42 Systems of teaching swimming in some European countries Abstract The aim of this study was to investigate what kind of systems of teaching swimming we have in Slovenia and some other Euro- pean countries such as Spain, Portugal, Great Britain, Czech Republic, Slovakia, Germany and Austria. In this study we've set a number of different questions. Our goal was to compare different programs for non-swimmers in Slovenia and abroad and differ- ent ways to adapt to the water. Also how the swimming programs are organized in elementary schools and what kind of a license is required for teaching or coaching swimming. After careful review we’ve come to a conclusion that the process of learning swim- ming is relatively similar in our country and in other European countries. What they all have in common is an initial adaptation to the water, then focusing on learning one of the basic swimming techniques (breaststroke, freestyle, and backstroke). The most significant differences occur regarding the type of license with which a person can teach swimming and organization of swim- ming courses within the school. Keywords: swimming, teaching swimming, Slovenia, Spain, Great Britain, Portugal, Czech Republic, Slovakia, Germany, Austria. Nejc Jurgec, Jernej Kapus, Matej Majerič Učenje plavanja v nekaterih evropskih državah Izvleček V članku smo raziskovali, kakšen sistem uče- nja plavanja imamo v Sloveniji, in kakšne- ga imajo nekatere druge evropske države. Analizirali smo sisteme učenje plavanja v Španiji, na Portugalskem, v Veliki Britaniji, v Češki republiki, na Slovaškem, v Nemčiji in v Avstriji. V članku smo poizkušali odgovoriti na več različnih vprašanj. Zanimala nas je primerjava programa za neplavalce pri nas in drugod, primerjava načina prilagajanja na vodo, primerjava organizacije programa plavanja v osnovnih šolah in kakšna licenca je potrebna za poučevanje plavanja. Po na- tančnem pregledu literature smo prišli do zaključka, da so postopki učenja plavanja pri nas in v drugih evropskih državah precej podobni. Vsem je skupno začetno prilagaja- nje na vodo in nato poudarek na učenju ene izmed osnovnih plavalnih tehnik (prsno, kravl, hrbtno). Do največjih razlik prihaja pri vrsti licenc, s katero lahko oseba poučuje plavanje, in pri organizaciji plavalnih tečajev v sklopu šole. Ključne besede: plavanje, sistemi učenje plavanja, Slovenija, Španija, Velika Britanija, Portugalska, Češka, Slovaška, Nemčija, Avstrija Foto: Jernej Kapus iz prakse za prakso 43 Uvod „ Varnost pred utopitvijo je eden od osnov- nih namenov učenja plavanja. Doseda- nje izkušnje kažejo, da lahko število žrtev zmanjšamo s sistematičnim učenjem plavanja, z ozaveščanjem ljudi, načrtnimi preventivnimi ukrepi in ustrezno pripra- vljenostjo za zaščito, reševanje in pomoč. Najboljši preventivni ukrep pred utopitvijo je dobro znanje plavanja. Cilj varnega plavalca je osvojiti takšno pla- vanje, ki mu omogoča svobodno in varno spoznavanje vodnega okolja ob zavedanju svoje plavalne omejenosti. Znanje plavanja v Sloveniji opredeljujejo kriteriji za naziv plavalec in značka bronastega delfina (Ju- rak idr., 2002). V članku nas je zanimalo, kakšen je sistem učenja plavanja v različnih evropskih drža- vah. Osredotočili se bomo predvsem na dr- žave srednje in zahodne Evrope. Te države so