POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 18. DEC. 1958 Leto X — Štev. 50 Cena din 10.— ZA VEČJI POLITIČNI VPLIV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL Pretekli petek je bila v Murski Soboti razširjena seja predsedstva OO SZDL in sekretariata OK ZKS, ki jo je vodil sekretar komiteja Jan Ros. Na seji so razpravljali o volitvah v zadružne svete in o pripravah za njih prve seje. Ocenili so tudi doslejšnje priprave zn spomladansko setev hibridne koruze v pridelovalnem sodelovanju in razpravljali o delovanju osnovnih organizacij SZDL in o nekaterih drugih organizacijski vprašanjih. Ko so razpravljali na razširjeni seji o delovanju osnovnih organizacij SZDL, so ugotovli, da te ne delujejo povsod stalno in zato tudi nimajo odločilnejšega političnega vpliva na družbeno dogajanje v svojih okoliših, pač pa bolj od akcije do akcije, kampanjsko, kot pač pride kdo k njim iz okrajnega ali občinskega političnega vodstva. Tej ugotovitvi sledi še druga, da vaški odbori SZDL, ki delujejo preveč kampanjsko, tudi niso bili sposobni organizirati načrtnega izobraževalnega dela med svojimi člani in ostalim prebivalstvom, čeprav so potrebe po takem delovanju zelo aktualne na našem podeželju, še prav posebej zato, ker smo v našem kmetijstvu pred uresničevanjem pomembnih in neodložljivih družbenih nalog, ki zahtevajo tudi mnogo političnega pojasnjevanja in intenzivnega sodelovanja SZDL. Ugotovljeno stanje v osnovnih organizacijah SZDL narekuje ustanovitev takih političnih enot, ki bi v teritorialnem pogledu zajele zaokrožene gospodarske celote in uveljavljale učinkovitejši vpliv SZDL v družbenem delovanju in sploh dogajanju določenega okoliša. To naj bi bili krajevni odbori SZDL, ki jih bomo začeli ustanavljati že v bližnji prihodnosti. Pri ustanavljanju KO SZDL se ne moremo držati v naprej določenih šablon; sprejeto je načelo, da naj bi tako vodstvo delovalo v okviru okoliša kmetijske zadruge, od tega pa je moč odstopati v primeru, če najdemo idealnejšo rešitev za krajevno skupnost (okoliš zdravstvene ambulante, šolski okoliš itd.), v kateri bo lahko krajev- ni odbor SZDL učinkovito usmerjal osnovne organizacije SZDL in odločilno vplival na na uresničevanje zasnovanih akcij na vseh področjih družbenega delovanja. Z ustanavljanjem krajevnih odborov SZDL kot vmesnih političnih vodstev med občinskim političnim forumom in vaškim: organizacijami SZDL pravzaprav samo ustaljujejo dosedanjo prakso, toda s to razliko, da so dosedanji politični aktivi, ki so delovali v takšnem teritorialnih okoliših, opravljali svoje naloge in družbeni vpliv na okolico kampanjsko, krajevnim odborom SZDL pa bo zaupano stalno politično delovanje in funkcioniranje. Vaški odbori SZDL bodo ostali še naprej kot osnovne organizacije in bodo izpolnjevali predvsem organizacijske naloge (pobiranje članarine, pridobivanje novih članov, (Nadaljevanje na 2. strani) 22. DECEMBER - DAN Dan Jugoslovanske ljudske armade praznujemo vsako leto 22. decembra. Tega dne, leta 1941 ,po prvi ofenzici, ki so jo izvedli okupatorji in njihovi pristaši proti narodnoosvobodilni vojski, so na osvobojenem oz"emlju v vzhodni Bosni in Sandžaku bile formirane prve regularne enote vojske — proleterske udarne brigade. Dvaindvajseti december 1941 je tako prešel o zgodovino naše narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije kot dogodek odločilnega pomena, saj pomeni rojstvo naše Ljudske armade. Skupaj s pripadniki naše Armade praznujejo vsako leto ta praznik tudi narodi Jugoslavije. Praznujejo ga s svojo Armado. Tako je bilo vedno tudi pri nas v Pomurju in tako bo tudi letošnje praznovanje. Nanj se pripravljajo domala povsod po Pomurju. Največ prireditev v počastitev Dneva JLA bo v So- boti, ne zastajajo pa tudi v drugih večjih krajih Pomurja in o obmejnih predelih, te tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal med aktivnimi in rez. oficirji v Murski Soboti se je v teh dneh široko razvilo. Tekmujejo o različnih panogah, zmagovalci pa bodo prejeli prehodni pokal na praznični dan. Sedaj ga imajo rezervni oficirji. Proslave pripravljajo po vseh šolah. Pionirji bodo posebej čestitali pripadnikom JLA k prazniku in se sešli z njimi. Tudi borci, podoficirji in oficirji JLA bodo v teh dneh obiskali številne šole in se pomenkovali s pionirji o doživljajih iz partizanskega življenja in o JLA. Mnogo pionirjev pa bo tega dne sprejetih v vrste Ljudske mladine. V Soboti sami bo poleg tega še svečani zbor mladincev predvojaške vzgoje v nedeljo dopoldne v dvorani kina Park. V prireditve ob Dnevu JLA pa se je vključilo tudi soboško TV D Partizan. Tudi v Ljutomeru bo več prireditev, predvsem tekmovanj, svečana akademija pa bo v soboto zvečer, pripravlja pa jo DPD Svoboda. Podobno bodo proslavljali Dan JLA tudi v Radgoni in Lendavi. Jugoslovanska ljudska armada — armada miru. Tako so jo sprejeli tudi v Egiptu, od koder je gornji posnetek OB NOVI TOVARNI v Kidričevem PRETEKLO SOBOTO DOPOLDNE SO V KIDRIČEVEM PRIČELI S POSKUSNO PROIZVODNJO V NOVI TOVARNI ANODNE MASE — TOVARNO JE PREDAL V UPRAVLJANJE DELOVNEMU KOLEKTIVU TOVARNE GLINICE »BORIS KIDRIČ« POPREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE FRANC LESKOŠEK-LUKA. Velike slavnosti so se udeležili podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, predsednik ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik LS LRS Boris Kraigher, podpredsednik IS LRS Viktor Avbelj, član IS LRS Jože Ingolič, sekretar za industrijo in obrt LRS ing. Viktor Kotnik, predsednik OLO Maribor Jože Tramšek, organizacijski sekretar OK ZK Maribor Jože Gričar, podpredsednik OLO Maribor Tine Lah, drugi zastopniki ljudske oblasti, gospodarskih organizacij in bank ter gostje-za-stopniki konstruktorja nove tovarne iz Francije. Visoke goste in delavce je pozdravil predsednik UO podjetja tov. Ivan Veble, nato pa sta o poteku gradnje nove tovarne in njenih možnostih govorila predsednik DS Jože Šegula in direktor tovarne ing. Franjo Grünfeld ter se kolektivu zahvalila za požrtvovalnost pr: gradnji nove tovarne. DS je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da nagradi 44 članov kolektiva za uspešno dalo pri gradnji nove tovarne. Potem je delovnemu kolektivu spregovoril tudi tov. Franc Leskošek. Povedal je, da bo uspeh, ki ga je dosegel kolektiv tovarne v Kidričevem, zelo koristil našemu gospodarstvu. Skupnost je v celotno tovarno investirala okrog 25 milijard dinarjev, v novi obrat pa okrog milijardo. S proizvodnjo domače anodne mase pa bo tovarna skupnosti