govorili, da se mu je omračil um. In ko je opazil, da niso nič več zadovoljni z njim, tedaj je šel. — Saj se tako ni mogel nič več videti v Beljaku. Tako mu je nekoč pripovedoval oče. — In zdaj govore ljudje tako vse drugače. Drugače. Ne vselej —, je rekla mežnarica. Kaj — če — mati — sploh ne bi bila umrla? Samo za očeta? — Haha, kakšna bedarija! Zasmeje se — toda globoko v srcu mu črv gloje naprej. Je sicer Ivan še kaj mlad, a vendar ve že mnogo o življenju. Mati je bila lepa in mlada. Ivan se še spominja, kako so ji bila lica kakor najnežnejši, rahlo rožnati žamet in ustnice rdeče žareča svila — in nisi prav vedel, kaj žari bolj temno, njeni lasje ali njene oči. In kadar je pela, so veli sladki glasovi le kar tako tja kakor vroči južni veter.---Oče pa je bil ves tako zamišljen, tako preprost in ubog. Se enkrat obrede Ivan grobove, pa obide vse pokopališče, a ne najde imena materinega. Tedaj tiho odide s pokopališča in pri srcu mu je tesno, da se ne da povedati kako. V svoji stiski se zdaj oklene samo še ene misli: v SL Vid k očetu! .S. Q> J a N O »—t a> 3 >» w O -H >« cd ž s cd u .-OO •n 'g a ™ J? co G S ca J li rt « O 6 £ tu CO 5 O •M U D JS S «8 O •tt ca e Q> 55 e8 -D >o « > s .S 2 « 8 c S v a ° 4> R >N U 0 id C E 1 S .2 » o N f .2. l 5 §■ Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljublianl: Karel Cefc. Uredniki Viktor Cenčič.