Španija, Portugalska, Velika Britanija, Če- ška republika, Slovaška, Nemčija in Avstrija. Poizkušali bomo poiskati odgovore, kako je sestavljen program za neplavalce v evrop- skih državah, kakšen je način prilagajanja na vodo pri neplavalcih v evropskih drža- vah, kako imajo organiziran program pla- vanja v osnovnih šolah in kakšna licenca je potrebna za poučevanje plavanja pri nas in v tujini. Za izdelavo članka smo pregledali tako slo- vensko kot tudi tujo literaturo. Smernice za izdelavo le tega pa smo dobili s pomočjo seminarskih nalog Erasmus študentov, ki so jih morali narediti pri predmetu Plavanje 1 z osnovami reševanja iz vode. Primerjava metod „ učenja plavanja Učenje plavanja neplavalcev pri nas pote- ka na dveh ravneh, in sicer prilagajanje na vodo ter učenje plavalne tehnike. V Slove- niji poznamo klasično metodo učenja pla- vanja, ki je sestavljena iz več zaporednih faz (Kapus idr., 2011): prilagajanje na vodo (sestavljeno iz šestih • stopenj): učenje osnovne tehnike: • učenje položaja telesa, – učenje udarca, – učenje zaveslaja, – učenje gibanja glave z dihanjem v ko- – ordinaciji z zaveslaji, učenje koordinacije osnovne tehnike; – učenje nadaljevalne tehnike. • Učitelj začne najprej učiti gibanje z vajami na kopnem. Ko učenec usvoji znanje na ko- pnem, se začne učiti gibanja v vodi. Zapo- redje učenja gibanja v vodi je sledeče: na mestu, ob robu bazena, učenje zaveslajev v hoji, s pomočjo partnerja, s pomočjo pla- valnih pripomočkov in na koncu brez vseh pripomočkov (Kapus idr., 2011). Učenje plavanja neplavalcev je v Španiji razdeljeno na tri ravni. Na prvi je cilj preži- vetje v vodi, ki ga otrok doseže s prilagaja- njem na vodo (upor vode, potapljanje gla- ve, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, plovnost, in drsenje). Na drugi je cilj doseči popolnoma samostojno gibanje v vodi. Na tretji je cilj obvladati vse osnovne plavalne tehnike (prsno, hrbtno, kravl) (Barbero, Cu- evas in Arellano, 1984). Tudi na Portugalskem je program zače- tnega učenja plavanja sestavljen iz treh ravni. Prva je prilagajanje na vodo. Druga je osvojitev osnov plavanja, kjer način plava- nja ni toliko pomemben, kot je pomemb- no, sproščeno gibanje otrok v vodi. Tretja predstavlja učenje vseh osnovnih plavalnih tehnik (Barbosa in Queirós, 2004). V Veliki Britaniji poteka učenje plavanja pod okriljem plavalne zveze (Amateur swimming association - ASA). Program je sestavljen iz štirih ravni. Prva je namenjena otrokom do 5. leta starosti in se imenuje ASA osnovni program plavanja, kjer poteka prilagajanje na vodo skozi igro. Druga je na- menjena otrokom od 4. do 11. leta starosti in se imenuje ASA naučimo se plavati. Njen namen je otrokom približati plavanje na način, da se bodo v vodi počutili udobno in varno. Tretja raven nima starostne ome- jitve, edini pogoj je samostojno plavanje. Na tej ravni se otroci, ob izpopolnjevanju plavalnih tehnik, srečajo tudi z različnimi drugimi plavalnimi dejavnostmi, kot so tekmovalno plavanje, vaterpolo, skladno plavanja, potapljanje in osnove reševanja iz vode. Četrta raven je namenjena otrokom starejšim od 14 let in odraslim, ki bi radi nadgradili svoje plavalno znanje (Learn to swim framework, 2016). Na Češkem je program učenja plavanja neplavalcev razdeljen na tri ravni. Prva je plavanje začetnikov in je namenjena