prihranila letno okrog 550 milijonov deviznih dinarjev, kar pomeni, da se bo novi obrat s prihranki pri uvozu anodne mase izplačal že po dveh letih. Tov. Leskošek je potem govoril o odgovornosti in nalogah delovnega kolektiva, ki bo upravljali novo tovarno, in med drugim dejal: »Posebno opozarjam visokokvalificirani tehnični kader, ki ima pri tem posebno vlogo, da izpopolnjuje svoje znanje in da to znanje vztrajno prenaša na ves delovni kolektiv. GOSPODARSKA ODBORA REPUBLIŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE: STANDARD IN ODNOS VAS - MESTO V predlogu republiškega družbenega plana za prihodnje leto, o katerem sta razpravljala predvčerajšnjim in včeraj oba gospodarska odbora republiške ljudske skupščine, je bilo med dragim poudarjeno, da smo sicer osebno potrošnjo v letošnjem letu v globalu dosegli, vendar povečanje osebne potrošnje ni šlo v skladu s smernicami letošnjega leta, kjer je prišlo do občutnih premikov med povečanjem osebne potrošnje delavcev in nameščencev na eni strani in kmetijskega prebivalstva na drugi strani, zato lahko pričakujemo ustrezna prizadevanja, ki bodo potrebna v letu 1959 za dosego 7 do 8 odst. povečanja osebne potrošnje, kakor jo predvideva predlog plana. Tako naj bi bila realna osebna potrošnja v celoti podprta z doseženo industrijsko proizvodnjo letošnjega leta, kjer predvidevamo, da naj bi bila večja za 11 odst., z ustrezno kmetijsko proizvodnjo, z uvozom blaga za široko potrošnjo in z uvozom živil. S tem so dane materialne osnove za povečanje potrošnje. Tem osnovam bo morala slediti tudi ustrezna davčna politika, posebno še v prihodnjem letu, ko bomo prvič obračunavali katastrski dohodek po novem izračunu. Značilno za razprave v obeh gospodarskih odborih republiške ljudske skupščine je to. da so bile usmerjene skoraj vse pripombe ljudskih poslancev predvsem na ukrepe, ki naj čim bolj prispevajo k povečanju produktivnosti in k izboljšanju življenjske ravni. AKTUALNO VPRAŠANJE — AKTUALNO VPRAŠANJE — AKTUALNO VPRAŠANJE TARIFNE POSTANKE - DELOVNA STORILNOST Na sobotnem plenumu CKZK Srbije je govoril član izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmanovič o spremembah v sistemu dohodka. V zvezi s tem je omenil, da so se s spremembami v instrumentih za prihodnje leto ublažile razlike v zaslužkih v podjetjih. Po njegovem mnenju bi bilo treba v kolekti vi h zaustaviti sleherno nadaljnjo razpravo o teh radikali, ker je v sistemu razdelitve dohodka popravljeno tisto, kar je bilo moč in treba popraviti, vtem ko ostale zadeve še proučujejo. V prihodnje bi morali misliti na stabilnejši gospodarski, sistem, kajti pogostne spremembe, zlasti v sistemu razdelitve dohodka, povzročajo neza- želene posledice na terenu, je rekel Svetozar Vukmanovič. Dalje je tov. Vukmanovič rekel, da so najvažnejše tiste spremembe, s katerimi je omo- gočeno, da spremlja naraščanje delovne storilnosti tudi ustrezno naraščanje zaslužka. To je omogočeno pred vsem z ublažitvijo progresivne lestvice obdavčenja dohodka podjetij in s tem. da gospodarske organizacije obdrže 50% prispevkov iz dohodka, če so s povečanjem delovne storilnosti dosegle večji dohodek kakor lani. Druga sprememba je v modernizaciji, celotnega sistema obdavčenja osebnega dohodka in v uvedbi proporcionalnega obdavčevanja osebnega dohodka namesto zamotanega progresivnega. Uveljavljene spremembe so velike in zdaj ni več nobenih pripomb, da sistem ni v redu. Kes gre za nekatere začasne ukrepe. Minimalni osebni dohodki so namreč začasni, 50-odstotna stimulacija je začasna, vendar so ti ukrepi takšni, da glede sistema ne more biti več ugovorov. Zato je treba nastopiiti proti kritiki sistema, ker je škodljiva, in se bolj usmeriti na povečanje storilnosti, proizvodnje itd. Potem je Svetozar Vukmanovič med drugim rekel, da sindi- kati priporočajo gospodarskim organizacijam, naj ob sestavljanju novih tarifnih pravilnikov ne zvišajo stopnje tarifnih postavk, ker bi jim to utegnilo škodovati. »Ko bomo uredili vprašanje povprečne storilnosti in povprečnega zaslužka, bodo morala mnoga podjetja znižati tarifne postavke, kar je mnogo težavnejše. Zato je bolje, da ostanejo na ravni dosežene delovne storilnosti. To ne pomeni omejitve zaslužka, kaj ti če imajo podjetja sredstva, so lahko zaslužki delavcev večji, kakor dopuščajo tarifni pravilniki.« Pionirji in borci JLA — veliki prijatelji SEJA ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVO LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predlog za ukinitev nekaterih občin Odbor za organizacijo oblasti in upravo ljudske skupščine LRS je v ponedeljek pod predsedstvom Milana Apiha razpravljal o predlogu za ukinitev nekaterih občin. Po tem predlogu bi v murskosoboškem okraju ukinili štiri občine, in sicer Cankovo, Grad, Martjanci in Videm ob Ščavnici. Nadalje je odbor razpravljal o odloku o določitvi števila sodnikov pri okražnili sodiščih v Sloveniji. Število sodnikov pri okrožnih sodiščih se bo sicer povečalo za šest, toda tako, da se za novoustanovljeno okrožno sodišče v Murski Soboti določi šest sodnikov, število sodnikov na okrožnem sodišču v Mariboru pa se zmanjš aza dva, v Celju pa za enega. Prva zasedanja zadružnih svetov Novoizvoljeni zadružni, sveti imajo te dni svoja prva redna zasedanja na katerih volijo predsednike svetov in upravne odbore. Zvedeli smo, da so imeli taka zasedanja že v kmetijskih zadrugah Križevcih pri Ljutomeru, v Kmetijski zadrugi Gederovci v Veržeju in na Tišini. V ostalih kmetijskih zadrugah Pomurja bodo imeli prva zasedanja zadružnih svetov in volitve predsenikov v drugi polovici, tega tedna. Na OZZ sodilo, da bo največ zasedanj prihodnjo nedeljo. V vseh kmetijskih zadrugah, kjer so doslej že opravili volitve predsednikov svetov, so to naredili na zelo svečan način. Tako so med drugim dosedanji predsedniki upravnih odborov zadrug poročali na zasedanjih o gospodarskem stanju zadruge. Značilne ugotovitve ob letošnji sadni in vinski letini, ki jih kaže upoštevati Po nepopolnih podatkih so zadruge v Pomurju letos odkupile in posredovale potrošnikom nad 15 milijonov kilogramov sadja. Najmanj toliko so ga posestva in kmetje predelali v sadjevec, precejšnje količine zimskega sadja pa so zadruge v skladiščilo za prodajo spomladi. Če k temu prištejemo 10 milijonov litrov vina, kolikor bi naj znašal letošnji pridelek v Pomurju, potem smemo reči. da gre za nadpovprečno, če že ne rekordno sadno in vinsko leto. Ker bo Pomurje ostalo tudi v perspektivi močno sadjarsko in vinorodno proizvodno področje, smo