■HM "m ~W ■ % 'W f i H w i ft "m V f jr 4 * I I I j \ / Lj iJH IVI I 1 W. / \ V, ■ \/ I 11 /% K"11 i ; ' mmmM^rn^tmmmm^ 1 J < ' i i fiiir- S:.ŠTEV 5. NO. 5. " CLEVELAND, OHIO, V TOREK, 19. JANUARJA, 190^ < Vol. II. LETO IL ifl [ Ameriške vesti. j* mm—mmmmmmm 'V IZ SLOVENSKIH NASELBIN. . f\ i Ely, Minn. 12. jantfarja 1909.' Cenjeno uredništvi Clcvelaridskc Amerike I g Prosim prostora v Vasem cenje-phem listu! Tukaj v prijaznem ti-i^hem mestu Ely, Minn., je nas^Slo-Hpmcev dve tretjini vsega prebival-f utva, ki se večinoma bavijq, z rud-Wtiistvom. Imamo tudi nekaj trgov-l.OCV toda za število nas Slovencev I flič preveč. Pa ni se čuditi, saj naši ■f/ ali mi Slovenci smo sploh še tako H£« daleč zaupljivi samo judovskim tr-| govjcfcm ali drugim narodnostim, ^ bolj' kakor svojim rojakom in to je iročividna krivila naših rojakov — ; ; proti svojmi trgovcem. Tfcla dragi rojaki; Poglejmo malo kakšen dobiček imamo mi od j ;Judov. Mislim tla nobenega. • Jud pride z torbo na rami v kak-, jflo mesto, na j rajši kjer je dosti j* Sloveficev^ nekaj časa hodi od hi-t še do hiše in Slovenec ga prav do-^'htp podpira. Eni so še taki, da inu I denar posodijo, oziroma spravit I dajo, z katerim si on svoj "busi-| Dess" drži, a Slovenec ne ve« da s ipem trga kruli od ust svojemu bra- Preteče eno leto, j ud ima že pro-$ dajalnico, in mi dobri Slovenci, no-sjimo vtrdo zaslužene groše čifutu, 1 ter ga podpiramo kot svojega brata, če^še ne stokrat bolj. Dragi Slovenci ali Vim pa j ud I kaj pomaga? čisto nič ne. Kar on rabi kupi od j uda, on kupi od svo-H^fcgft- brata. In tako si v par letih J iiabere tisočake, gre v kakšno ve-I* Kko mesto in prav zadovoljno živi. , A niše geslo ostane: '»Slovenec I delaj!" Če bi pa mi podpirali naše I - trgovce, ter opustili judejn druge, ■V bi lahko imeli namesto 2—4 slo* fi. venske prpdajlltie v našem mestu, ' 4ci bi delali sami med seboj. Imeli I bi lahko več slovenskih pomočni- J kov kakor do sedaj in marsikateri stariši bi imeli pomoč od svejih I Toda Slovenec pravi/ ker mo-! ram jaz v jami delati, pa delaj tu-| di ti, nevedpč, da če je več ljudi, ^Bp ve£ oseb v trgovini in najsibode, I katerekoli narodnosti, ima ista več J; upliva in spoštovanja. Dragi rojaki, premislite nekoliko-1 in vedeli bodete, da imaty prav. Dr-I rite se gesla ''Svoji k svojim". Po*: drav rojakom po širni Ameriki: te-| bi cenjeni list mnogo uspeha. Jakob Muhvič, itd. Slov. Pol. in I zob. društva. Neiv York, <14. jan. 1909. f Ceiijeno uredništvo: Podpisani prosi ndjuljudneje, da Pri nas smo ustanovili prepotreb-no družbo "Sv. Rafaela," ki ima ^ namen podpirati novodošle rojake • iz stare domovine- pomagati rev- • nim brezposelnim rojakom do po-I stene službe, jih čuvati pred sleparji ji ter skrbeti za njih dušni in tflf feipiie l dec. 190Š je sklical veieza-§ služni č. g. oče Kazimir Zakrajšek' I prvi ustanovni shod, katerega se je Beležilo precejšnje število vrlih I mož! iz New Yorka in Brooklyn-a. He temu »hodu je prihitel tudi č. g. Josip Tomšič, župnik iz Forest Ci&> Pa., kakor tudi generalni vikar in rusinski misijonar č. g. Pod- Rev.'K. Zakrajšek je pojasnil Haivnett shoda in prosil može, da bi pT stvar dobro prevdarili. Ko je pa KfttroČIl žalostne razmere ubogih gnbjvodošlih iz stare domovine na I Ellis Island-u, zlasti onih, ki nimajo nikogar tukaj; tedaj so pa vsi I možje enoglasno odobravali ta bla-ffiji namen ter z vso gorečnostjo in navdušenjem lotili se dela. Na(o je še č. g. Josr P°" feirods no mnogih naselbinah, bodisi 1 , , povedali svoje mnenje, tedaj je ' prišlo do volitve odbora ter so bili v izvoljeni sledeči gospodje: č. g. Jos. Tomšič, župnik v Forest City, Pa. predsednik, g. Aug. Jakopič' ' Brooklyn, N. Y. podpredsdenik in Chairman, Č. g. Kazimir Zakrajšek, 135 E. 2nd St. N. Y. tajnik in misijonar, g. Aloj. Cešarek- Brooklyn, pomožni tajnk> g. Apt. Pod-gornik, Brooklyn, zapisnikar, g. Val. Vaupotič, N. Y. blagajni^ gg. Ant. Hurgar, F. G. Tassotti In Ant. Stucin nadzorniki. Ud družbe sv. Rafaeli more 1 biti vsak praktičen katoličan oboje-' ga spola in sicer redni Član kdor plača $1.00, podporni Član kdor 1 plača 50c in dobrotnik- kdor podari 2 družbi vsaj $5.00 na leto. Redni in podporni člani zamorejo tudi^ v dveh obrokih plačevati svoje pris- J pevke, da lažje pristopijo in pogre-še te male zneske. Družba se bode po vsem sloven-' sKih naselbinah razvila trr s časoma ustanovljevala sv^je podružnice.. Zato se pa vam cenjeni rojaki 1 najtopljeje priporočamo, da se vsi 1 oklenete tega blagega delovanja. "1 —Koliko solza bomo otrli svojim 5 bližnjim, še več pa jih obvarovali j pred goljufi in sleparji. I Vsakdo izmed nas je že skušal pri prihodu v Ameriko grenko prevaro sanj, da je v Ameriki tako * lahko priti naprej in si pridobiti bogastvo. Koliko jih pride semt ki 1 nimajo denarja in sploh nikakih sredstev, da si preskrbo delo itd. 1 In kdo se jih usmili? Imamo sicer Avstrijski dom, a priznati mo, da tu ni možno poma£3tt'V$£flt ( potrebnim. ' i Skoro vsi narodi iipajo svoje družbe in skrbe za svoj narod. — E zakaj bi pa mi zaostali ? Slovenec ' je bil vedno usmiljenega srca, ter j otiral solze sobratoni vselej in pov-sod, Zato |>a upamo, da ne trkamo ' j zastonj na srca onih, ki priznavajo 1 potrebo o delu usmiljenja. Vam pa, ' č g. Kazimir, naj povrne vse, kar storite dobrega med nami. Delovanje ^aše zasluži priznanje v popolni meA in kdor vidi vspeh Vašega truda, mora biti prepričan, ' da je spremljan z blagoslovom Bož- ;>ji„, V ' . A. Jakopič. ■■ i ( ^ ŽRTVE IZNAJDB.' V West Orange. N. Y., kjer ima - slavni izumitelj Thomas A. Edison svoje delavnice, sta bila ponesrečena dva njegova pomočnika. Minuli . četftek sta se napravljala proti domu, |X*«fe$ko sta več ur poizkuša- • la na novih električnih obločnicah, ki jih izdeluje Edison. Oslepljena 1 od močne luči rtist* videla kare, ki je prišla njimla nasproti, ko sta stopila iz delavnice na cesto, > 1 Elektrikar ,Abel Medvin, 150 s Charlton St.,' Newark, je bil na jfie-" 'stu Aibit, Clias. Senders pa smrtno poškodovan. r SUHI PLAČAJO PRVO KAZEN v . . .CanalJJovcr, O., 16. jan. — Pr-c' vo kazen v Tuscarawas okraju za ; kršenje lokalne opcijske postave je , morala j>laČati temperjenčna "zveza za izpolnjevanje postave." D. M. Wilson in A. H. Hudson t sta kupila piva. da bi zalotila nfcke-. ga prodajalca, in potem oddala pi-. jačo v svojih stanovanjih sosedom. Bila sta založena in obsojena na $5o.cy> Ičatni in stroške. 1 Kazen je plačala liga. i 1 1 IZDELOVALCI KLOBUKOV 1 NE MARAJO 'LABELNOV'. 1 New York, 16. jan. — Petinse-i demdeset izdtlovalnic klobukoy, s - 20,000 do 25,000 uslužbenci, je 1 sklenilo odpraviti "union label". Ta sklep, it storila zveza izdelo- - val cev klopov in ga včeraj na-$ znanila. I - » V ' • r. muel Mundheim and Co. S. Mund-heim je predsednik Zveze tovarnarjev. Rekel j^ da je bil ta sklep enoglasno sprejet od tovarnarjev, in sicer zat^ ker se unijski delavci niso držali jJogodbe z Geyer Hal Co. v Philadelphia i. Dogovorjeno ' je bilo, da bo. 1 -j Obtočna sta v osmih slučajih da ' sta skušala povzročiti "iijx)r." j »'.I'lKM"*' (rout) je po deželnih postavah določen kot zboro /au' dveh ali več oseh pr se govori o postopih, ki bi povzročili u|>or. ako se izvedejo". Poljicja je smatrala, da je vsak napovedan shod proti postavi ter zahteva $1000 bonda zet vsag slučaj. MANJ PREMOGA. < Washington, 16. dec. — Pridelek luehkega premoga za 1. 