otro- kom do 6. leta starosti. Druga se imenuje osnove plavanja in je namenjena otrokom 2. in 3. razreda osnovne šole. Tretja se ime- nuje nadaljevalno plavanje in je namenjena otrokom, ki so popolnoma usvojili osnove plavanja in so pripravljeni na učenje nada- ljevalnih tehnik. (Hofirková, 2006). Tudi na Slovaškem je program plavanja raz- deljen na tri ravni. Prva se imenuje uvajalno obdobje pred šolo, kjer je cilj prilagoditev na vodo. Otroci se privajajo na vodno oko- lje, na potapljanje glave in na drsenje v pr- snem in hrbtnem položaju. Druga raven je osnovna, kjer je cilj naučiti se treh osnovnih plavalnih tehnik (prsno, hrbtno, kravl). Tre- tja raven je nadaljevalna, kjer je glavni cilj do potankosti izpopolniti vsaj eno plavalno tehniko (Modrák, 2011). Sistem učenja plavanja v Nemčiji je razde- ljen na dve ravni. Prva je osnovna, kjer po- teka prilagajanje na vodo in razvoj osnov- ne motorike plavanja, s pomočjo katere se učenec obdrži na vodni gladini. Na drugi se učenec uči različnih plavalnih tehnik, kjer je poudarek na pravilnem in koordiniranem gibanju (Schramm, 1996). Kot pravi Schwimmen in der Schule (2015) je v Avstriji program plavanja razdeljen na tri ravni (prilagajanje na vodo, napredek v vodi, prvi zaveslaj). Prvi dve ravni se med seboj ves čas prepletata. Pri prvi je pou- darek na spoznavanju z vodo in preganja- njem strahu pred njo, medtem ko je pri drugi poudarek na spoznavanju enostav- nega načina plavanja, ki otroku omogoča obstanek nad vodno gladino. Pri tretji rav- ni pa poteka poučevanje ene izmed treh osnovnih plavalnih tehnik (prsno, hrbtno, kravl), kjer je poudarek na pravilni izvedbi in koordinaciji gibanja. Primerjava programov prilaga- janja na vodo V Sloveniji je prilagajanje na vodo sestavlje- no iz šestih stopenj: prilagajanje na upor vode, prilagajanje na potapljanje glave, prilagajanje na gledanje pod vodo, prilaga- janje na izdihovanje v vodo, prilagajanje na plovnost in prilagajanje na drsenje. V Španiji prilagajanje na vodo delijo na tri stopnje. Prva stopnja pomeni stik z vodo, običajno izven bazena. Najprej se otrok vode dotakne z nogami in nato z rokami. Druga stopnja se izvaja v vodi. Najprej si otrok zmoči obraz, da vodo občuti. Nato se z obema rokama prime roba bazena in z nogami brca pod gladino. Pogumnejši otroci se držijo samo z eno roko in z noga- mi brcajo pod vodo. Nato se začnejo otroci premikati po vodi. Pomikajo se ob robu ba- zena tako, da se z rokami vlečejo ob robu bazena, naprej, nazaj, najpogumnejši lahko naredijo tudi kakšen obrat ob robu. Tretja stopnja je tudi najtežja, saj mora otrok po- topiti celo glavo pod vodo. Ko glavo poto- 44 pi, nastopi učenje izdihovanja v vodo. Nato sledi prilagajanje na drsenje z glavo obrnje- no proti stropu in na koncu tudi s potoplje- no glavo. Na koncu pa sledi še prilagajanje na plovnost (Barbero idr., 1984). Na Portugalskem pričnejo otroci s prila- gajanjem na vodo zunaj bazena. Nato gre učenec v vodo, kjer se začne prilagajanje na: upor vode, na potapljanje glave, na gle- danje pod vodo, na izdihovanje v vodo, na plovnost in na drsenje (Barbosa idr., 2012). V Veliki Britaniji je prilagajanje na vodo del »ASA osnovnega programa plavanja«. Pro- gram je sestavljen iz treh različnih stopenj. Prva stopnja je najpomembnejša, saj se popolni začetniki spoznajo