vprašali za mnenje nekaj znanih kmetijskih strokovnjakov in gospodarstvenikov v Pomurju, predvsem take, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom. V bistvu gre za letošnje izkušnje s poudarkom na perspektivnem razvoju sadjarstva im vinogradništva v tej obrobni pokrajini Slovenije. Predvsem te-le značilne ugotovitve: O zaradi nezadostnih priprav, odkup sadja in vina ni bil brez pomanjkljivosti, kar je bilo opaziti zlasti v začetku: O Pomurie ima razmeroma zaostalo sadjarstvo: O obnova vinogradov in sadovnjakov zadovoljivo poteka v socialističnem sektorju (VG), močno pa zaostaja v privatnem: O Pomurje kot izrazito sadjarsko in vinorodno proizvodno področje nima lastne predelovalne industrije; O zadruge nimajo primernih skladišč, primanjkuje pa jim tudi kadra: O obstoječe vinske kleti ne ustrezajo sodobnemu kletarstvu. Dr. OREL. DIREKTOR VG GORNJA RADGONA O »Letina nas je presenetila. Bilo je prvič, da je naše posestvo pridelalo 100 vagonov vina. Če bi nam ne priskočilo v pomoč podjetje ,Slovenija-vino, s katerim smo v dogovoru, bi ostali brez posode. Letošnje izkušnje — govorim za gornjerndgonsko občino — narekujejo gradnjo večjega skladišča za sadje. Naše posestvo bo gradilo moderen obrat za proizvodnjo šampanjskih vin, v perspektivi pa tudi veliko vinsko klet. Novi žični nasadi, na katerih izvajamo razne agrotehnične ukrepe, bodo s svojo visoko proizvodnjo naredili pravo revolucijo v vinogradništvu. Nujno je torej, da ustvarimo pogoje za moderno kletarstvo.« JOŽE SLAVIČ, PODPREDSEDNIK OLO M. SOBOTA: O »Letošnja dobra letina nas je opozorila, da bo treba v Pomurju pospešiti: gradnjo predelovalnih obratov. Gre predvsem ra predelavo kakovostno slabšega sadja, pa tudi za razne so-kove oz jagodičevja, grozdja in podobnih sadežev. Zadruge bi veliko pridobile tudi, če bi si zgradite sušilnice za sadje, kajti posušeno sadje gre brez težav v denar. Odkupna cena sadja je v zadnjem času stimulativna za sadjarje, vendar zadruge niso dovolj skrbele, da bi res kakovostno sadje, ki so ga nedvomno naši sadjarji imeli, plačale po ustrezni ceni. Graje vredno je tudi, da v času, ko vinogradniki niso vedeli kam z grozdjem, tega sadeža ni bilo na domačem trgu. kar je slabost naše odkupne mreže. FRANC RAJNER. UPRAVNIK KPZ LJUTOMER: O »Letošnje izkušnje nam kažejo, da imamo v Pomurju opraviti z zaostalim sadjarstvom. Spričo sortne mešanice in neustrezne kakovosti, sadje na trgu ni doseglo boljše cene, česar pa naši sadjarji niso razu- meli, ali bolje, hoteli razumeti. V tem pogledu nas čaka odgovorno delo. Nujno bo treba graditi predelovalne obrate.« Inž. STANKO ŠOSTER: O »Praksa nam kaže, da naše zadruge niso storile dovolj za napredek vinogradništva in sadjarstva v ljutomerskem proizvodnem bazenu. Obnova sadovnjakov in vinogradov v privatnem sektorju močno zaostaja. Izhod vidim v rajonizaciji kmetijstva ter v aktivnejšem prizadevanju kmetijskih zadrug z dobro izdelanimi ureditvenimi načrti.« Naloge kmetijstva na seji Obč. LO Radgona Na zadnji občinski seji v Ragoni so razpravljali predvsem o izvajanju kmetijskih nalog in o izpolnitvi družbenega plana ob koncu tretjega četrtletja. Pri čiščenju in škropljenju sadnega drevja so bili doseženi lepi uspehi. Zajetih je bilo 70 odstotkov sadnih kultur. Da bo sadni pridelek v bodoče boljši in sposoben za izvoz, mora postati škropljenje redno delo v sadovnjakih. Nujno je potrebna načrtna obnova sadovnjakov, posebno v privatnem sektorju, kar bo mogoče izvajati le ob sodelovanju s kmetijskimi zadrugami in socialističnimi kmetijskimi gospodarstva. Sklenili so, da bodo posvetili več skrbi vodni skupnosti. V Apaški kotlini gre h koncu druga faza regulacije potoka Plitvice .Vodna skupnost v Apaški kotlini bo morala najti tudi čimprej sredstva za regulacijo takozvanega tl mlinskega kanala. Z obnovo lega kanala bo zemlja usposobljena za vse agrotehnične ukrepe. Zemljiško gospodarstvo v Črncih predvideva ustanovitev večje mlečne farme. V ta namen bo število krav naraslo od dosedanjih 250 na 1.000. Proizvodnja mleka se bo znatno dvignila. Kmetijska poslovna zveza ter svet za kmetijstvo bosta morala še naprej nuditi zadrugam vso pomoč. Se bolj bo treba pospeševati pogodbeno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizvajalci. V kooperaciji pšenice je bila dosežena letos stoodstotna proizvodnja. V bodoče bo treba v kmetijskim zadrugah v proizvodnji več načrtnosti. Nastaviti se morajo nujno, potrebni kmetijski in komercialni strokovnjaki. Ika. Pozor! Pozor! LJUDSKA UNIVERZA zavod za izobraževanje odraslih Murska Sobota priredi tečaj za polaganje izpitov čez 5 .in 6. razred osemletke. Tečaj bo trajal 6 mesecev. V jeseni 1959 bo prirejen ponovno 6 mesečni tečaj za polaganje izpitov čez 7. in 8. razred. Interesenti naj se takoj prijavijo v pisarni Ljudske univerze (Klub JNA-soba štev. 13) v ponedeljek, dne 22. dec. 1958. od 8—12 ure. Tečaj se bo predvidoma začel še istega dne. Upravni odbor LU Murska Sobota Zadružni svet KZ Gederovci se je prvič sestal V soboto je bil sklican novoizvoljeni zadružni svet KZ Gederovci na svojo prvo redno sejo. Dnevni red te seje je obsegal običajni spored, kot je to z navodilom o volitvah v zadružne svete določeno. Svet je soglasno izvolil za predsednika sveta tov. Milko Roganovo, kmetico zadružnico iz Sodišinec. Tovarišica Roganova je ena izmed onih žena v Prekmurju, ki se že vrsto let bore za boljše življenje naših ljudi in je tudi zgled v sodobnem kmetovanju. To dejanje kmetovalcev zadružnikov je vredno pozdraviti, saj so ji izkazali s tem zaupanje, ki ji pripada. Predsednik dosedanjega upravnega odbora Leopold Sinko iz Gederovec je poročilo o delu odbora poslal, sam pa se seje ni udeležil, da bi poročal osebno. Tokrat je na volitvah v zadružni svet sicer kandidiral, a ni bil izvoljen. Zadružnikom, ki so ga volili, kot tudi onim, ki ga niso volili, se je pismeno »zahvalil«. Zadružni svet je prevzel kmetijsko zadrugo v stanju, ki ni najboljše, saj zadruga nima skoraj nobene mehanizacije, ne skladišč in tudi knjigovodstvo ni na tekočem — nimajo knjigovodje. V zadrugo je včlanjenih 108 kmetovalcev — posle pa opravlja le upravnik, in blagajnik. Gospodarjenje v zadrugi ni bilo tako, da bi se zadruga lahko postavila na trdna tla —- sedaj šele pričakujejo prvi traktor, to kar so posamezni člani dosedanjega upravnega odbora že večkrat prej zahtevah, pa niso uspeli zato, ker s tem niso soglašale subjektivne sile v vodstvu zadruge. Novo vodstvo: zadružni svet, upravni odbor in novoimenova- ni upravnik tov. Vlado Kolmanič, so lopato zasadili globoko v ledino — imajo vse pogoje »da bodo globlje orali« in želimo jim, naj zadrugo pripeljejo na tisto mesto, ki ga v našem kmetijstvu mora imeti kmetijska zadruga. Na seji zadružnega sveta so sprejeli tudi smernice po katerih naj upravni odbor zadruge izdela akcijski program za leto 1959. Izrazili so tudi željo, da bi se način volitev spremenil v toliko, da bi vsaka vas imela v organih upravljanja zadruge zagotovljeno število zastopnikov po številu članov. 