1908 v j Združenih državah ztiaša po poročilu geologičnega o * ' M5 ' ,,Čas prihaja, ko bodo drevesa v tej deželi redka kot demanti, ako se takoj ne storijo koraki, da se rešijo naši gozdovi." To je .izrekel ameriški poljedelski tajnik Wilson pri 28. letnem shodil ameriške gozdarske zveze. Tajnik pravi, da se naši gozdovi silno manjšajo in <|a porabimo trikrat toliko lesa, kot ga nareja-mo. ,»Ne sedimo in ne zabavljajmo na kongres, ki še sedaj ni določil za Appalachian in White Mountain gozdne rtzerve. Ne smemo preveč zaupati kongresu. Zahtevamo pa odločno da se zopet pogozdi dežela, v razmerju \25o,000 johov na letp." — To 50 njegove besede. • Inozemstvo. * TURČIJA ZADOVOLJNA. Dunaj, 17. jap. — Formelni dogovor Avstro-Ogttfce z Turčijo. ki .se je tikal zneska (dva in pol milijona turških funtov) ($10.800. 000) za odškodnino za Bosno-Hercegovino je Turčija prejela in to uradno naznanili. To je pa jako vplivalo na boril, kjer«, mdnoslni p£rji takoj po- ' iS AVSTRIJSKA PAROBRODNA DRUŽBA LLOYD V TRSTU ZAHTEVA MILIJON KRON. , Dunaj» 17. jan. — Avstrijska parobrof « . ,V . V Hfj!,'-1 BORNl&K JE PRIDOBLJENA? Dunaj, 18. jan, —Ministorski \ redsednik Dr. Baron pl. IJiehert \ pa- da bo pridobil za resno delo v v ržavni zbornici vse nemške in — r eške narodne stranke. \ ( 1 Seja, da se skliče radi tega 26. r anuarja. < i Toraj Cehi in Nemci skupaj ? 1 j -0 1 Mestne novice. PRORAČUN ZA 1909. — Za prvo polovico 1. 1909 je J nestni svet določil $4,029,745. in | icer: , ,^ Splošni stroški $20,028 I Javna varnost 794,965 ,' Javno zdravje 62,590 : Javna uprava 887.038 ( Razna uprava 2,080,985 I Republikanci očitajo demokrat-1 1 ki mestni upravi, da potrosi pre- | 'eč denarja in da bode dobila za ' 0 zasluženo plačilo pri j eseji ski h ' molitvah. Stroški so res precejšnji, f 1 se mora vpostevati- da šteje Cle- 1 -eland čez p%l milijona ljudi. : — Dne 16. t. m. ob peti uri po- i »oldan je umrla Slovenska Anto-lija Malečkar stanujoča na 1033 < E. 62. cesti (Munich) v staro- i ti 23 let. I V Aiperiki je bila že tri l^ta z vojim možem vred. Bolehala je že i :eli 'dolgi dve leti. Pogreb se je rršil v ponedeljek dne 18. t. m. | Pok o j niča zapušča tu žalujočega 1 oprogay v stari domovini pa inater n dva brata in nekaj sorodnikov, Rojena je bila na Notranjskem. 1 ' vasi Ostrožje brdo v fari košan-ki. Žalujočem možu naše soialje, | ijej pa bodi lahka tuja zemlja. 1 — V nedeljo dne 17. t. m, je meto tamburaško društvo "Adrija" reselico 2 igro- ki je dobro izpadla. Najbolje sta se nam dopadla gdč. tofi Vilhar In g. Ivo Spehek. Ne-' ;ateri igralci so pa zase govorili, le pa za pričujoče občinstvo. Udeležba ni bila velika, kot se . >i to smelo pričakovati. Zabava je bila dobra. ' ^ — Opozarjamo rojake, da je u-1 »rava cestne železnice postavila na ^1 točk well in „ Wood cesti popolnoma ' lovo čakalnico in nam ne bo Jre- >a več čakati St. Gair kare na nrazu kot do sedaj. 1 J — V nedeljo 0 predstavo, ki obeta biti nekaj 1 :ar še ni videlo slovensko občinstvo v CleVelamlu, Želimo naj bi ^ ojaki naša dva mlada umetnika v 1 »bilnem številu posetili. / VELIKA EKSPJajSiSCPr J Ob i :45 uri v soboto poyjoldne 1 e bila v Union RoHing Mills na ' \etna Road velika eksplozija, ki i e* zahtevala štiri žrtve. Eksplodi- ' al je neki kotel in pri tem so bili ' tir je delavci težko ranjeni. Smrtno sta ranjena John Brooks z 3807 vzhodne 78. ceste in K a- • limit Fajgolis, iz 9505 Heath Ave. 1 ?>ba sta bila takoj odpeljana v sv. \leksija bolnišnico in težko, da bi \e kedaj okrevala. • — Kot smo zadnjič poročali o 'lepi požarni Srambi v Clevelandu" mamo toliko popraviti, da se to ni :godilo v Clevelandu temveč v me-itu Gallion Ohio. — Pri zadnjem posvetovanju od-Ijora za "Adamič-Lunder'', "se je iklenilo, da se povabi cen j. odbor* like društva Triglav in SI. Sokol-ia skupni sestanek, da se pogovore o prireditvi dobrodelne veselice c«wiarodnim igrokazom . "Krvava noč v^J.jubljani". - Cenjeni gg. odborniki imenovanih društev- so torej uljudno vabljeni na ta pogovor v četrtek zvečer 21. t. m. t. 1. ob 8. uri v uradu . J C SIXI • f. dr. beUskarja. — V Central Armory se tfŠi^ velika razstava cementnih izddo-i|, valcev. Obiskovalcev je vsak dafli/ ^ velijo število. Razstavljeno je poleg |j raznovrstnega stavbenega materia- J la mnogo strojev, in sicer v bl&H njih poslopjih na St. Clair ceafl9 blizu 9. ceste. Slovencem priporočamo, da' sffl razstavo ogledajo. MILOST PRED PRAVICO- ,Kakor se je že poročalo lan^^B leto o morilki Mariji Bernardo, je bila radi umora nekega Rafaefat 1 Raferto, obsojena v dosmrtno je- j čo, je, kakor se sedaj poroča pj^l guvernerja Hartnona |>omiIoščeiui/« z otrokom vred. Kako je pa pri&j« do te ainerikanske razsodbe naj tMKj Italijanka Marija Bernardo Jjjfl lansko leto ustrelila svojega IjjH čka Rafaela Raferto, ker jo je t|9 brezsrčnež zapustil in si izbral dniH go ljubico. Marija Bernardo qJ« mogla tega prestati, da ho I goče veliko starih naročnikov NOVA DOBA. ' J Od vseh strani se sliši. o 3 cente. Vse pošiljat ve, pisma, dopisi in p>'.gjj denarni' nakaznico (Money Or deri), L saj se požiUajo na: ( | \ Tiskoma družba "AMERIKA." p „ «11» 8t Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Dopis! brez podpisa, in obsegajoči osebno polemiko, se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. "Clevelandska Amerika" S« V The Leading Slov. Semi-Weekly Jssutd Tuesdays and Fridays. K, THE AMERIKA PUBL. CO., «119 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. S Subscription $2 qo a year. i ^ . i class matter at the post office at gk Cleveland pending. i. - * R«a4 by 15,000 Slovenlaoa (Kraln-bfn) In the City of Cleveland and Advertising rates on request _ pftk ""uesday- Jan. 19, '09. Vol. 2. IO KARTEIJH IN TRUSTIH. Ko jim je kazal dobiček so jih |||prcjemali; drugače pa tudi trumo-jpna odpuščali.Beseda trust je posta-Rp vsledtega za praproducente, kotr-Hpwmente in delavce najhujše strašilo a Karteli in trust! se sklepajo v Kftbliki posebno pravnih pogodb. Kartclirani podjetniki si zavaru-jgfejo »vojo pogodbo navadno s tem, H. se za slučaj medsebojnih spo-Bfcy podvržejo kartelnemu razso-HpKu. V varnost zahtevajo dofoče-mfoo kavcijo v gotovem denarju ali ■HI tfienicah. Kdor se ne drži po-HBdbe. mu menico izterjajo in delil zadržijo. Ce se torej kdo ne Hft kartelovih predpisov, ga kaz- PfAvstriji imajo koalicijsko po-Jtavo iz leta 1870. par. 4. tc po-Hbve pravi, da nima nobena po-Hjtfba pravne veljave, ako se ž njo fizkuša zvišati cene. Potemtakem 1 Hkrteli nimajo pravne veljave. A Htib temu rastejo vedno novi kar-Effl kakor gobe po dežju. Karteli Hi potrebujejo pravne veljave. Po-Hndbe si napravljajo take/ da so H|n svoji sodniki in rabeljni. Ce Hflptdo poizkuša srečo pri sodišču, ffifttora biti pripravljen, da se prične ■HOti njemu vsa sila neusmiljene pDa spoznamo moč kartelov- po-Mfejmo par ,številk! V Avstriji je H^tirog 100 kartelov, v Nemčiji o-jV' koli 400 od najmanjše oVlike do V Ameriki je zdaj že o-Kjcrog 35 odst. vsega blaga, ki se Hpoducira v fabrikah, izdelanih v ^tovarnah, ki so zvezane v truste. Jasno je, da marsikatero blago j' ■pi ta karteliranje, na primer mod-j; p|no» luksuzno blago, ki se meri po < željah bogatih ljudi. So pa tudi to-1 varne, ki bo že same po sebi mono-.< p!1 poli, kjer je konkurenca izključe-jl P na. Take tovarne, ki izdelujejo sa- > mo neke vrste blago, ki dobivajo 1 * sirovo blago samo v gotovih kra- 1 jih, ne potrebuje zveze. Število 35 odst. je torej silno ve- j liko. V Ameriki je bilo I, decern- t bra 1907 združenega v trustih 34.