z vodo s po- močjo odraslih. Glavni cilj je izgubiti strah pred vodo. Druga stopnja je namenjena otrokom, ki se v vodi gibljejo samostojno in lahko sledijo navodilom. Pri tretji stopnji je cilj preplavati 10 metrov, se potopiti na dno in od tam prinesti igračo. Obvladati različna obračanja in imeti osnovno znanje o varnosti v vodi (Learn to swim frame- work, 2016). Na Češkem prilagoditev na vodo poteka skozi različne igre, ki potekajo v vodi in ob njej. Glavni namen iger je pridobiti osnov- ne plavalne veščine, kot so: potapljanje obraza, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, skok v vodo z roba bazena in drsenje v prsnem položaju (Hofirková, 2006). Na Slovaškem poudarjajo pomen staršev pri začetnem prilagajanju na vodo(Modrák, 2011). Začne se lahko že doma s kopanjem v kadi, kjer naj starši otrokom pripravijo ne- koliko hladnejšo kopel kot običajno in naj si skupaj umivajo obraz in glavo. Kadar so skupaj na morju ali v bazenskih kopališčih, naj se igrajo različne igre s škropljenjem. Ko je otrok uspešno osvojil potapljanje glave, izdihovanje v vodo, drsenje in plovnost, se lahko postopoma začne poučevanje osnovnih plavalnih tehnik. V Nemčiji Kaiser (2007) pravi, da je glavni cilj prilagajanja na vodo premagati refleks mežikanja in doseči prsni položaj – položaj »puščice«. Plavalna pripomočka, s kateri- ma si lahko pomagamo pri prilagajanju na vodo, sta obroč in plavalna deska. Prilagaja- nje na vodo delijo na dva koraka. Prvi korak je varnost v vodi in drugi prilagajanje na plovnost. Pri prilagajanju na vodo v Avstriji je pouda- rek na izdihovanju v vodo, potapljanju, sko- ku na noge z roba bazena, povezavi skoka in potapljanja (po skoku se mora otrok po- topiti s celotnim telesom), drsenju (odriv od roba bazena na hrbtu ali trebuhu), plavanju (premikanje rok z namenom povzročanja valovanja vode). Primerjava organiza- „ cije programa plava- nja v osnovnih šolah V Sloveniji učni načrt za šport opredeljuje tečaj plavanja kot del rednega šolskega po- uka v 2. ali 3. razredu osnovne šole. Šola je primorana organizirati 20-urni plavalni te- čaj v prvem triletju. (Kovač, Novak, 1998, v Jurak idr., 2002). Po njem naj bi bili vsi otroci prilagojeni na vodo in zmožni preplavati 25 metrov. Svoje znanje plavanja imajo otroci možnost nadgraditi v letni šoli v naravi, ki naj bi potekala v drugem triletju. Na pre- verjanju plavanja ob koncu drugega triletja, naj bi vsi otroci varno preplavali 50 metrov v globoki vodi in pri tem skočili na noge v vodo ter izvedli vajo varnosti. V primeru, da otrok ne zna plavati, mora šola organizirati plavalni tečaj v tretjem triletju. Učenje pla- vanja v okviru osnovne šole lahko vodijo športni pedagogi in strokovno usposo- bljeni vaditelji ali učitelji plavanja (Jurak idr., 2002). V Španiji je plavanje del učnega načrta, vendar ni zakonsko določeno, da se tudi mora izvajati. Tako v večini šol nimajo orga- niziranih tečajev plavanja, saj se vsaka šola odloči, ali bodo plavanje vključili v njihov program ali ne. Eden izmed razlogov za ta- kšno odločitev je dejstvo, da je večina šol majhnih in nimajo ustreznega bazena. Zato je organizacija tečaja v javnih kopališčih za šolo kar zajeten strošek (Barbero idr., 1984). Na Portugalskem tečaj plavanja ni del uč- nega načrta osnovnih šol. Zato jih organizi- rajo le