20 odstotkov večji pridelek Naloga, za katero se je odločil zadružni svet v Križevcih pri Ljutomeru Na prvi seji zadružnega sveta v Križevcih pri Ljutomeru so izvolili predsednika sveta in novi upravni odbor. To se je zgodilo tri dni po izvolitvi tega sveta. Zadruga je že konec septembra izpolnila svoj plan s 93 odst. Največji uspeh so imeli pri odkupu poljskih pridelkov in živine — vsaj v finančnem pogledu. Tudi delo trgovskega in krojnega odseka je bilo učinkovito. Važna je dejavnost umetne valitve piščancev, ki je kljub velikim stroškom izkazala lep uspeh. V živinoreji se je izkazalo, da bo 'potrebno posvetiti več pozornosti reji plemenskih telic. Osnova je seveda še vedno v izboljšanju krmske baze. Najbolj aktiven pa je bil poljedelski odsek. Zasluga tega je, da so izboljšali obdelovanje njiv, zato so posamezni kmetovalci zadružniki dosegli visoke hektarske donose pri pšenici, krompirju, koruzi in predvsem pri sladkorni pesi. Velike pozornosti pa je potrebno travništvo. Ugotovljen je velik napredek v proizvodnem sodelovanju med zadrugo in kmetovalci. Razen pogodbenega sodelovanja sortnih italijanskih pšenic na 44 ha im poskusne strojne obdelave na 45 ha površine, je zadruga sklenila s člani pogodbe za rejo 112 glav težke govedi in za 360 prašičev bekonov. Opravljene so tudi vse priprave za sklepanje pogodb v pridelovanju hibridne koruze, ‘ki je bodo, kakor predvidevajo, zasejali na 80 ha. Zadružni svet je sprejel program dela, po katerem bodo v Križevcih v prihodnjem letu povečali proizvodnjo za 20 odst. To bo mogoče doseči samo tedaj, če bo dobro sodelovanje, obdelovanje in gnojenje. Tega pa se zadružniki prav dobro zavedajo. Kmetijske zadruge že sprejemajo obveznosti Doslej : 1800 ha hibridne koruze Okolica Bistric — bodoči „koruzni“ bazen? Tudi v Pomurju se že pripravljamo na spomladansko setev hibridne koruze. Precej kmetijskih zadrug, zlasti še na desnem bregu Mure, je že sprejelo konkretne obveznosti v skladu s predvidevanji v perspektivnih načrtih. V nekaterih že tudi sklepajo pogodbe o pridelovalnem sodelovanju, predvidevajo pa, da bodo s tem poslom končali povsod do konca februarja. Kot kaže, se bomo morali na spomladansko setev hibridne koruze bolje pripraviti, kot smo se za letošnjo jesensko setev pšenice italijanskih sort. Po setvenem načrtu bomo morali zasejati dvakrat več zemlje (do-slejšnje konkretne obveznosti kmetijskih zadrug znašajo nekaj nad 1800 ha, vendar računamo še na večje površine), zato se ne bodo smele ponoviti letošnje slabosti — zlasti okrog dobav umetnih gnojil — ki precej ovirajo redno uveljavljanje agrotehničnih ukrepov, določenih v pogodbah o pridelovalnem sodelovanju. Že sedaj moramo namreč misliti na to, da bomo imeli v času setve in po njej vse potrebno pri roki, kajti: sicer ne moremo pričakovati zaželenih rezultatov, ki so že tako precej okrnjeni s tem, da bo marsikje odpadlo globoko oranje zemlje, ker so jo kmetje že prej, preden smo sploh začeli razpravljati o konkretni setveni akciji, pripravili za setev. Strokovnjaki ugotavljajo, da zamujenega ne bo moč povsem nadoknaditi, vendar pa se da precej doseči tudi s temeljitim podrahljavanjem zemlje. Se prav zato je potrebno, da si zadruge že sedaj pozimi nabavijo dovolj podrahljačev, ki jih še marsikje močno pogrešajo, saj na primer ugotavljajo, da zadruge v radgonski občini nimajo niti ene take naprave. Tudi kalkulacije za pridelovalno sodelovanje ne bodo zaradi izpada globokega oranja mogle izgledati tako, kot smo si jih sprva zamislili, saj bo treba to dejstvo upoštevati pri vsa- kem primeru posebej, zato bo moralo biti kalkuliranje bolj pestro že spričo pogojev, ki jih bo prevzela kot svojo obveznost vsaka izmed obeh pogodbenih strank. V strokovnih krogih še zlasti poudarjajo, da je potrebno sejati hibridno koruzo v pridelovalnem sodelovanju predvsem tam, kjer je zemlja najbolj ustrezna za to kulturo. V mart- janski občini si na primer pri zadevajo, da bi obveznosti, k naj bi jih izpolnil ves občinski okoliš, porazdelili predvsem med ravninske zadruge. V beltinski občini je za hibridno ko-ruzo najbolj zanimivo območje okrog Bistric, kjer bodo skušali 100-odstotno zasejati s to kulturo vsa v poštev prihajajoča zemlj:šča. Kakor je pokazala analiza zemlje, ki jo je opravi Kmetijski inštitut iz Ljubljane, vsebuje bistrička zemlja okrog 4. zemlja okrog Beltinec pa 2 odst. humusa, kar očitno kaže, kje je dežela« koruze. Sicer pa se je v Bistricah že sedaj gibal hektarski pridelek koruze med 40 in 50 q, brez uveljavljanja vseh agrotehničnih ukrepov, neki kooperant pa je lani dosegel tudi rekordni pridelek: 110 q pridelka hibridne koruze na hektar. Razumljivo je, da bodo pogodbe o pridelovanju v Bistricah precej drugačne kot drug- je, kjer so za pridelovanie koruze manj ugodni pogoji. Ob upoštevanju doslejšnjega pridelka bodo morale biti pač takšne, da bodo po svojih pogojih sprejemljive za kar največji krog kmetovalcev. Za večji politični vpliv osnovnih organizacij (Nadaljevanje s 1. strani) organizacija predavanj, spremljanje življenja v društvih v svojem kraju itd.); v občinah, kjer so bile doslej osnovne organizacije SZDL premalo približane množicam, bodo morebiti ustanavljali še nove vaške združevali itd. Določene spremembe narekuje tudi stanje v mestnih osnovnih organizacijah SZDL — tako v pogledu teritorialne razdelitve kot še zlasti v tem, da bi delovanje novih političnih vodstev — mestnih odborov SZDL — povezali predvsem z najbolj aktualno problematiko, ki je zlasti specifična za naša mesta (stanovanjska skupnost). AKCIJSKI NAČRTI Akcijski načrti kmetijskih zadrug, o osnovnih obrisih teh Združevanje (komasacija) parcel splošno-ljudskega premo-načrlov je potrebno razpravljati že na prvih sejah zadružnih žen ja je tudi neodložljiva naloga, če hočemo doseči, da bo to svetov, morajo zajeti konkretne in maksimalno določene naloge, zemljo mogoče laže obdelovati s stroji in organizirati na njej ki jih bodo zadruge uresničevale na vseh področjih svojega rentabilnejše