- , f 7^8 milijonov kron kajftala. To 1 1 so ogromen vsote, če se pomisli- \ L kako majhen je konsum posamez-jf L nika In te ogromne milijone u- .. ^ pravlja satno nekaj ljudi. ! Sft Poglejmo si posamezne truste! t Največji je Carnegieva "jeklena" } zveza, zveza tovarn za železnino in J jekleno blago. Kapital tega tru-sta znaša 7000 milijonov kron. , tv Letni proračun za avstrijsko drža- j - vo znaša okoli 2000 milijonov kron; , I več ko trikrat toliko znaša kapital, , r ki ga v jeklenem trustu upravlja i par oseb in s katerim razjiolaga po- \ jjS polnoma po svoji volji. Kockefel- « ifllerjev trust za petrolej ima zdaj j I kapitala okrog 3500 11 je največji bo gal in na svetu. Ima zdaj nekaj ti soč milijonov; koliko, tega mor da še sam ne vo. Prišel je pre< ! par desetletji z Anglešlfga ?. 1>ra tom Viljemom in začel majhn< ; kramari jo. John je prodajal mo ko; brat je bil izprva delavec, poz neje mu jc pri kramariji pomagal Potem je John videl, d;i 1>i se dal< nekoliko zaslužiti pri olju; zveza je 7, nekim delavcem in s tehniško izobraženimi ljudmi ter zače olje čistiti. Petrolej so čistili in ga prodajali ter zaslužili nekaj dolarjev. |'a stvar je šla slabo naprej in John je premišljeval, kako bi se dala povzdigniti. Videl je, da je bilo sirovo olje tam, kjer se je zajemalo, jako poceni, pri morju pa, odkoder gre po širokem svetu-mnogo dražje. Uvldcl je: kadar bo imel železnica v svojih rokah, bo zmagal. Tri železnice vozijo v Pen-sylvaniji do morja. Rockefeller gre li glavnemu voditelju ene tistih železnic, ter prične: "Slišite, ali hočete zaslužiti kaj denarjaTa ga pogleda, kakor bi hotel reci: Zakaj ne, — ampak od vas? — Rockefeller pa nadaljuje: "Napravite j tako-le, da boste Vi meni moje o-Ije za |K)lovico ceneje vozili kakor drugim. Jaz bom olje vozil večinoma po Vaši progi. Zato, da ne boste imeli začetkoma škode- podvojite cene za prevožnjo," Ravnatelj ugovarja, češ, ali ne pozna postave, ki prepoveduje, da bi se enemu ceneje vozilo nego drugemu. . , f "Ne liojte se postaye," .odgovori Rockefeller. "Napravimo tako-le: Jaz postavim pri Vaši železnici svoja skladišča, svojo posodo, napeljem sfoje cevi s sesalkami in vsem potrebnim do Vaših postaj, in Vi boste meni računali vožnino tako kakor drugim, za to pa, ker rabjm svoja skladišča- mi boste dali toliko odškodnine, da *bo prišlo na to, kar sem rekel, na polovico prevozne cene. Država ne bo mogla k temu nič reči." Kaj pa druge železnice? N "Druge imam že pridobljene". Z vsemi je namreč enako govoril in dobil od vseh treh pogodbe, da mu bodo vozile petrolej za j>ol cene. Vse so to storile, in tako je kmalu izkonkuriral vsa druga podjetja. Tn leta 1878. se je s too.ooo dolarjev kapitala ustanovila družba- ki je na ta način izkušala delati dobro kupčijo. Ta družba je imela 3,500.000 dolarjev čistega dobička. 35krat več kakor prvotni kapital. Po vsem tem je laliko mulj ivo, da si je Rockefellr v tčrat-| kem času spravil milijone. Leta 1882. je ustanovil t'rustj, ki mit je sam načeloval ter jc s tem vsa podjetja, ki so se ha vila z rafinado petroleja, spravil v svoje roke. Tako je Rockefeller obogatel. lT-dcleževal se jc pa mimogrede tudi pri družili trustih. lako mnotro denarja je zaslužil pri trustu za železo in jeklo. Danes je prvi bogatin na svetu. Tiger v l>engalski puščavi ni proti Roekefujlerju nič. Malih trgovcev je na tisoče uničil. Hladnokrvno je odpuščal delavce, hladnokrvno zvišaval blagu cene. dokler si ni osvojili v petrolejski kupčiji vse Amerike in kasneje vsega sveta. Rothschild je njegov hlapec-ki po njegovih navodilih vodi pe-trolejsko industrijo po vsej Evropi. Vsak. ki v borni svetilki žge petrolej, daje svoj obolus Rockefeller ju. Najhujša je pri tem nravna škoda naglega obogatenja. Uničujoče je prepričanje, da jc mogoč med omikanimi narodi tak rop. Če pojr de tako naprej, bo veliki kapital imel kmalu v svojih rokah ne samo vse blago, ampak tudi pamet- voljo, ^rce ,in dušo vsega Človeštva, /te zdaj se pripovedujejo v Ameriki zelo žalostne reči. kako globoko je padla nravnost, ker hoče v„sak postati majhen Rockefeller. Ta divja fonja za naglim obogatenjem zastrupi srce, umori v njeni vse. kar je dobrega, razvije človeka v zver. Čita se v jako krotkih evropskih časopisih in knjigah, kako dober nož je bivši predsednik ameriških a. I likrat in tako odločno napada ro ra parje, vampirje Rockefeller j eve vr jJste in hoče vse te truste razgnati 0. Nobena misel ni tako napačna ka a> kor ta! Žalibog, da se je v Evrop x veliko premalo še pisalo in da j< 5- jako malo jasnosti še v tem, kake 1. globoko korumpirana je ameriška ih vlada. Direktorji raznih trustov sc j. navadn6 bivši najvišji amern&i u j. radniki/ To j>omenja, da, dokler sc pri vladi- gredo trustom na roko a Roosevelt, holandskega Žida poto I- mec, je dolgo slepil s svojimi fraza-v mi Ameriko in Kvropo. Sedaj vidi, j. da se nagiba njegova slava proti r_ koncu, in hotel je slavno stopiti s ,1 pogorišča. Potoval jc po Ktfropi. j. ]n zdaj izdal svoje spomine. 0 Ne smemo pa pozabiti, da je jako t. dobro prodal knjigo, ki še ni spi- sana: deset kron dobi za besedo. 1 Sina jc spravil za direktorja pri je-[j klenem trustu. Rockcfcllerja je pač j preganjal, ker ta ni čutil potrebe- da bi kaj plačal Rooseveltu za vo-lilne namene. Rockefeller ja je ob-t sodil Čikaški -sodnik za ogromne vsote, ker . so njemu železnice ceneje vozile kakor drugim. Ves l>oj i proti K očke feller j u je bil pa vpri-, zorjen le. ker ni odprl svojega mo-, šnjička. Nedavno so izročali ča-, sopisi, da je tudi bogati J0I111 iz-premenil svojo taktiko, in zdaj bo > imel mir. Veliki žetezničar Harri-, man. ki je spravil velik del seve-roameriških železnic v zvezo- je o-, belodanil list, ki se prične z besedami: "Moj ljubi Harriman!" Podpisan je Roosevelt. Notri v listu pa stoji: "Pošlji nam kaj denarja za volivno agitacijo!" y Evropi pa tudi ni vse tako, , da bi smeli metati kamenje na A-merikance. Znana je zveza nemškega cesarja s Kruppom in njegovo rodbino. To ni zveza srca! Veliki podjetniki, če kaj darujejo v jaVne namene, ne gredo za ten\. da bi splošnosti kaj koristili, njim jc samo za dobiček. Prijaznost vladarjev in vlad jjostavijo za gotovo vsoto v svojo bilanco: toliko je vredna- toliko se sme dati zanjo. Kolikor poznam politične razmere, moraijn reči, da je največja nevarnost pri nas, da veleindustrijski krogi, koncentrirani veliki kapital ne dobi vse moči na našo vlado. Jaz živim sredi v politiki in reči moram, da, kakršne so razmere danes- posamezne stranke, tudi zvezane stranke, sc nič ne zmorejo nasproti koncentriranemu kapitalu, das, hvala Rogu, nismo pri nap Se tako daleč, da bi tnogli biti Ijifdje-kakršen je« Roosevelt, ministerski predsedniki. Kaj'je vzrok, da ne moremo zlomiti moči velikega kapitala, ki nalaga dan za dnevom vedno nova bremena posameznikom in vsemu svetu? Vzrok je ta, ker so vlade po sedanjih, razmerah navezane na izredne, tajne dohodke, ki jih rabijo zlasti za časopisje. Cim bolj napreduje industrija- tem bolj podkupljivo je časopisje. Ni bolj strupenih. bolj grdili reči- kakor je tisti papir, s katerega se ljudstvo uči, kaj naj misli. Popolnoma ne-' mogoče je, da bi po industrijsko razvitih državah krščanski časopisi ki mislijo, da morajo zastopati le pošteno stvar in pisati samo resnico, — proti velikemu kapitalu mogli kaj doseči. NTe morejo konkurirati, ker morajo podajati- samo pošteno blago in nimajo virov, kakor drugi. "X. Fr. Prcscs" nima stranke za seboj, pač pa stoji vsa Avstrija in ()grska za njo. Cela vrsta velikih listov nima nobene stranke za scb«j- ampak na milijone štejjo ljudje, ki samo to vedo, kar v »njih berejo. Drugod je še huje, Cim bolj se industrija raz- ( vija, tem bolj raste vpliv podkup- j Ijivega časopisja. Najboljša vlada nima nasproti njemu moči; če ho- ( čet izhajati- mora imeti vpliv nanj; , [ta se pa dobi le z denarjem. Tak- ( šnc so razmere. V tem ftziru je na Nemškem in Francoskem še go-rje. a tudi na Avstrijskem je hudo dovolj. I Kaj naj storimo? Naivni ljudje pravijo: Zažgejo naj se čarovnice!, 1 