redke (Barbosa in Queirós, 2004). V Veliki Britaniji je program plavanja tako kot v Sloveniji del učnega načrta. Šole morajo podobno kot pri nas organizirati 10-urne plavalne tečaje v osnovni šoli, ki trajajo dva tedna vsak dan po pol ure. Tečaje morajo organizirati znotraj prve in druge stopnje. V Angliji prva stopnja pomeni prvi in drugi razred osnovne šole, druga stopnja pome- ni tretji, četrti, peti in šesti razred. Znanja, ki naj bi jih usvojili učenci po končanem plavalnem tečaju: tehnično pravilno pre- plavati vsaj 25 metrov, obvladati vsaj eno plavalno tehniko (prsno, kravl, hrbtno) in uspešno opraviti samoreševanje v različnih okoliščinah (English programmes of study: key stages 1 and 2, 2013). Na Češkem je plavalni tečaj del šolskega programa, ki je sestavljen iz devetih izo- braževalnih področij. Eno izmed teh je tudi področje »človek in zdravje«, v okviru ka- terega se v osnovni šoli izvajajo tečaji pla- vanja: 40-urni v prvem, 20-urni v drugem (priporočljivo) in 20-urni plavalni tečaj v tre- tjem triletju. Ob koncu tečaja priredijo tudi plavalno tekmovanje in preverijo znanje plavanja učencev. Da učenec dobi potrdilo o uspešno opravljenem učenju plavanja, mora izpolniti naslednje naloge: preplavati 200 m prosto, štartni skok, ujeti predmet v globoki vodi in obvladati osnove vseh pla- valnih tehnik (Hofirková, 2006). Na Slovaškem je tečaj plavanja del učnega načrta in se mora izvesti v enem izmed pr- vih štirih razredov. V primeru, da ima šola bazen, potem se tečaj plavanja izvaja tam, v nasprotnem primeru tečaj plavanja po- teka v najbližjem bazenu, ki je primeren za poučevanje. Na Slovaškem prve tečaje pla- vanja organizirajo že v vrtcu, vendar je tam poudarek na prilagajanju na vodo. Ta tečaj poteka v obliki desetih ur in vsaka ura traja 45 minut. Plavalni tečaj od 1. do 4. razred obsega 20 ur. Minimalni standardi znanja so preplavati 25 metrov brez počitka z ma- limi tehničnimi napakami in brez skoka v vodo. Plavalni tečaj od 5. do 9. razreda ob- sega 10 ur, oziroma v primeru šole v naravi obsega 20 ur. Minimalni standardi znanja so osvojiti vsaj eno plavalno tehniko (prsno, hrbtno ali kravl), v kateri mora preplavati vsaj 50 metrov brez počitka s štartnim sko- kom in obratom. Višji standardi znanja pa so preplavati 200 metrov in obvladati vsaj dve plavalni tehniki (prsno, hrbtno, kravl) (Modrák, 2011). Poučevanje plavanja je del učnega načrta v Avstriji kot tudi v Nemčiji. Cilj plavalnih tečajev v šoli je spoznati in osvojiti vse tri ravni: prilagoditev na vodo, postopno uče- nje ene izmed plavalnih tehnik in obvladati eno plavalno tehniko. V prvem in drugem razredu naj bi se prilagodili na vodo, spo- znali eno plavalno tehniko in pravila na bazenu. V tretjem in četrtem razredu je cilj osvojiti eno plavalno tehniko in spoznati skok na noge z roba bazena. V petem in šestem razredu je cilj izpopolniti že po- znano plavalno tehniko in spoznati novo. V sedmem in osmem razredu je cilj izpiliti prvo naučeno tehniko in še izboljšati drugo (Schwimmen in der Schule, 2015). iz prakse za prakso 45 Strokovna „ usposobljenost V Sloveniji lahko plavanje v organiziranih oblikah uči vsak, ki je pridobil ustrezno iz- obrazbo in/ali usposobljenost. Strokovna izobrazba pomeni s šolanjem načrtno pri- dobljena ustrezna strokovna znanja in spo- sobnosti. Ko