pridelovanje. kmetijsko-operativnega delovanja v prihodnjem letu. Ti načrti Maksimalnost pri določanju konkretnih nalog je potrebna ne prenesejo več nikakršnega deklariranja o splošnem pospese- zategadelj, da bi do leta 1961 lahko povsem izpolnili naloge, ki vanju, kmetijstva, marveč moramo v njih določiti zgolj organi- smo si jih za kmetijstvo določili v okrajnem in občinskih per- zirane in konkretne akcije v kmetijstvu, okvirno predvidevane spektivnih načrtih. Zadruge morajo svoje naloge popolnoma pri- obcinskih perspektivnih načrtih. Akcijski program mora lagoditi realnim možnostim in potrebam v svojem okolišu, kar biti torej stvarni kažipot za delovanje kmetijske zadruge v letu pomeni,da sibodo tiste zadruge v ravninskih okoliših določile . večje naloge pri pogodbenem sejanju pšenice in koruze kot znašamo nekaj nalog, ki bodo morale dobiti svoje mesto v per ša povprečje predvidevanj v okrajnem merilu, saj imajo za te spektivnih načrtih kmetijskih zadrug. Na prvem mestu je vse- kulture mnogo več ustreznih zemljišč kot n. pr. njihove vrstnice kakor pridelovalno sodelovanje pri pšenici italijanskih sort, hi- na Goričkem, slednje pa bodo spet dale večje prednosti ureditbndni koruzi in drugih kulturah, zlasti tistih, ki dajejo tržno venim načrtom za obnovo sadjarstva, da bo ta obnova lahko konjunkturne pridelke, dalje rejsko sodelovanje v različnih va- takoj započeta, ko bodo za to na razpolago potrebna sredstva, riantali (pogodbeno pitanje živine, kontrahiranje itd.), pridelovalno sodelovanje v travništvu, pri urejevanju pašnikov itd. V pridelovalno sodelovanje moramo vključiti zlasti male Pridelovalno sodelovanje bo tudi prihodnje leto temeljilo na kmete in sicer tako, da jih bomo istočasno, ko jih bomo z zatočno določenih obveznostih obeh partnerjev — kmetijske za- družnimi strojnimi storitvami razbremenili mnogih težkih del druge in posameznega pridelovalca — in udeležbi pri dohodkih pri pridelovanju glavnih kultur, posredovali možnosti za kar od takega sodelovanja po vloženem delu in sredstvih. Važno je, največjo in rentabilno zaposlitev na drugih področjih (rejsko da lahko pridelovalec — kooperant izroči svoji zadrugi njen sodelovanje pri prašičih, pridelovalno sodelovanje pri sladkorni delež pri dohodku tudi v denarju, drugih pridelkih, goveji živini pesi, travnih semenih, tobaku, zdravilnih zeliščih itd., skratka ali prašičih, ne pa samo v tistem pridelku, ki je bil predmet kulturah, ki zahtevajo mnogo iintenzivnega dela in so njihovi pridelovalnega sodelovanja. Mnogo večjo pozornost moramo pri- pridelki tudi zelo iskani na tržišču). hodnje leto posvetiti zemljiščem splošno-ljudskega premoženja; Investicijski načrti, ki jih bodo sprejemali zadružni sveti, ta zemljišča naj bi v prvi vrsti prevzela v upravljanje družbena pa morajo temeljiti na pridelovalnih potrebah in konkretnih kmetijska gospodarstva, le tam. kjer to ni mogoče storiti, jih nalogah, ki smo si jih določili v operativnih načrtih. Pri tem bodo prevzele zadruge in na njih organizirale pridelovalno so- načrtovanju je predvsem važno opiranje na lastna sredstva, delovanje. Še najbolje bo, če bodo zadruge taka zemljišča izro- zato je prizadevanje zadružnih sveto za krepitev skladov, iz ka-čile v upravljanje aktivom mladih zadružnikov (tako so letos terih bodo zadruge krile svoje in tudi širše potrebe (gradnja storili v Martjancih) na osnovi medsebojno dogovorjenih obvez- skupnih skladišč, predelovalnih obratov itd.), ena njihovih pr-nosti o pridelovalnem sodelovanju. venstvenih nalog. S. K. IZ BISTRIC Že več let smo želeli ustanoviti društvo prijateljev mladine za vse tri Bistrice. Ta želja staršev in vseh prijateljev mladine se je uresničila pred tednom. Ustanovili smo dve novi organizaciji društva prijateljev mladine, eno v Dolnji, drugo pa v Srednji Bistrici, za Srednjo in Gornjo Bistrico. Odbora sta se najprej lotila zbiranja članov, ker želita imeti dobr. društvi z velikim številom članov. Poleg tega bosta društvi izvedli tudi letošnjo novoletno jelko. Za glasilo Mladi svet so že pridobil: 15 novih naročnikov. POMURSKI VESTNIK. 18. dec. 1958 2 ROJSTVA od 18. XI. do 17. XII. Amalija Kvas iz Babinec — deklico, Ema Turza iz Sotine — dečka, Marija Morokar iz Ljutomera — deklico, Anica Markoja iz Črnec v Apačah — dečka, Katarina Sever iz Murske Sobote — deklico, Julija Kovač iz Šalamenec — deklico, Alojzija Zoroko iz Bakovec — dečka, Katarina Glavač iz Gančan — deklico, Pavlina Trstenjak iz Turjanskega vrha — dečka, Marica Šiker iz Murske Sobote — deklico, Ema Berke iz Križevec v Prekmurju — dečka, Vera Gjergeš iz Rakičana — deklico, Olga Kavaš iz Bcetinec — dečka, Alojzija Koroša iz Veržeja — deklico, Gizela Hozjan iz Lendave — dečka, Marija Novak iz Murske Sobote — dečka. Angela Pozderec iz Presike — deklico, Berta Balek iz Brezovec — deklico, Ivanka Vidic iz Ljutomera — deklico, Angela Žitek iz Kroga — deklico, Marjeta Rajnar iz Rakičana — dečka, Anica Fajfar iz Polic — dečka, Gizela Huber iz Gornjih Slaveč — deklico, Rozalija Zaiti iz Lendave — deklico, Verona Kolarič iz Dolnje Bistrice — deklico, Ana Rituper iz Otovec — dečka, Al- V POČASTITEV DNEVA JLA v domu Partizan v nedeljo 21. decembra 1958, od 10 uri dopoldne NASTOP PRVAKOV SLOVENIJE v J U D U bina Baranja iz Černelavec — deklico, Marija Hartman iz Gančan — dečka, Kristina Baranja iz Cernelavec — deklico, Otiilja Miholič iz Ljutomera — dečka, Irena Čahuk iz Predanovec — deklico, Petronela Rajnar iz Predanovec — deklico, Elizabeta Korošek iz Rožičkega vrha — deklico, Štefanija Sušnik iz Predanovec — dečka, Irma Škrlak iz Stanjevec — dečka, Marija Papič iz Bakovec — deklico, Julija Herman iz Dolge vasi — deklico, Frančiška Lenarčič iz Čepinec — dečka, Marija Lončar iz Zenkovec — dečka, Ana Ferenčck iz Odranec — deklico, Marija Vrbnjak iz Rakičana — deklico, Zora Perkič iz Veščice — dečka, Rozalija Benkovič iz Bogojine — dečka, Helena Lukovnjak iz Razkrižja — deklico, Anica Kiselak iz Zenkovec — deklico, Marija Zajc iz Žena-velj — dečka. Mlinsko podjetje M. Sobota obvešča cenjeno občinstvo, da bo Oljarna v Murski Soboti začela obratovati 10. JANUARJA 1959 Obenem se priporočamo za kmečko meljavo, katero vršimo v svojih obratih M. Sobota in Bakovci. Cenjenim dobaviteljem in odjemalcem, kakor tudi ostalemu prebivalstvu želimo srečno novo leto 1959. 0-1150 STARO MIZARSKO DELAVNICO kompletno dam v najem s 1. januarjem 1959. Dogovor z lastnikom. Rudolf Šafran, Murska Sobota. M-1151 Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 21. decembra 1958 dr. Lea Pfajfer-Talanji. Nočni dežurni zdravnik na domu od 22. do 28. decembra 1958: dr. Miloš Borovšak, Kolodvorska ulica — blok. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI OD 8. DO 13. DECEMBRA 1958 Ernest Horvat (trinajstič), Irena Beguš, Franc Mataj, vsi iz Murske Sobote; Karel Golob, Moravci. V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem Transfuzijska postaja Murska Sobota. MALI OGLASI GORIČANCI, POZOR! Kdor še v doglednem času ne bo imel elektrike in nima radioaparata, mu prodam dober 5-cevni radionparat »Blaupunkt« z italijanskim vibratorjem in dvema akumulatorjema za ceno 20.000 din. — Aleksander Šarkanj, Gornji Petrovci. M-1136 RADIO Z GRAMOFONOM v dobrem stanju prodam. Na ogled v radio delavnici »Rafimus«, Murska Sobota. M-1137 SREDNJE POSESTVO z veliko zidano hišo in gospodarskim poslopjem ter delnim gospodarskim inventarjem prodam v Noršincih pri Ljutomeru. Informacije: Noršinci 18, Ljutomer. M-U40 POSESTVO, 5 ha obdelovalne zemlje vseh kultur z novim stanovanjskim poslopjem v okolici Maribora zaradi izselitve ugodno prodam. Konrad Krajnc, Jablance 42, p. Korena pri Mariboru. M-1145 POSTELJI IZ MEHKEGA LESA, dobro ohranjeni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-1147 Nedelja, 21. dec. — Tomaž Ponedeljek, 22. dec. — Danijel Torek, 23. dec. — Vlasta Sreda, 24. dec. — Eva Četrtek, 25. dec. — Darko Petek, 26. dec. — Štefan Sobota, 27. dec. — Janez KINO MURSKA SOBOTA — od 19. do 21. dec. ameriški barvni film: »Štirje jezdeci«; od 22. do 23. decembra madžarski film: »Dve priznanji«; od 24. do 25. dec. ameriški barvni Vista-vision film: »Nevšečnosti s Harijem«. LJUTOMER — od 20. do 21. dec. italijanski film: »Njihove zablode«; od 24. do 25. dec. ameriški film: »Na robu hodnika«. GORNJA RADGONA — od 20. do 21. dec. mehiški film: »Umiram srečna«; od 24. do 25. dec. italjanski film: »Kruh, ljubezen in ljubo- sumnost«. LENDAVA — od 19. do 21. dec. ameriški film: »Poslednji iz plemena Komančev«; od 23. do 25. dec. italijanski film: »Plaža«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 20. do 21. dec. češki barvni film: »Nekoč je živel kralj«; 24. in 25. dec. ameriški barvni film: »Steza slonov«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 20. in 21. dec. ameriški film: »Tarzan in njegova prijateljica«. CEP1NCI — 21. dec. — film: »Selina«. GRAD — 21. dec. slovenski film: »Tri zgodbe«. VERŽEJ — 20. in 21. dec. ruski film: »Novoletni ples-color«; 24. in 25. dec. nemški film: »Strup v zoološkem vrtu«. VELIKA POLANA - 21. dec. nemški film: »Lisi«. ZAHVALA Vsem, ki ste nam izrazili sožalje in spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta IVANA ŽALIKA se najtopleje zahvaljujemo. Topla hvala tov. govornikom. Posebej lepa hvala za izkazano poslednjo čast zastopnikom organizacij OKZKS Murska Sobota, občinskemu komiteju Lendava, organizacijam SZDL in LO Lendava, kakor tudi vsem kolektivom in posameznim darovalcem vencev in cvetja s katerimi je bil pokrit grob dragega pokojnika. Posebej hvala pevskemu zboru in godbi »Svoboda« Lendava za ganljive žalostinke, kakor tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami in nas tolažili ob težki izgubi. Velika Polana, Lendava, Ljubljana, Slovenska Bistrica, Žižki, 15. decembra 1958. Žalujoči: žena Ana, Jože, Martin, Štefan, Lojze, Franc, Anica, Tilka; sinovi in hčerke z družinami in ostalo so0-1149 rodstvo. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri CZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti razpisuje mesto LIKVIDATORJA RAČUNOV Pogoji: srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola z nekajletno prakso Plača po tarifnem pravilniku podjetja — Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 25. decembra 1958 Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Cankova razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: 1. Končana Ekonomska srednja šola, 2. Nekaj prakse na računovodskih poslih. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe s šolsko izobrazbo, dosedanje službovanje in življenjepis pošljite do 1. jan. 1959 na naslov: 0-1148 UPRAVNI ODBOR KZ CANKOVA TRGOVSKO PODJETJE »DOM« ROGAŠEVCI razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POSLOVODJE za poslovalnico Gerlinci Pogoji: kvalificiran trgovski delavec z najmanj 7 let prakse v trgovini kot samostojni poslovodja in jamstvo. Pismene prošnje poslati upravi podjetja do 50. decembra t. l. Obveščamo vse kandidate ki se pripravljajo za opravljanje mojstrskih izpitov, da se bo vršil pri Okrajni obrtni zbornici v M. Soboti, Titova 5, v času od 18. do 24. januarja 1959 tečaj ZA PRIPRAVO KANDIDATOV ZA POLAGANJE MOJSTRSKIH IZPITOV Na tečaj vabimo tudi že legalne mojstre, kakor tudi tiste, ki imajo pravico do obrtnega dovoljenja brez položenega mojstrskega izpita. Tečaj bo tridnevni. Rok za prijavo: 10. jan. 1959. 0-1141 Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Mačkovci razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji : 1. končana ekonomska srednja šola z nekaj prakse v računovodskih poslih 2. nižja šolska izobrazba z najmanj 3-letno delovno dobo ma službenem mestu računovodje. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe 1. januarja 1959. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in življenjepisom pošljite do 25. decembra 1958 na naslov: Upravni odbor KZ Mačkovci 0-1122 ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubljenega sina in brata ERNESTA KERČMARJA so prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nas tolažili v neizmerni žalosti in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre direktorja tovarne mesnih izdelkov Antona Kikcu za vso pomoč, dr. Nikolaja Lanščaku in zdravstvenemu osebju za vso prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju, Saši Ribnikarju za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, čestiti duhovščini za opravljeno pogrebno svečanost, kakor tudi vsem darovalcem vencev: sindikalni podružnici TMI, kolektivu TMI, IX. brigadi TP »Mura«, upravnemu odboru in kolektivu KZ Murska Sobota, mladini tovarne perila »Mura«, brigadirjem III. Pomurske MDB, vajenski mladini TMI, kolektiva tovarne- perila »Mura«, 8. b razredu II. osemletke, učencem I.a razreda ŠUG, vsem sorodnikom, sosedom, vsem prijateljem in znancem. Murska Sobota, 11. decembra 1958 Žalujoči: oče Ernest, mama Antonija KERČMAR, 0-1139 sestra Greta in ostalo sorodstvo Komisija za sprejem in odpust delovne sile pri TOVARNI PERILA »MURA«, MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto sestavljalca komisij v skladišču gotovih izdelkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ali ustne prošnje dostaviti upravi podjetja 0-1130 RAZPIS Razpisna komisija pri Javnem tožilstvu LR Slovenije v Ljubljani razpisuje mesto STROJEPISKE pri Okrožnem javnem tožilstvu v Murski Soboti Pogoji: dovršena nižja gimnazija ter popolno obvladanje strojepisja. Kandidatke, ki se bodo prijavile, pa doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo morale opraviti za sprejem v Službo preizkusni izpit. Prošnje z žjivljenjepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi je vložiti najkasneje do 28. decembra 1958 na Javno tožilstvo LR Slovenije, Ljubljana, Marxov trg štev. 1. 