Prepove naj se vsak kartel! — To- j 1 da s prepovedjo ni nič. Ni mogoče (; take stvari prepovedati, ki jc v zna-,I čajučaju velike produkcije same, ki. 1 je natorna, kakor je koncentracija 1 velikega kapitala in ž njo združeni monopol natoren. Ali je torej ne j moremo drugega, nego gledati in , trpeti? < Prvi namen državi je pač var-11 nost: da moremo to, kar sf z de- 1 lom pridobmo, varno uživati, var- 1 no rabiti, pe država svojega name-11 na ne izpolnuje, čemu pa je? Ali 3 in če smo biti tepeni, da nas spra 'vijo v žpit^J? Danes potrebuj človek nove varnosti proti končen r triranemu v kapitalu in njegovhi monopolom, da more sad svojeg dela in truda uživati. Tu je Tu rek nov dobe. Pri tem pa ne najd nobne varnosti. Moč velikega ka pihala trga vsakemu revežu kose kruha iz rok. Kdor torej trdi, d; država ne more in ne sme prot kartelom in trustom ničesar sto riti. taji, namen in pomen države ki ima skrbeti za varnost in imJ dolžnost, ohraniti vsakemu, kar j< njegovega. Zaraditega mora drža va vftem oziru poseči vrne«. Ka naj stori ? y Ena velika misel visi v zraku ki jo ponavljajo politiki in stranke podržavljen j t' Pravijo: velika pod jetja treba podržavili. Po moji sodbi, in mislim- da ga ni, ki bi mi mogel pri tem ugo-variati. je s tem- ker se je začele veliko premoženje tako vezati med seboj in družiti v rokah malo o-*eb, pojem zasebne lastnine popolnoma izpremenjen. Nimamo več zasebne lastnine v zmislu rimskega prava, ki, posamezniku dovoljuje, da sme s svojo V.č.jo in z njeno sabo delati, kar hoče. Milijarde premoženja se v kartelih in trustih skupno upravljajo; in pri njih se milijonarji odrekajo pravici samostojnega gospodarstva s svojo la-stjo. Svojo lastninsko pravico izvršujejo tako, da se odrekajo njeni individualni rabi in jo izročajo družbi. Socialna plat pri izvrševanju zasebne lasti stopa na dan, Danes posameznik ne govori nič več ne pri produkciji, ne pri prodajanju in nakupovanju. Rimski pojem zasebne lastnine je dejansko brez veljave. Zdaj je čas. da se zopet uveljavi krščansko 'načelo: nobena stvar ni tako moja, da bi smel ž njo drugim škodovati. Skupnost ima več pravice do moje stvari, kakor jaz sam. Tako globoko smo zakopani v liberalizem, da tega ne vidimo/ Krščanstvo ni nikdar odobrilo rimskega načela o izključiti zasebni lastnini- ki si ga je v polni meri osvojil liberalizem. Krščansko načelo je to: vsak more rabiti svojo stvar v svojo korist; pri tem pa mora gledati, da ne škoduje, marveč da koristi tydi splošuosti. T11 če noče? Poleni mora imeti zakon pravico nastopiti proti njemu. če je treba, tudi z razlastitvijo. Dokler tega ne pojmujemo, ne moremo dobiti podlage, na kateri naj nastopi država proti kapitali-stiškim monopolom. Naše .pravno naziranje je v tem oziru še zelo zmešano. Vsak dan gledamo, kako se n. pr. draži svet po mefetih. v Industrijskih središčih, ob željezni-cah. V par letih se njegova vrednost marsikje podesetori. In . kdo čuti krivico, ki se s tem dela splošni blaginji; kje so zakoni, ki bi jo zabranjali? Pri tem je treba vpošteVati tudi sledeče: Če jKidjetnik zastavi svoje premoženje pa napravi tovarno in potem tudi nekaj dobi ž njo, ip« to radi privoščimo« kajti on jc nekaj riskiral. Danes je imel nekaj dobička, jutri pa ga lahko izgubi. Toda pri tem delu, kakor ka imamo danes, v kartelih in trustih ni nobenega rizika. Tistemu človeku. ki ima svoj denar založen v karteliranih podjetji^, se ri treba bati, da bi kaj izgubil. Svoje papirje ima spravljene doma in vsa-<0 leto gre, da ž njimi potegne ivoje dobička, d i viden do. Rolj ratio ima naložen svoj .denar, kakor :e bi ga imel v hranilnici. V kartell ne bo izgubil svojega denarja. Oil-trust ia^lačuje po 50 odst. lividende, in akcionarfi strahovito ožijo« da je to še premalo. Zadnji1 :as je praško mesto naročilo cevi :a vodovod na Francoskem. Pri rancoskih ceveh dobi avstrijska dr-:ava lepo carino, vožnja tudi ne-:aj stane, —< in pri vsem tem bodo rancoske cevi nazadnje cenejše rakor domače nemške. Zato pa lemški tovarnarji tako bridko to-ijo. kakor da bo zlomek vzel vse ;artelirane železne tovarne. Reveži j lobivajo samo 30 d6 80 odst. di-j 'idende. Če podjetnik- " ki je karteliran, lic ne riskira, kje pa ima pravico lo tolikega dobička? Ves ta dobi- < ek je torej samo umetno narejen j ia škodo nebrojno ljudi: izvirek nu je oderuštvo: To čutimo vsi ;onsumenti. In če to premisli-no. kako se je izpremenil pojem asebne lastnine, kako dandanes • • i* • b- • lr * i ljenje poginoma upravičeno Vpra-'' 1 šanje pa nastaja, ali nam tudi'kaže? i Modri ljudje, ki se,boje socializ- t ' ma bolj kot naj hujše •pošasti, pra- f • vijo tako-le: Da, premog naj se r : podržavi, to je dobro; tudi za kak- t t šen sladkor sem. da se podržavi, p i ker se splošno rabi; potem za pa- s ■ roplovbo, železniče tudi- — ampak h , za bombaževino, za železo pa ne! t 1 No, za petrolej bi s« še tudi do- y bilo koga, ki bi bil za podržavi je- p nje. ' v Jaz bi takemu politiku rekel: Ti, ' prijatelj, praviš, za premog si, da j se podržavi. Pojdiva gledat v Ame- k Hko, kako je tam. Poglejmo zopet Ročke feller ja. Ta mož* je zvezal v c svojem trustu velik del rudokopov železne rude; premogokope in pre: a mog rabi za svoje tovarne; tudi d železnice rabi za prevažanje širo- < vin in izdelkov; za to pa ima samo b svoje ljudi ih cele fabrike, ki mu z idelujejo vse, kar se rabi pri želez- d •ucah. Vse ima zvezano, kar rabi: si kovačnice in jame, kjer rudo vun p jemlje. Pojdiva pogledat k tekstil- o nemu trustu! Tukaj so združene si predilnice in tkalnice. Vse. kar st , spada pri izdelovanju fabriškega p1 blaga skupaj- je zvezano v enem zt podjetju. To so takozvani vertikal- z( ni trusti. Če je torej dandanes v Ameriki ^ že tako in Če ti praviš, naj imži država le kakšno podjetje za svoje, vj n. pr. železnice, pri tem ne pomisliš- da če ima železnice, mora imeti tudi premog, mora imeti tudi že- t lekarne, kjer delajo vagone, irt do-sledno tudi rudnike, kjer kopljejo st' železno rudo. sploh : če ima železni- sa ce. mora imeti vse tiste stvari, ki S!1 iih pri železnicah rabi. Eno podržavljenje je z drugim sa zvezano, in če se enkrat začne s ut podržavljanjem, se mora nadaljevati. so 1 Zase si želim krepkih individual- št' nosti- da H bili vsi člani našega so naroda tako močni. da bi rajši na gladovkli ob ovsenem kruhu, kakor do da se naslanjajo na državo, na ši zajutrk, ki jim ga daj6 na penzije, Ni ki jim jih zagotavlja; hrepenim po be tistih velikih ljudeh, tistih dušev- kd nih |>otencah, ki ponosno pravijo: ni< fe srtio lačni, smo sami zase. Niso ke j di, pomagaj! Vprašati ^re pa ^ l I To ljudbtvo, kj je, kakor tudi naše| slovensko, na beračijo navajeno, v berači j i izučeno, ljudstvo, ki si ne more pomagati, ako mu ne pomaga neka močna državna roka? Jaz se' bojim uradniškega regimenta, ampak potreben j« pri ljudeh, ki ga sami j hočejo. Vse zabavljanje proti buržoaziji in uradniškemu elementu je udarec v vodo, dokler^ vidimo, kako posameeniki antisambrirajo pri, raznih ministrih ?a kgščice z vladne mize, kako, prosijo vlado, da 'ih varuje, kakor mati otroke, da jih pploži spat in še moli zanje, ker sami ne znajo... Tn ker je tako« zato se tudi socializmu ognili ne bomo. Vsak izmed vas je že sam več ali manj izkusil, kako bridko je dandanes življenje za delavno Ijud-»•vrv V hiši se naseli pomanjkanje, bolezen, dolgovi, lakota. Vse je 1 zastavljeno; otroci lačni, od niko- | der nič denarja. To so strašn^ | stvari. In v tem času ljudstvo ne ] pozna ^je svojih sovražnikov, ne ; orožja, ki ga ima proti njim v i svojih rokah. Vsi, iJi imajo ljud- 1 stvo radi, naj bi šli vun, da bi ' pojasnjevali ljudstvu resnico: Le | združeno ljudstvo bo premagalo \ združeni kapital! t Kaj mora ljudstvo storiti v oči- 1 gled neznosnemu,podraževaniu ži- 1 vil in vseh potrebščin, ki jih povzroča združeni kapital? 