se kandidat ustrezno izobrazi, postne učitelj plavanja (Kapus idr., 2011). V Španiji lahko poučuje plavanje vsak, ki je pridobil ustrezno usposobljenost,. Španska plavalna zveza je tista, ki vsako leto organi- zira tečaje za pridobitev licence. V sklopu tečajev je možno pridobiti vse licence od vaditelja pa vse do trenerja plavanja. Prav tako je licenco možno pridobiti v sklopu Španske zveze reševalcev iz vode. Obstaja- jo pa tudi privatna podjetja, ki imajo svo- je plavalne licence. Te veljajo samo v teh plavalnih šolah in niso splošno priznane v Španiji (Moreno in Gutiérrez, 1998). Na Portugalskem lahko vsak z ustrezno licenco poučuje plavanje. Brez licence za- konsko ni dovoljeno poučevati plavanja. Licenco za učitelja plavanja pridobiš tako, da se udeležiš seminarja za bodoče učitelje plavanja, ki jih organizira Nacionalna zveza. Licenco za trenerja 1. stopnje podeljuje Se- verna plavalna zveza Portugalske. Licenco za trenerja 2. stopnje pa podeljuje Portu- galska plavalna zveza. V Veliki Britaniji je vse v zvezi s plavanjem organizirano s strani ASA–e (Amaterska plavalna zveza). Ta organizacija vsako leto prireja tečaje za vaditelje, učitelje in trener- je plavanja. Kadar oseba uspešno opravi tečaj za učitelje plavanja, dobi svojo števil- ko in profil, kjer piše, katere vrste naziv ima (Learn to swim framework, 2016). Na Češkem lahko plavanje poučujejo učite- lji in trenerji plavanja ter diplomanti Fakul- tete za šport. Tečaje za učitelje in trenerje plavanja organizira Češka nacionalna pla- valna zveza. Preden oseba postane učitelj plavanja, mora postati član plavalne zveze, nato opravlja izpit in na koncu prejme li- cenco. Licenca velja štiri leta, nato pa jo je potrebno ponovno podaljšati (Instructor plavání, 2016). Na Slovaškem sodeluje Slovaška plavalna zveza skupaj s Fakulteto za šport. Skupaj or- ganizirata vse vrste tečajev za učitelje pla- vanja, za trenerje plavanja, za učitelje plava- nja dojenčkov, instruktorja vodne aerobike itd. Ko oseba konča z usposabljanjem za zaželen naziv, prejme licenco. Licenca za učitelja in trenerja plavanja velja štiri leta, nato pa je potrebno licenco podaljšati z udeležitvijo seminarja (Bazálik, 2009). Plavanje v Nemčiji lahko poučuje vsaka oseba, ki je osvojila nemško bronasto znač- ko reševanja iz vode. Vsekakor je zaželeno, da se oseba kljub tej znački udeleži semi- narja o poučevanju plavanja, ampak to ni pogoj (Rettungsschwimmen, 2016). V Avstriji za poučevanje plavanja ni potreb- na licenca za učitelja plavanja. Vsak učitelj ali trener, ki ima licenco asistenta reševalca iz vode, lahko v Avstriji poučuje plavanje. Vsekakor je zaželeno, da se oseba kljub tej usposobljenosti udeleži seminarja o pou- čevanju plavanja, ampak to ni pogoj. Prav tako lahko vsak, ki je diplomiral na Fakulteti za šport, Pedagoški fakulteti, Nacionalni akademiji športa, je član zvezne oborože- ne sile, ali je opravil licenco na Plavalni zve- zi Avstrije, samostojno poučuje plavanje (Schwimmen in der Schule, 2015). Ali lahko z usposobljenostjo za poučevanja plavanja, prido- bljeno v Sloveniji, poučuješ tudi v drugih evropskih drža- vah? V Veliki Britaniji je od posamične plavalne šole odvisno, ali lahko oseba z usposo- bljenostjo pridobljeno v Sloveniji poučuje ali ne. V kolikor plavalna šola ne omogoča poučevanja plavanja s slovensko licenco, je potrebno opraviti licenco, ki je priznana v Veliki Britaniji. Tako je najprej potrebno opraviti ASA pomočnik učitelja plavanja 1. stopnje ter nato še ASA učitelj plavanja 2. stopnje (P . Rowland, osebna komunikacija, 3. 