0-1142 RAZPIS Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti razpisuje na podlagi 36. im 37. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) uslužbensko mesto VODJE PISARNICE pri podružnici Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Gornji Radgoni. Pogoji: nižja šolska izobrazba z znanjem strojepisja, lahko tudi začetnik. Prošnje kolkovane z 30 din in življenjepis z navedbo dosedanjega službovanja je poslati razpisni komisije pr; Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti, v zaprti kuverti. Rok razpisa je 15 dni po objavi v »Pomurskem vestniku«. Bojan Sinko Mrlič v avtu »Nikakor ne,« je zagostolela Syl. »Vedite, da sem vam hvaležna za vse, kar ste storili. Sodim le, da nimam pravice zahtevati od vas še več.« »Toda jaz želim, da bi storil za vas še več,« je trdil Onič svoje. Nato je dejal nekoliko bolj umirjeno: »Že tako sem namenjen domov in kakor sem pred kratkim nenadoma obiskal svojega prijatelja Benedikta v Švici, tako se mu sedaj nudi priložnost, da mi obisk vrne. Oba sva se že preveč zapletla v vso zadevo, da bi vam lahko na vsem lepem voščila srečo in odšla svojo pot. Hkrati bi to bilo tudi kruto in nečloveško.« Syl mu je prožila roko: »Potem sprejmem vašo ponudbo. Upam, da bo tokrat naše potovanje v vsakem oziru prijetno.« »Tudi midva upava isto,« sta kakor šolarja v en glas odgovorila Onič in njegov švicarski prijatelj. Syl Parkerjeva se je na Bledu nastanila v »Grand hotelu Toplice«, v katerem je bival tudi Frank D. Berry, Peter in Benedikt pa sta se odločila za »Park hotel«. Ko sta se preoblekla in vstopila v recepcijo »Grand hotela Toplice«, so ju odpeljali v enega izmed salonov v prvem nadstropju. Tam sta že našla Syl in nekega visokega in mršavega starejšega Američana. »To je gospod Frank D. Berry,« je dejala Syl in Peter Onič se je zavedel para sivih, prodirajočih oči, ki so bile uprte vanj. Polotil pa se ga je občutek, da se krije za tem hladnim izrazom neka dobrotljivost, zaradi katere se mu je zdelo prijateljstvo Američana z očetom Syl Parkejeve razumljivo. Berry je bil samec brez bližnjih sorodnikov in v ZDA so mnogo govorili o tem, kaj bo počel v oporoki s svojim ogromnim premoženjem. Čeprav so njegova darila državi v človekoljubne namene že dosegla sedemmestno številko, so bila le kaplja v primeri s tem, kar je še posedoval. »Najprej se moram zahvaliti,« je dejal Berry obema prijateljema, »za vajino pomoč pri rešitvi gospodične Parkerjeve iz grozeče nevarnosti. To sem dolžan storiti zato, ker je Syl eden izmed redkih, žal celo preveč redkih otrok, s katerimi sem se v življenju z veseljem igral. Kar sta storila zanjo, cenim prav tako, kot da bi storila zame.« Onič je bil nekoliko v zadregi. V odgovor je zamrmral, da je to z veseljem storil, medtem ko se je dr. Krauss s priklonom zahvalil za izraze hvaležnosti. Peter se je zdel malce neroden, ker je bil ljubosumen na Američana. Kaj bi dal, če bi poznal Syl že kot otroka! Syl pa je smatrala kot svojo dolžnost, da prva preide k stvari. »Navzlic brzojavki,« je dejala, »trdno verujem, da nam bo gospod Berry pomagal.« »S prijateljem bova seveda o vsem, kar nam boste zaupali, molčala kot grob,« mu je zagotovil Peter Onič. »Upam, da nama boste gospodični Parkerjevi na ljubo rade volje svetovali.« »Storil bom kar je v moji moči, da vam pomagam,« je dejal Berry, »toda lahko le domnevam in domneve nam lahko škodujejo. Zdravnik mi je že pred časom svetoval oddih v evropskem planinskem zraku in prijatelj Parker mi je svetoval Gorenjsko. Zelo sem se razveselil, ko mi je pred meseci pisal, da potuje tudi sam v Evropo in da me bo na Bledu obiskal, zaradi nujnega dogovora o važni stvari. Včeraj sem ukazal svoji tajnici, naj pismo poišče. Tukaj je.« »Moj dragi Frank,« se je glasilo pismo, »ker potujeva s Syl v Evropo, nameravam obiskati tudi Bled in zelo bi me veselilo, da ti bom v lepi jugoslovanski deželi lahko stisnil roko. To bo menda moj prvi letni oddih v življenju z izjemo potovanja v Rim pred triindvajsetimi leti z mojo pokojno ženo. Toda kljub oddihu me čaka na tem potovanju ogromno dela in upam, da mi boš tudi ti pomagal po svojih močeh. Že sedaj ti sporočam, da ti bom predložil načrt, ki je mnogo več kot običajni posel ali business po naše. Od uspeha tega načrta zavisi življenje in blagostanje človeštva. Tvoj prijatelj Isaac Parker. P. S. Pred ali za menoj bodo prispeli na Bled štirje gospodje — dva Angleža in dva Američana, ki mi bodo, upam. pomagali uresničiti mojo zamisel.« »To je vse, toda kaže, da je imel vaš oče v mislih zelo važen načrt. Isaac Parker ni bil človek, ki bi pretiraval. Spominjam se, kako mi je znani atomski strokovnjak Oppenheimer o njem nekoč dejal, da je njegov najvišji izraz hvale ,ni slabo. Kakšen načrt pa je menil, žal ne vem.« »Vi torej niti ne domnevate, kaj je moj oče nameraval?« »Tega nočem trditi. Že večkrat sva govorila o tem, da bi pred smrtjo ukrenila z mojim in njegovim denarjem nekaj, kar bi bilo v splošno korist. Saj se spominjate, Syl, da je vaš oče vedno hotel povezovati svoj posel z dobrodelnostjo. Bil je pač predvsem znanstvenik in humanist ter šele v drugi vrsti poslovni človek, kakor se tudi jaz več ukvarjam s filozofijo kot s posli, čeprav mi slednji odlično uspevajo. Vaš oče je imel v svoji glavi kopico velikih idej in tudi zato je bil genij in ne samo plodovit znanstvenik in uspešen poslovni človek. Z menoj je pa ta stvar taka, da se ukvarjam s filozofijo le v svoje osebno zadovoljstvo. Kakor pa sem zvedel, se je jel zanimati vaš oče tudi za Sovjetsko zvezo.« »Ali ga ni Mc Carthy poklical na odgovornost?« je ušlo Omiču. »Ne,« je z nasmehom dejala Syl. »In kje ste zvedeli, da se je jel moj oče zanimati za Sovjetsko zvezo?