1 Konsumenti skupaj! ' ' Koliko sem jih že. dobil po svo- , jem hrbtu zavoljo konsumnih dru- ' štev! Vendar zopet iznova pravim: samo potem« če bodo enkrat konsumenti tako zvezani, da si ne bo- j do pustili vrvi okrog vratu deti. ^ samo tedaj bo mogoč trden proti- ^ ute^. kartelom in trustom. ^ Trgovci, agenti, komisionarji, ki n so dandanes proti konsumnim dru- j štvom in za kartele in truste, ker n so od njili odvisni; nanje navezani, s naj bi tudi pomislili, da bi tudi oni s dobili pri konsumnih društvih bolj- r ši zaslužek nego ga imajo sedaj, p Nismo mi trgovine uničili. Potre- d ben je trgvoski stan. Poglejmo, h kdo ga uničuje. Tisti, ki iz konšu- ]j mentovega žepa pobere zadnji ni-(v kel, d£ si napolni svojo denarnico. s h javnih razmer. Delavstvo mora aipaj, da odpravi sramotne pogo- \ , pod katerimi ga sili Veliki kapi- |j Delavstvo pa mora biti tudi edi-, ^ ) s kortsumenti, mora se čutjt! anovi ; mora biti združeno med . Iruženo v velikih zvezah konsu- , \ entov z drugimi stanovi. : ^ s več posnemavcev. Če bo šlo $ ko naprej, bo kmalu "denkr sve-J® vladar". Ta žalostna resnica bft.Sj •stala še bolj resnična in zastm- si šteje v slavo, da je postavil. "I načelo svobodno konkurenco, s, da gre za prostost, — postal je jj jpec, tlačan velikemu kapitalu. ačani in hlapci velikega kapitala stanemo vsi vedno boljinbolj in J ti se je- da ni daleč tisti ča* ko vladar sveta uniči popolnoma vef '"i; [1, ki ga je ustvarita krščanska | Bolj kot Turkov, Japonccv, bolj * go vsake svetovne vojske b« J' m je bati mrzlega, pogubnega mpirja, dušo narodov razdirajo-ja vpliva velikega kapitala. j Pravljica o koleri. Na poti v ^ igdad je srečal neki paša žensko ; leno in vso grozno. „Kdo si in | m greš ?" jo je vprašal. , Jaz sem lera in grem v Bagdad- da u* | »rim tam petnajststo ljudi." p* drgetaj e šel naprej. ^Nlesec poz- • je je srečal zopet isto zeltno žen- j ) in ji je zaklical od daleč: „Ti me zadnjič nalagala! Ali mi nisi [la, da hočeš v Bagdadu umoriti najsto oseb? In jwkoncala si jih 1 j set t i soč!" Koler aje odgovori-„Petnajsto osem sem usmrti" , rašal paša. „Drugi so umrli od | Stev. 1005. — Garntirano pod "Food and Drug" Act, dne 30. jun. '06. ,„, 1 ' . pil " 1 m j I 1 11 p— . ' J* Bolečine t hrbtu. Kadar počutite bolečine v hrb-tu, kadar je vašega obraza barva obledela, ki^aj- va nsadlegujejo bolezni v glavi, kadar imate slab okus v ustih in nečist jezik, ~ je to pravo zinamenje. tla so vaše obisti in jetra v neredu. Kaj zopet oživi iste organe k delovanju? Severovo zdravilo za obisti in jetra. Ako se rabi po napvetu bode to zdravilo storilo vse- da odstrani vse nerede in bolečine. Delujoča j etra in obisti okrepčujejo zdravje po vsem životu. Cena 50 centov in $1.00. • ... - J čitajte {tar piše gos{>. Karol Dana, BurweH, Nebr.s "Vase zdravilo za obisti in jetra je rei delujoče zdravilo, ki je mene ozdravilo popolnoma. Trpel sem tla tako hudih bolečinah v hrbtu, da se vel niti pripogibati nisem mogel. Sedaj sem spet popolnoma zdrav in nadaljujem svoje delo brez težav." • , ■ ■ ' J JI Zdravniški nasveti zastonj. Prodajajo se v vseh lekarnah. J SLAB QKUS? Ali je čudež da je vai okus tako slab, da tako slabo izgledate, ko se nebrigate za svoj želodec, ki tako slab postaja? Ne ostanite v takem stanju, ker j Severov želudčni greučec , bo tudi vam čudežno pomagal na poti k ljubemu zdravju. To zdravilo jc bilo poskušano že nad 28 let. pa vselej je, pokazalo svojo moč in jako povolne naaledke v slučajih slabega okusa, neprebavnosti, žgoči srca, zabasanosti, malariji in onemoglosti. Poskusite ga. Cena 50 ( centov in $1.00. 1 " ...... TRPITE tm KAŠLJU Ako vas nadleguje kaielj, pre- I ^.hlad. težko dihanje-kegetanj« v gr- 1 lu aU kak drug nered te vrste, ne I odlašajte;temveč si oskrbite * I Severov balzam za pljuča. I ki bo pra hitro odstranilo kašelj,/! okrepčal bo dihalnik ter bo4e va« t sestav uredil, da se odstranijo hu^e I f s posledice in vnetja pljuč in grla. I 1 Daje se lahko tudi otrolčom, *ke^ je I popolnoma varen. Cena 35 in soct. | K) 1 , '' , {> £)J Sevtrov 19M 8loven»kl Almanah Ja prlpravljan za rasdalltav. Vprašajte po njam pr I vailN drugI- IM m .tih. Dobltf ga xaatonj. I h Ipllls r p. gosp. E>fi Lescah ;o1edaiv ki anje ®tei\-e papirčki ek seStpji >o premič-a I^dm Vsak Hear-prvi stra-drugi pa esecu. * ' l 1 j ubij an-evdni. eno larjen. Če irf »10-» kar naj-iei» ob no-a zadevrte nstvo nujr; a znamke lih pisem-> samo na »naslovne pri posa-znamke doma na adno pos-ne rabijo in naj se cUiji stra-pisemsko v večje jemnikoVo hišne šte-ladstropje •ošiljatvah I navesti je udi poštni ia pt. gla-ivajočemu pisma: . V sobo-sp. Pohli-ladovljici. Ijen Skozi v možga-še <4 ur. lu, ko je jfezut, a mizi. Re-, več neke-i Pohtinu ■ej opazil-rr izginil, rlorilec se evolverja. . Pokojni I navodila e, določal isal neki ieli, da je iladoletni-vso svojo jučeno se r MS tO šel »ezul čev-em ustre-i na mizo. je bil u-k, gotovo tok krvi. ;oV govo-sumu- da la njego-zaprli in njega de-so zprli jo silmili - Kakor : izpustili neuteme- d 20. «ep-le j.e bilo .dvignje-1 tega c^e-glo 7 rili-, niči ljub-'^Kmet-v ,-Ljud* i v „Glav-in hranil-ibljanskih ri raznih ►dnje letp nj 20 m alo trhlo n je zdaj -hranilnici iltenegger prosi kak lithajo ni- inpodžu- ' [i 1 Povsod, ; Trt cel poštni va ton v Reki pozabili. j ' Ako danes pišeš na daljavt) ene ali ' dVeh postaj- da prideš jutri tj£ po , gotovem opravilu, tam jutri sele^iz i .vojih ust izvedo, da si se napove- I ljU. Na Dunaj ali v Pešto gotovo ; I preje pride pošta. Ako se prizadeti j j ne izboljšajo, bodo Slovenci dru- i . god potrkali. Gradiva dovolj, j ..lz Mirne sc poroča: — Župan « . Mlba Strah, njegova žena,. njuna 1 . omožena hči, zet in usiljerii občin-t ski pisar Sovan so ujeli kljuČavni- < čarskega pomočnika HabiČa na mo- 1 . stu in ga hoteli vreči^v vodo. Ha- < t bič se je prijel za most in se dr- i . žal- da ga niso mogli odtrgati od I w£ega. Velikim trudom so ga nato 1 . vlekli od ffiostu proč,, vrgli na tla- i . ženski sta prinesli vrvi in gospod i . župan StraJj so svoji žrtvi zvezali | i, roke. Dična družba je vlekla Ha- < .. biča v ?u'panovo svinjsko kuhinjo | » in ga obesila tam na železno kljuko ; . za roke zvezane navskriž. Mučenik | t ie bil izročni smrtni usodi, mučite- I » lji so šli pa v sobo in se razvesp- ' . Ijevali. Dolgo časa se je boril, do- i ; kler se mu ni posrečilo iz opasnega j smrtnonqvarnega stana se rešiti in < . pobegniti. Pri sosedu so slišali nje- < , govo klicanje na pomoč, a si niso ' . upali, da bi m'u šli pomagat. Pri 1 . okrajnem sodišču v Trebnjem je ' , bila obravnava, pri kateri j<* pa . sodnik spoznal, da so grešniki zre-, li, da pridejo pred okrožno sodišče j . v Novem mestu in odposlal akte , državnemu pravdništvu. Strah in < i njegova družba se bodo zdaj za- I . govarjali zaradi hudodelstva. L'pa > se, da bo. Kocijančič svojega' pri- * jatelja pošteno zgrabil za ušesa, ko 1 tako spolnuje njegove zapovedi t ljubezni do bližnjega. Konja je skušal n krasti železniški uslužbenec Janez 2idanek iz Notranje gorice posestniku Jane- s zu Plešku iz Plešivice. Zidanek se s je pripeljal s Pleskam z Dobrove. 