7. 2016). Na Portugalskem se pred poučevanjem preveri in primerja program usposoblje- nosti s programom, ki velja tam. To opravi Zavod za šport Portugalske. V kolikor sta programa po stopnji enakovredna, lahko oseba prične poučevati plavanje (L. Bapti- sta, osebna komunikacija, 5. 7. 2016). Slovenska usposobljenost za učitelja plava- nja je priznana tudi na Slovaškem, tako da lahko oseba iz Slovenije nemoteno pouču- je plavanje tudi tam. Edini problem, ki lahko nastopi, je jezik, saj vse plavalne šole ne do- voljujejo poučevanja plavanja v angleškem jeziku (Z. Szabóová, osebna komunikacija, 8. 7. 2016). Prav tako kot na Slovaškem je tudi na Če- škem dovoljeno učenje plavanja s sloven- sko licenco za učitelja plavanja (R. Šmerda, osebna komunikacija, 9. 7. 2016). V Avstriji za poučevanje plavanja ni potreb- na licenca za učitelja plavanja. Tukaj že za- dostuje diploma reševalca iz vode. V kolikor oseba iz Slovenije opravi licenco reševalca iz vode v Avstriji, lahko nemoteno poučuje plavanje v Avstriji (Unger, osebna komuni- kacija, 5. 7. 2016). Zaključek „ Programi plavanja za neplavalce so vsebin- sko več ali manj enaki v vseh državah. Vse države najprej pričnejo s prilagajanjem na vodo, saj je to osnova, in šele, ko je otrok prilagojen na vodo, lahko pričnemo s po- učevanjem ene izmed osnovnih plavalnih tehnik (prsno, hrbtno, kravl). Tudi način prilagajanja na vodo je v vseh državah bolj ali manj podobni, saj je cilj prilagajanja na vodo, da je otrok prilagojen na upor vode, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, plovnost in na drsenje. V Osnovnih šolah imajo učenje plavanja organizirano v Veliki Britaniji, Češki Repu- bliki, na Slovaškem, v Nemčiji, Avstriji in v Sloveniji. Medtem ko na Portugalskem in v Španiji tečaji niso del učnega načrta. V Sloveniji, v Španiji, na Portugalskem, v Veliki Britaniji, na Slovaškem in na Češkem lahko plavanje poučujejo samo osebe, ki imajo pridobljeno ustrezno izobrazbo ali usposobljenost. V Nemčiji lahko plavanje poučuje vsaka oseba, ki je osvojila Nem- ško bronasto značko reševanja iz vode. Za- želeno je, da se oseba kljub temu udeleži seminarja o poučevanju plavanja, vendar to ni pogoj. V Avstriji pa je za poučevanje plavanja usposobljena vsaka oseba, ki ima licenco asistenta reševalca iz vode. Učitelji plavanja, ki imajo opravljeno licen- co za učitelja plavanja v Sloveniji, lahko v Avstriji, Češki republiki in na Slovaškem nemoteno poučujejo plavanje. Prav tako je tudi na Portugalskem dovoljeno poučeva- nje plavanja z licenco iz Slovenije, v kolikor je le-ta po stopnji izobrazbe enaka licenci pridobljeni na Portugalskem. Medtem ko je v Veliki Britaniji od vsake plavalne šole odvi- sno, ali je dovoljeno poučevanje plavanja z licenco pridobljeno v Sloveniji ali ne. 46 Literatura „ Barbero, A., Cuevas, J., Arellano, R. (1984). 1. Las escuelas municipales de natación. Madrid: In- stituto Municipal de Deportes. Barbosa, T. M., Costa, M. J., Marinho, D. A., Sil- 2. va, A. J., Queirós, T. M. G. (2012). A adaptação ao meio aquático com recurso a situações lúdicas. Educación Física y Deportes, 170, Pridobljeno 11. 