5 V Podsmereki so ostali pred neko j gostilno, kamor so šli pit. 2idanel< ( je čez nekaj časa odšel iz gostilne in se ni vrnil. Ko je šel Pleško gle- 1 dat za njim, je opazil, da je z ^ Zidankom izginil tudi voz in konj. f Ker Zida nek ni mogel naprej, je • skočil z voza, potegnil nož in udaril 1 ž njim Pleška ter ga težko poško- v doval. Žiclanka so oddali Orožniki f deželnemu sodišču. _. s ŠTAIERSKO. J _ i Novi Slov. Stajerc" jc svoje ime spremenil v "Slogo". Ker bo "No- r vi i Slov. Stajerc" v novem letu ' tudi pod novim imenom tak kot 1 v starem, je očividno, da ne bo I zastopal "sloge", ampak — Ploja. j List bo izhajal odslej vsak tedeh. ' Morilec veleposestnika Kaca. o 8 čegar se je že poročalo, je četovo-dja 7. batalijona lovcev iz Kanala, f Mihael Podlesnik- ki je bil te dni '' na dopustu v Mariboru. Pddlesntk -in njegov pojx)lii brat Herman Do- 1 gotnk sta se v neki okoliški gostil- ' ni sprla z Kacem in ga vrgla na 5 cesto. Kac je streljal v zrak, na- s kar je Podlesnik tekel za njim in 1 £a trikrat zabodel z bajonetom, da ' je Kac mrtev obležal na ipestu. (v Morilec in njegov popplubrat sla' pobegnila. -Značilno je- da je četo-' s vodja-morilec v gostilni vpil, di • bo Kaca umoril, ker v najslabšem c slučaju se mu ne more zgoditi drugega kot da avanzira za naredtttka. ' 1 Social'iji tela j t1 Šoštanju je na zadnjem shodu vspel nepričakovan .no'lepo. Udeležba je bila še večja nego prvi dan. Predavali so dr. Verstovšek o deželnem «in _ držav- I nem zboru, o SlQvencih, zadružnem f in shodnem zakonu, g. Schreiner o yt strankah v Avstriji in 11a Sloven- 1 skem, o agitaciji in Časopisju, g. ] župnik Krohine o šoli in samoizo-j \ brazbi. Koncem tečaja se je vršil f shod, katerega so vodili kmetje sa- j mi. Po Shodu se je »zahvalil dr. Verstovšek v imenu odbora S. K. 1 \S. Z• vsem zborovalcem za mno- c grbrojno udeležbot gg. govorni- 1 kom. zlasti zastopani duhovščini »J šaleško doline za njih podporo in ( tudi hotelirju Rajšterju za dobro r postrežbo. G. župnik Čizej se za- f 'hvaljuje v imenu vseh udeležencev tečaja odboru K. S. Z. za delova- i nje sploh in zlasti dr. Verstovšeku ] kot voditelju tečaja. Ljudstvo se "Je 1 odivalo župnikovim besedam z zi- s vioklici. ki niso hoteli prenehati. Le 1 počasno so se v zd igo val i udeležen- ? ei na večer in zapuščali dvorano* 1 dasi so oba dneva z nepopisljivo t^1!^^ ^ P^ 7 ' " Umrl je v Selnici zasebnik Franc Jagritsch. V Studencih je umrla i gojpa Ivana Ogrii rojena Stroj, g Umrl je v Mariboru frančiškan o. c >.ažanj Schcjenwetter. limrl je c v praški bolnišnici* dbčinski odbornik iz Sjiodnjega Gastfeiija Jo- j žef Selenko. V Šmarji pri Jelšah 3 je uftirl daleč nac^oli znani gostil- t ničar in, mesar g. Karol Jagodic ml. Ujnrt je v MaribortA^dnt 34. dd- - cfcmbra tflesar in gostilničar AJojzij l Weiss v 4^. letu stasosti. F Tašto jc umorila, K okr. so- 2 dišču v Šoštanju je prišla ženska- z krje imela obraz* roke in obleko \ okrvavljeno. Pravila je, da je umo- 1 rila taščo, pred katero ni imela ni7 f k<^ar miru. Žensko sq takoj zaprli, p Orožništvo je res našlo v Sovod- s nji 62letno Marijo Ivančič mrtvo v I njeni koči. Pri obdukciji se je do- d gnalo, kako živinsko je bila usmr- d čena starka. Vsa glava je bila s g petami čevljev, močno okovanimi z s žeblji, raztolčena, da jcsiii bilo mo- k g*cje spoznatf. Koža na glavi je t bila z • lasmi vred deloma odtrgana r in so se na.sli posamezni deli raz- k t resen i po tleh. Na vratu in na pr- r sili je bilo ravno »tako opaziti sle- j dove })cta Čevljev. Morilka je hu- . da pijanka, ki sc je vlačila z vsakim moškim.. Zaradi tega je bil prepir s taščo, čigar posledica je ( bila, da je bila ta umorjena. Javno ljudsko knjižnico ustanovi ^ po novem letu akademičnb feri-jalno društvo "Bodočnost" pri Sv. Trojici "v Slovenskih goricah. Ro- . doljubi, ki imajo v shrambah knjig- ki bi bile pripravne za knjižnico- * naj bi se ob tej priliki spomnili svoje narodne dolžnosti iij tako pripomogli ljudstvu do prosvete! PRIMORSKO. v " - - ~. v Na plati jen o truplo. — Na na- n sipinah pri Sv. Andreju v Trstu t< so izvlekli iz morja truplo kakih k 50 let starega moža. Sodi se, da je identičen z nekim pristaniščnim v delavcem iz Rimini. P Smrtna nezgoda f'.f/crf burje. — V tržaškem zalivu je močen piš -burje prevrnil neko tovorno barko, na kateri je bil delavec Fattori. Dasi je kapitan Chierega.z rempr-kerja "Marte" takoj skočil za njim v morje, privlekel ga je že mrtvega 11a dan. Obesil sc jc v Trstu kletni briv- -ski pomočnik Ivan Marčan iz Pu-Ija. Ker je^bil pijan, so ga zaprli in v zaporu se je končal. ' A Totrind. — ujletni pomožni 11-radnik gostilničarje zadruge v Trstii Jožef Jedrcjčič z Reke jc porabil pritekle -praztpke- ko ni ~ bilo nikogar v zadružni pisarni, da je ukradel iz miznine tajnika nad 1700 kron in ne znano kam pobe-gnil. Brata je i ubil. — V Trogiru v Dalmaciji sta se sprla brata Josip in Marin Uakiča, Marin je udaril Josipa s toporiščeni po sencih s tako močjo- da mu je izkočilo oko in je v par urah umrl. Oba brata ~ sta bila neoženjena. Ubiti j«? bil star 50 let. ubijalec pa $2.'Ta je bil že I- 1885 radi umora obojen na 17 let ječe, ki jih jer presctlel v koprski 'kaznilifici. • ~ ' Živina boleha na Notranjskem v Tomunjah in Mali Rukovici, i>o-ginili ste dve kravi. Tudi preši-čev je več poginilo. Pokopali so v Roču g. Frančiško Paržička. sestro tamoŠnjega žup- tl nika. \ 4 t< HRVAŠKO. S PoncvStil jc. — Občinski tajnik Pavel Vucič v Divtiši na Hrvaškem je bil obenem tudi blagajnik ^mošnje posojilnice, pri kateri je pbneveril do 25oo kron,, n avesti pa ima še drugih takih pregreh. 2 ^Zaprli so njega in ni'*govo soprogo, katero so pa kot nedolžno izpustili iz zapora.: Na dvajset let težke ječe jc bil -v Zagrebu obsojen Anton Špraj- £ cet, ki je bil pomočnik Štefana Sa-tnardžiča, ko sta na Vrdu pri Vr-/hniki umorila in oropala Matijo Cedolrna. Šprajcer je razsodbo mirno sprejel in prijavil ničnostno l pritožbo. '' ) Vlak jc povozil blizu Oseka kmečki voz, na katerem je spal kmet Matašek. Konja sta stopila čez „ progo ravno, ko jc pri vozil vlak. I se splašila in odtrgala, voz pa je lokomotiva zgrabila in strU- Matašek jc .dobil take poškodbe- da je v par minutah izdihnil. Mestno pralnico za perilo nalez- 1 Ijivo bolnih bodo še to pomlabčinski svet na predlog svetoval- $ :a dr. I. Kršnjavi. > . 1 Vode primanjkuje tudi v Za- \ grebškem mestnem vodovodu ter ! so| izdane stroge naredbe proti po- ; ;rati vode. Kako bo bližnja zitnaf Bruni ! Burger je izdal novi koledar za ; ^rognozo vremena. O predstoječi ; zimi prorokuje, efe se novo leto < sačne z dežjem, z oblačni^ toplim ' vremenom in vetrovi. Dan sv. Z Treh kraljev bo kritičen dan. To- C >lo in deževno vreme bo trajalo do % polovice meseca januarja. Poten*. y se bo barometer naglo vzdignil. Še- y le z 22. januarjem, ki bo kritičen J| lan, se začne prava zima. -Zadnji t Inevi januarja bodo topli s sne- !j jotn. Tudi mčsec februar ne bo do- !j >ti ugodnejši. Dne 5. februarja bcj !j ...., ; !; Telefon od 6 ure zjutraj do 9. i ; ure tvefier: Central Z#79 R| * ! od 9. ure zveCer pa do 6. ure * zjutraj, Central 2586 R. t \ i Ako se na Va» poklic nihče ne j ; oglasi pokličite Cent. 7881 R. J 'j ANTON G R D I N A . J . 6127 8T. CLAIR AVE. J , _ « VPRAŠUJTE SAMO | I PO TE1I ZNAMKAM, | « ki jih itiia' jtt ^ J PRAVI DUNAJSKI KRUH | j » SveŠ svak dan 4 \ JJ pri vseh grocerjih. 4 \ w f a Slovensko=airerilanski \ KOLEDAR c, ZA LETO 1909 Je dobiti s pofltnltio vred za 30ct. J Koledar je zelo obselen In primer- j no darilo za Boiič ali flovo leto. 1 NaroČila naj ae pošiljajo Upravnlitvu "Glaa Naroda", H 82 Cortlandt St., New York. 1 Jac31'09 * DOBRO MILO. Za oskrbljcnje, čistenjc in lep- ; šatijc kože, las in rok, ker jc naj- ( boljša stvar za umivanje, kopanje in britje; Scverovo Zdravilno Milo za kožo se za vse prej omenjen'* potrebe ne more nadomestiti. Tudi jc nenadomstno la kopanje otrok, ker je čisto, dišeče ter naredi kožo mehko in zdravo, ,da zadovolji vsakogar. Tisoče ljudi pa vsak dan rabi* Ali ga tudi vi? Cena 25 cfcntov za kolaček pri lekarnarjih. Pišite za vzorcc. W. F. Severa C. Cedar Rapids. Iowa. *<>.la4*4*4*4* 4*4*4*< Z V KMATKKM IZIDE! t I Angleščina brez učitelja, ± ' T po navodilu: I SLOVENSKO-ANOLI^KE. PLOVNICE, SLOVENSKO- T ANGLEŽKfcUA TOLMAČA IN ANGLEŠKO - SLOVEN- Z 9K*JG% SLOVARJA. Z yt-sr 3 irnjige tt 1 >j X II ' za f * Samo 81.00 t Tf* pri I V. J. KUBELKA & CO., t J 9 ALBANY sr.. ... NEW YORK, N. Y. Denar jc poslati v gotovim, v pisemskih znamkah ali 4* po Money — Order, »jr * f 'M-4 H -f -r 1 -1 W-MWi j j i + * " ' ^ nima tokmoca. | ; HHraW __: •! IlflHI bode Denar liazifj, ako !| ni popolnoma za-1 H dovoljiy. • i .''.'. 'Ji 'Jil' 111 . . 'm ---L-T-1—^.....1..I WM'Jlil ............................ SLOVENSKO PODJETJE- Prva In adlna alovanaka tovarna ia Izdalo vanj« 0T- mehkih pijač H I pop, glng«ral«, l«mon-aour, aodavoda (v ataklanlcah ali v tanka). K Slovanski goatllrilflarji a« naprotajo, da podpirajo domaČ« pod Jat- w Ja, nanVatt« tujcav. \ POTOKARAc KNAU« 183« t. CLAIR AVI., N. K. I Telefon Cuy. CarAral 5473 L. 0000000 8»M0 08 ■ — ' I ■ ■ V ■ .1 I 4 Znak neyarnosti. Prav malo ljudi kar na enkrat nevarno ibolt« Navadno Čutijo najprej« slabo raipoloian]« predno Jih napade bolezen, a oatane nesapaieno aH celo saflemarjeno. Tako ratpololeaje Je znak navamoatl ed atranl narave. Lahko Je botečlna, utrudljirost, zabaaanost, a akoro vedno Je to zguba slasti do jedi, ki obrne nalo pozornost na to, da nekaj nI prav. Pameten mol nikdar ne zanemarja tega znaka, ker dobro ve, da Je morda to oznanjevalee nevarne bolezni, četudi morda zgine stran brez zdravljenja. Svetujemo" Vam, da ate na varni atranl, ako rabite takoj Trinerjevo ameriško SiP zdravilno grenko vino. —_———————— _ j To zdravilo deluje httro. Vzbudi ilese želodca in mišice ter napravi, da delajo. Ako ae stene želodca kako ranjene. Jih v kratkem ozdravi. i Storilo bo Vam toliko dobrega kot nobeno drugo zdravilo na avetu. OIVO JOSEPH niravi da Zdravo alast do Jedi, izpopol- J ^gflfSSl^flp* V milice, ofilatl kri. ^^ScflvSfl^Bhr da *dravo barvo, pooatri ener- nl valo prebavo, 'zagotovi ne- »"Jo In navduienje, da popolno r^oteno spanje, ojači ilvce In ^ zdravje. . ===== MIHTHIt Obranilo bode celo valo drulino moCno in zdravo, ker se sme dati otroku ramo tako kot stari osebi. Pomagm vsakemu lelodcu. zdravemu i a bolnemu, ker regulira njegovo delovanje. To je edino dobro zdravilo za želodec. Vpralanje. All ate le kdaj zapazili, da vaa nekateri trgovci varajo a ponarejenim "grenkim vinom" na mesto TRINERJEVEGA, ki je edino pravo pristno grenko vino? Pazite in zavrnite vaa ponarejen ja. Ako rabite zdravniškega nasveta, pišite nam ln naš zdravnik ga vam bo dal brezplačno. Rabi Trinerjevo amerllko zdravilno grenko vino pri vaah boifenlh želodca In prebavnih or> ganov. k JOSEPH TRINER, Izdelovalec zdravilskih posebnosti. 616-622 So. Ashland Ave. * Chicago, 111. ■■ , 1 i po lekarnah. po dobrih gostilnah. SSp ♦•it iM^wi"-M m * ^ t ~m mm a * • ■ Malo ži^ jenje Spi hI dr. Fr. D«t*la. (Nadaljevanje.) Jiiri sc je pa čudil, zakaj je zgovornima deklicama beseda tako hitro zastala; ker pa njemu samemu ni bilo toliko do govorjenja, je molčal tudi on. Tako ošaben ni bil misliti, da je on vzrok kasne zamere. Ker sta ga radi imeli obe družini, je izkušal vedno obema u-strezati; a da bi se za katero dekli-j!< '-co posebno brigal, se mu je zdelo brezumno. Saj je vedel, da je le za nekaj časa varen, da bo le tako dolgo živel v miru, dokler ga ljudje spoznajo in tie zapode, in tu-diti prazno upanje. Rozalki ali Anici, se mu je videlo tem pregrešneje-ker je bil njiju staršem hvale dolžan. Tako ni bilo pravega veselja na ta najlepši praznik skoraj nihče pa ni vedel pravega vzroka. Štefana je to seveda malo jxrtrlo. če ne prej, pa pozneje; saj fantovanje je tudi lepo, si je mislil in pobiral pir-he in žvižgal in vriskal, da je bil ves hripav. r | „Rozalka, imaš kaj pirliov?" nagovori Juri deklico, ko sta bila sama pred hišo. „Saj ti jih bo Anica dala," mu odgovori ta na kratko. Juri je postal in jo gledal. .,\'ič huda." „Ti si huda name," pravi. .,Zakaj pa?" „Zakaj mi torej ne daš pirhov?" . „Saj ne maraš za moje, ko imaš drugih dosti," odgovori Rozalka, steče v sobo in prinese jabolk in pomaranč. „Ne smeš biti huda, »Rozalka-" pravi Juri. „Ali sem ti kaj hudega storil?" V „Kaj mi boš storil!" odgovori ona, se obrne in odide. Skoraj vse popoldne pa jo je bolela glava. „Prehladila se je," je rekla mati in ji hladila vroče čelo. No- Juri, ali si že pobral pirhe?" je vprašal Matija jurjija. . j ,,Rozalka mi jih je že dala." „Kaj pa Anica?" pristavi mati. ; „Ta tijih je tudi obljubila." , ' „Nisem bil nič doli^' ,-Kak fant pa si ti>'Vga ošteva Matija, ,-da se za nič ne meniš! O to je bilo Časif\ drugače! Po dve uri daleč smo hodili in ponoči in potolčeni smo prihajali dopiov. O« kje so tisti časi!" „Tisti nerodni!" pokara mati. „Afl je kaj neumnejšega ko tako po noči laziti okrog!" „No, le tiho bodi, Neža, saj take sile ni bilo!" pravi zopet gospodar. ,.Ampak Juri se preinalp briga za to pa za to. Veš, Juri. Anica ni sla bo dekle in poštenih staršev hči. Ce utegneš, pojdiva malo doli pogledat. Jaz moram tudi iti enkrat v vas/' ,'Medve ostaneva pa sami; kaj ne?" se oglasi Rozalka, ki so jo bile poslednje besede posebno ujezile* * , „0 le počakajta! Ne bo dolgo, bode pa Stefan tu!" ..Zmeraj ta Štefan!" godrnja Rozalka, a kmalu se začuje glasno žvižganje, ki je naznanjalo prihod vsakdanjega obiskovalca. Juri na je šel z Matijem doli k Simonovim, in med fKitom je govoril gospodar o tem in onem, in kako misli Simon Anico omožiti na vlom in da ima Juri lepo priliko priženiti se, če se" malo potrudi; dobro hišo bi dobil in pošteno pridno ženo, samo Stefan se mora prej kam spraviti. ,>Xa Rozalko misli ^ fant; na ni nič kaj zdrav. Bojim se> da ga bo enkrat zvilo. Jctika rada pobira mlade ljudi. Počakajmo še malo | Tako sta prišla k Simonovim, veselo sprejeta od cele družine. ,.Ali si vendar prišel po pirhe?" je rekla Anica Juriju in tako zvesto ga je pogledala, da mu je seglo do srca. ,V,em, da ti je Rozalka lepših dala; pa vzemi kar irtiamP In podarila mu je svilen robec za okolo vratu, da on še nikdar ni videl tako lepega. Branil se je nekoliko časa. da je to preveč, da je predrago zanj« a moral je vzeti, in tako prijetno sta se pogovarjala-da mu je bilo, kakor bi sanjal. Za mizo je sedel Pečar med Simonom in njegovo ženo, in imeli so važen pogovor o poljedelstvu in ovčarstvu, o gospodarstvu in svojih otrocih, in pomenkovali so se tudi. kdaj bi se napravila ženitet, zakaj | to je bilo dognano, da vzame 5te-'fan Rozalko. „Stara sta že dosti," je dejal Simon, „ali ne res? Pametna tudi: i g kaj? Matija- čas je za naju- da po-J čijeva b mlajšim rokam izroČva n **" l i jI W'kjf-'M aVajllCIQ. jaiA* S • • • .... fa^ŽHr^tfilhifnV' ' ' & ' • "'/iL. _____ ,.Dobra sta oba in pridna," je j prtjevala mati. „Nič hudega ne ' bode starim; boš videl, Matija." I „A1 je pa fant zdrav?" vprašuje < Matija. „Tako bled se mi vidi. Jaz ' ?e bojim, da ne bi kake jetike do- I bil." 1 „Oh, Stefan pa jedka!" vzklikne ' mati. -,Le nikar se ne boj. Jaz poznam svojega otroka: od nekdaj je : bil že bolj bled in medel, pa zaradi j j tega ni slaboten. Trden fant je f Prav rdečih ljudi sc praj prime bolezen kakor pa bledih. Tega se ni < treba bat." „No, Bog nam daj zdravje vsem i vkup," pravi Matja, „pa srečo na- t šim otrokom!" ..Tako je prav govorjeno!" potr- i di Simonovka. „Zakaj pa se trudi- 1 mo na svetu, če ne za svoje otroke? \ Stefan in Rozalka se pa vendar j tako lepo podajeta vkup, kakor bi j bila ustvarjena drug za drugega. * Fant jo ima tako rad kakor ne vem j kaj!" < „No, in ona njega tudi," pravi r Simon. , 1 ,.Xe vem prav. kako dekle mis- v !i„' prav Pečar. z .