4. 2016 iz http://www.efde- portes.com/efd170/a-adaptacao-ao-meio- aquatico.htm Barbosa, T. M., Queirós, T. M. G. (2004). 3. Ensino da natação: uma perspectiva metodológica para a abordagem das habilidades motoras aquáticas básicas. Lisboa: Xistarca. Bazálik, J. (16. 12. 2009). 4. Smernica slovenskej plaveckej federácie pre získavanie odborných spôsobilostí v jednotlivých kvalifikačných stupňoch. Slovenská plavecká federácia. Pridobljeno 15. 4. 2016, iz http://www. kpzbb.sk/sites/default/files/fotky/Smerni- ca%20SPF%20-%20Z%C3%ADskavanie%20 licenci%C3%AD.pdf English programmes of study: key stages 1 5. and 2. (2013). Department for education. Pridobljeno 1. 5. 2016, iz https://www.gov. uk/government/uploads/system/uploads/ attachment_data/file/335186/PRIMARY_na- tional_curriculum_-_English_220714.pdf Hofirková, P. (2006). 6. Základní plavecký výcvik na školách s rozdílnými podmínkami. Brno: Masarykova Univerzita. Instructor plavání. 7. (2016). Dena. Pridobljeno 15. 4. 2016, iz http://www.matuska-dena. cz/rekvalifikace/instruktor-plavani/?utm_ source=seznam&utm_medium=cpc&utm_ campaign=Matuska-Dena.cz+- +8103183862&utm_content=Instruktor+pla v%C3%A1n%C3%AD# Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Kapus, V., Bed- 8. narik, J., Pincolič, Šajber, D. idr. (2002). Učenje plavanja v Sloveniji 1994–2000. Ljubljana: Za- vod za šport Slovenije. Kaiser, D. (2007). 9. Schwimmen. Das, was sie machen, machen sie sehr gut. Bochum: Ruhr- Universität. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., 10. Pincolič, Šajber, D., Vute, R. idr. (2011). Plava- nje, učenje . Ljubljana: Fakulteta za šport, In- štitut za šport. Learn to swim framework. 11. (2016). The ASA le- arn to swim pathway. Pridobljeno 15. 4. 2016, iz http://www.theiosonline.com/shared/get- file.ashx?id=1987&itemtype=document. Modrák, M. (2011). 12. Organizácia, obsah a me- todika výučby plávania a aplikácia plávania v zdravotnej telesnej výchove. Prešov: Metodic- ko-pedagogické centrum. Moreno, J.A., Gutiérrez, M. (1998). 13. Bases me- todológicas para el aprendizaje de las activi- dades acuáticas educativas. Barcelona: INDE publicaciones. Rettungsschwimmen 14. (11. 4. 2016). DLRG. Pri- dobljeno 19. 4. 2016, iz http://www.dlrg.de/ lernen/breitenausbildung/rettungsschwim- men.html Schramm,E. (1996). 15. Sportschwimmen. Berlin: Sportverlag. Schwimmen in der Schule 16. . (23. 3. 2015). Jugen- drotkreuz. Pridobljeno 11. 4. 2016 iz http:// www.jugendrotkreuz.at/fileadmin/NOE/ Schwimmen/Schwimmen_in_der_Schu- le_NOEJRK_2015.pdf Zahvala Smernice za izdelavo članka smo dobili s pomočjo seminarskih nalog Erasmus štu- dentov, ki so jih morali narediti pri predme- tu Plavanje 1 z osnovami reševanja iz vode.. Za uporabo se torej zahvaljujemo: Eva Alonso Hulsbos (Španija), Santiago de Lis Aguirregomezcorta (Španija), Jose Manuel Lojo Fernández (Španija), André Filipe Mota Cardoso da Silva (Portugalska), Ricardo Cur- to Pereira (Portugalska), Denisa Floriánová (Ćeška repubilka), Markéta Šívrová (Češka republika), Jiří Jaroš (Češka republika), Vero- nika Čukanová (Slovaška), Michael Janning (Avstrija) in Tabea Wagner (Nemčija). Nejc Jurgec, dipl. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova ulica 22, 1000 Ljubljana nejc.jurgec@gmail.com