-Ha, ha, ti je ne jK)znaš; jaz pa vem« kako je," se smeje mati Si- I monovka. ,J.c vprašaj jo na krat- r ko, pa boš zvedel." s Tako se je govorilo pri mizi; A-nica pa je vodila Jurija krog hiše I] in po vrtu in mu razkazovala to in !■ ono. ,.OJi, pri vas je seveda lepše," z je dejala. ..Lepši je kraj in boljša ' zemlja; pa tudi tukaj nismo v puščavi. J z vrta gledajo skale, pa c drevje vendar lepo raste in nam da £ dosti sadja *in poleti prijetno senco, n Naš studenec je 1>oljši. ker nima tako mehke vode kakor vaš. Burje v ne vžijemo toliko na tem kraju kakor gori- in okrog hiše ni tistih ne- r varnih pečin. Zjutraj imamo ma'o t megle, pa se hitro razkadi in pozimi nas valuje hudega tnfaza. Če je polje s kamenjem posuto in se težje obdeluje, leži pa bliže hiše. j b Kak lep gozd imamo- to si tudi že |v' videl. In kako prijetna bo lopica, j 7 kadar se zaraste! Potlej jo moraš ^ priti pogledat; in Rozalka tudi. Ka ^ ko. da j'.4 ni nič doli danes?" 1' ' i „Cilava jn nekoliky boli," pove Juri. 11 „Revica! Jo moram pa jaz obi- t; skati." Hitro je tekel čas Juriju in, naprej in naprej bi bil še poslušal ,f Anico, da ga ni poklical Matija', ki se je bil poslovil. • j »Rozalko glava boli," je dejala 1 Anica; „j. Cerkov- t ik (Izbe je bil vse [»osebno pova- s i 1. in sobotni večer sta nesli dekle- y lepih vencev in cvetlic v cerkev, j, rsc je hotelo biti pri opravilu, in | mti je rekla: -.Juri. jutri boš pajj diko govoril s katerim svojih j r nancev. Dolinci močno pridejo k < • • I v. Florijanu. « „Jaz pojdem rajši kamor po na- v adi," pravi Juri. -.O kaj še! & |>ojdi gori! Saj še (] isi vi1 • p-ij Kvnellfr »a nii'diumtll h I I centov. j / - SEVEROV ANTISEPTOL. j To je tekočina, ki vsebuje po- j sebno moč/a čihtenje in Mravlje- I nje ter je posebno c!bbro*a rabo v J umivalnicah. Je najboljše za izpi- I ran je grla in odstr^njenje odurne i sape. Tudi je jako dobro za pre- i prečenje nalezljivih bolezni. Bolni- i Ki na mrzlici se jako dobro počuti- j jo, ako se umijejo s tem -zdravilom. To je izvrstno z^ravilp za vse naravne nerede. Koristno za j vsak dom. Dobi se v lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. , '. . „. i...... ; Društva. K. k, podp. društvo Prwv. Srca Jaxuaov«o« Iva svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne r Knsusovi dvorani. Odborniki sa leto 1908 «0: predsednik Frank! Knafelc, 1164 B. 60. St.p tajnik Štefan Brodnik, 1096 B. 64. St.; blagajnik John Leustek; zastopnik Joe Božič 5i0? Scott Ave* Coll in wood, O. Drufltveni zdravnik Dr. F. J. Schmold' 6132 Superior Ave. Njegove uradne ure: 3 — 4 popold., 7 — 8 zveier. Društvo "Sloveniji" Ima bvoje redne seje vsako prvo nedeljo t mesecu ob dveh popoldne, v prostorih ns 3048 St. CUlr Ave. N. B. — Kdor Že- 1 U pristopi, mora biti vpisan mesec dni popre je po društvenemu bratu. — Predsednik John ^ GorJup(; tajnik Frank čeme, 4124 1 St. Clair; blagajnik Frank Spelko, ' 3604 Saint Clair Ave.; društveni J adravnik dr. Šellšksr Urad 6127 St. j C lah- Av«. N. B. črlsoi * Imajo edrandka . plačanega. I Bolni člani s« morajo zglašAtl pri ; nJem najmanj enkrat na teden, si- ( cer ne dcfce podpor«. ] SAMOSTOJNO K. K. P. Dr. 8v. ' J02EFA. Redne mesečne seje četrto J nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v \ Knausovl dvorani, 6131 St. Clair Ave. ' — Vstopnina od 18.—30. leta $1.60; ' od30.—36. leta $2.p0; od 38.—40. leta 4 $2.60. — Predsednik Frank * Mežnair- < šlč, 1061 B. 62nd. St., tajnik Frank ; Košmerl, 6428 Metta Ave. N; B., dr. J zdravnik dr. J. M. SeliAkar, . 6127 St. < Clair Ave, — Rojaki se vabijo k o J bih)emu pristopu. / Društvo sv. Vida št. 26. K, S. K. J. Ima svoje redne seje vsako prvo ne-deljb t mesecu v KnausoVi dvorani. Ptedsednlk Anton Grdlna, 6127 St. Clair Ave.; zastopnik John Ordina/ 0111 St. Clair Ave.; tajnik Jos. Jame, | J221 B. 60th St.; dr. zdravnik dr. J | M. Sellikar, 6127 St. Clair Ave. Vse Informacije daje tajnik. ji Slovenska Nsrodns čitalnica. Prostori na 6101 Glass Ave. N. B. (val gal 61. ceste). Primož Kogoj, predsednik; Frank Hudoreralk glavni tajnik — Knjige se izposojujejo v ne-! deljo od 9. — 11. dop„ v. četrtek od 7. — 9. sv. — Novi udi se sprejemajo pri mesečni seji vsak prvi četrtek v mesVcu. Slovensko .telovadno In podporno društvo "Slovenski 8okol." — ima avoje redne seje Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v KnausovI dvorani. — Za sprejem mora biti vsak kandidat vpisan po kakem bratu Sokolu.' Pristop k telovadb) Je dovoljen tudi 'mladoletnim še ne rednim članom. — Prede. France Koren, tajnik Ant. Peterlin. 1101 E. 63rd St.. blagajnik Andr. Kranjc; dr. zdravnik div J-M. Sellflkar, 6127 St. Clair Ave. 16oot8 / ^ K. K. podp. društvo sv. area Marije, Ima rsvojo redno sejo vsaki drugI četrtek v mesecu; ob 8. url zvečer v mali KnausovI dvorani. Odbornlce so za leto 1909 naslednje častite članice: Predsednica: Marija Grdlna, 6}11 St. Clair Ave. N. B., I. tajnica Ivana Pelan, 6030 St. Clair Ave. N". B., društveni zdravnik g. dr. J. Sellškar, > 6127 St. Clair Ave. N. B. Rojakinje se vabijo k obilnemu pristopu. • , • THE NEW NATIONAL | < ! Cafš, restaurant In kegljišče. ; ! I F. W. KOHL. Prop.. J J ! » 2321 B. 4th St Cleveland, O. \ \ I : Tel. Cent. 8013 W. f [ Slovenski knjigovez B. P. PRIHODA, 6616 Hamlet Av^ (Sroadway.) Izdeluje društvene trak«, reflallje Itd. Naročila se sprejemajo pH "Ameriki." -*—---- Phone Cuy. Central 779» L. trgovec s ^Jštvom preprogami, I ® Mpm^ ^P"^ BflBF H ■■ m ■ M ■ I Vv f ■ { mlekarno I NA SPRUCE ST. STOP 175?. - • 30 tiketov za $1.00 6VCS, * Prodaja mleka, sira, su rovega masla* (buter) 'l| J smetane. ' *s . v^^ i Frank. Bi rtič J PODPIRAJTE I^OMAČE PODJETJE? t Velika, vreda j linger, Ant. Prijatelj,^ ^^H telMlaiM LAni,.yv%^ BT.TiS i iM^i^agiii^iia^ia^MMM^ f' FINN & LABADIE^B 1 579.581 BROADWAll j Izdelovalci in prodajalci na debelo — GORČICE "(muattdH J OLJA, "PICKLES, KISLEGA ZELJA, "KATSUP," "JELLIES", *® J Ako izreiete pet teh oglasov* (od različnih tednov) In Jih p^^D £ šete ter daste enemu Izmad sledečih trgovcev, dobite za novpJ^H J lep koledar. > JOHN MIHELCIC, 6213 St. Gialr AA. N. |fl LOWI8 LACH, ANT. PRIJATELJ, j! 1033 E. 62nd St. 1 4016 St. Clair Ave. N. J J. MOCILNIKAR, FR. SOBER, J 3812 St. Clair Ave. N. E. 6512 Carry Ave. S! FELIKS 8URT2, JOHN IPEH, J 1336 E. 66th Str. 6301 Qlaea Ave. ' « KUHAR M. KEKKC. 3908 8t. Clair Ave. N. E. St. CJal'r Ave., N. E. t STE V. 28. K.^Carllager, 3942 SL ClsfeJH Podpis ................................................. J___ - ^ftrwwtt IIMtWNWIIIfWW Wl WW • 'MM9M| i """" ' ■•" ■ 1 ■• ■■ '-------------- ------- ■ t, . 3E3. J!L. Sclxollentxagr^c 1 ^gm ijesaak'a.B. I Obstoji že 35 let. Izdeluje najboljša (lntf«i|H J - zdravila. II m i * - ~ ' i | Pozor! Radi prevelike zaloge in žganja sem znižal cent Imam v zalogi več tisoč gaji^^H nov vina in žganja domačega in importiranega. Kdor želi piti pravi, pristf^H kranjski cviček ali rabulo GEO. TRAVNIKA R 6102 St. Clair Ave. N. eJ Posebnost: Importirana ^Babulfl g H. F. Grigoleist , MESARIJA. 63 Central Market.. Cleveland, (X ST. CLAIR LEKARNA. THEODORE URBAN, lastnik 6602 St Clair Ave. KroglJIce mm Jetra. Cena fSctf. . Ako Imate slab Belodec, slabo pre malo a peti ta, slab spomin, gla-vo&ol ltd. «J kupite Urbanovih "Liver Pllle." \ ' 111 \ ' J. H.Miller M CWA1E h TOtiJ iWm, Agenti xa razprodajo na jH boljiega tpanji N* H 2666 EAST 63. STlflH VESELE PRAZNll S—\ , J j I Nov« elevenaka alJM ] Geo. Bowtja« j; 6010 St. Clair A*M Una polni »logo slaM U, tobaka. m^M ff • Sladoled. (Ice M M* Se priporoča rofllsl