« se je obrnila k Berryju. Od nekega Percyja Collinsa, Kanadčana, ki biva v tem hotelu, kjer tudi jaz zaman čakam na vašega očeta. Morda ga gospoda poznata?« Onič in Krauss sta morala priznati, da še nista slišala tega imena. Onič si je poklical v spomin vsa imena, znana vsej svetovni javnosti po znameniti vohunski atomski aferi v Kanadi, ki jo je povzročil s svojimi odkritji sovjetski ubežnik Guzeuko. Tudi med njimi ga ni bilo. »Percy Collins je profesor in inženir. Ukvarja se z vsemi mogočimi posli. Trenutno je v Evropi. Zelo podjetem mož, ki pozna vse in vsakogar in zdi se mi, tudi zelo bogat.« »Že spet milijonar,« je pomislil Onič, »ki ne ve, kaj bi počel z denarjem. Vrana vrani ne izkljuje oči.« »Govoril sem z njim o Parkerju in dejal mi je, da se je mudil mladi Marshall pred kratkim v Sovjetski zvezi, Vzhodni in Zahodni Nemčiji. Baje gre za določene koncesije nekega vzhodnega kabineta.« »To je res,« mu je pritrdila Syl. »Gospor Marshall se je mudil na omenjenem potovanju več kot dva meseca in sedaj se je malone bal vrnitve v domovino, da ga ne bi obdolžili pro-tiameriške dejavnosti. Smrt ga je rešila te odgovornosti. Spominjam se še, da se je oče med njegovo odsotnostjo zelo jezil zaradi nereda v uradu svoje tvrdke. Ali menite, da so politične sile v zvezi z očetovim izginotjem?« »Nemogoče ni nič na svetu. Ali nas ne bi mogel kdo iz vašega rimskega urada poučiti o stvareh, ki nas zanimajo?« »V tem je ravno težava. Gospod Marshall mi je tisto jutro pred svojo smrtjo dejal, da je edini v očetovem ameriškem in evropskem uradu, ki mu oče popolnoma zaupa, zato je stalno potoval iz Washingtona v Rim in nazaj. Komisar Manzini pa je celo domneval, da je v očetovem uradu v Rimu še nekdo, ki, kot kaže, natančno ve za očetove načrte in namere.« Frank D. Berry jo je zaskrbljeno gledal. »V tem primeru morate imenovati Marshallovega naslednika, kar ni tako enostavno. Najbolje bo, če imenujete nekoga, ki bo nov v rimskem uradu. Človeka, ki mu brezpogojno zaupale. Z vsemi pooblastili, da odpusti vsakogar, ki bi mu bil sumljiv. Se pravi, potrebujete človeka z zdravim razumom, pogumnega in izkušenega v občevanju z ljudmi. Žal ne poznam nikoga, ki bi odgovarjal.« Še nekaj časa so razpravljali. Nato je Syl pokazala svojo preudarno iznajdljivost. Ta je bila značilna tudi za njenega očeta. »Gospod Onič,« je dejala, »ali bi ne hoteli začasno stopiti v službo očetove tvrdke?« POMURSKI VESTNIK, 18. dec. 1958 5 DEŽELE, O KATERIH GOVORIMO NA 3000 OTOKIH SO NAKOPIČENA STOLETJA POGLED V INDONEZIJO Ccz 3000 otokov in otočkov, 85 milijonov prebivalcev, tisoč ognjenikov, ki pošiljajo v modro tropsko nebo temne oblake dima, venci planino v zelenih oblakih pragozda, rjovenje tigrov ob modemih tekstilnih tovarnah na Javi, množica Cadilla-cov v središču naftnih polj, sto kilometrov dalje pleme Kubusov živi na — drevju. En sam cvet je širok en meter . . . Takšna je Indonezija, ki jo vidi turist. 350 let stara nizozemska kolonija je bila Indonezija leta 1945, ko je Sukamo proglasil neodvisnost in sestavil svobodno vlado, ki je začela upravljati deželo, ki sodi med prirodno najbolj bogate dežele sveta. Ta dežela je imela ob osvoboditvi le 7 odst. pismenih. Zdaj ima ta ista dežela (po 13 letih), ki je po številu prebivalstva šesta na svetu, že polovico pismenih prebivalcev. Toda to prebivalstvo, ki živi na prostoru med oceanom, ki je dolg 4500 km in širok 3500 km, govori 114 jezikov, ki spadajo v 10 etničnih skupin. Med 3000 otoki ima skoraj vsak svojo posebno stopnjo razvoja in »voj posebni gospodarski pomen . . . Indonezijci so po poreklu Malajci, toda tudi tam je velika mešanica prebivalstva indijskega, kitajskega, arabskega in evropskega izvora. Muslimanov je 90 odst. in je ta dežela zato največja muslimanska dežela na svetu. Toda njihovo muslimanstvo temelji na budizma in na nekih drugih verskih smereh, za katere pravijo, da izvirajo tudi iz prazgodovine. \ Takšna Indonezija vzbuja vtis, da so se v tej deželi stoletja nakopičila drugo ob drugem in ne zvrstila eno za drugim. Takšna je torej Indonezija za človeka, ki ga zanimajo ljudstva v ne- znanih deželah. Torej ni nič posebnega, da so vplivi v Indoneziji in na Indonezijo najrazličnejši in da so tudi trenja včasih večja in so se letos sprevrgla v poskus državnega udara, po kate- rem je šele zdaj, po večjih in obsežnih vojaških operacijah nastopila pomiritev. Že zato, ker Indonezija do osvoboditve ni imela domala nobene svoje industrije, ker je bila industrija v rokah tujega kapitala, je indonezisko gospodarstvo še vedno odvisno od izvoza surovin, torej od cen surovinam, ki jih doma ne morejo predelati in jim tako znatno povečati vrednost. Cene surovinam pa narekujejo velike sile, ki delajo tako, da onemogočajo tistega, ki jim ni po volji. Takšna pa je za velike sile tudi Indonezija, ki ima sicer toliko surovin, da krije 90 odstotkov svetovni potreb po kininu, 50 odst., po kaučuku, 20 odst. kopra, palmovega olja, kalaja . . . Izvažajo tudi veliko nafte in naftnih derivatov itd. To pomeni, da bo Indonezija imela še precej težko pot, preden se bo povsem otresla takšnega pritiska, s katerim lahko od zunaj še vsaj nekoliko vplivajo no razvoj dežele. Siromaštva so bo dežela otresla šele tedaj, ko bo industrijsko dovolj razvita in bo imela tudi dovolj strokovnjakov za vodstvo gospodarstva in posameznih podjetij. Indonezija namreč uvaža vso potrošno blago in včasih celo tudi brano, kljub temu, da ima na Javi letno dve žetvi riža, ki pa zaradi slabega načina pridelovanja ne daje primernih ali celo velikih hektarskih donosov. K temu naj še povemo, da ima Java dve tretjini prebivalstva, med tem ko je glavno gospodarsko bogastvo na Sumatri in Celebesu, kjer pa je prebivalstva malo. Tako je v Indoneziji, ki je dežela nepojmljivih nasprotij. Vlada se zelo trudi. Ob sporu z Nizozemsko je nacionalizirala imovino kolonizatorjev, preko katere so hoteli ovirati indonezijsko gospodarstvo. Sprejela je tudi petletni načrt razvoja gospodarstva, ki zahteva za uresničitev vseh nalog 24 milijard dolarjev. Ta sredstva so namenjena za gradnjo objektov energetskih virov, navodnjavanja, rudarstva, za transport, komunikacije . . . Kmetijstvu tokrat niso posvetili velike pozornosti, tudi izobraževanju ne in socialnim dajatvam ne. Zaradi nuje so dovolili investiranje tujega kapitala, toda samo v tiste objekte, ki so v planu na prvem mestu. Toda tuji investitorji se morajo sprijazniti s tem, da bodo imeli enake pravice in dolžnosti kot domači. Želijo pa, da bi tuji investitorji investirali skupno z domačimi in da bodo v doglednem času zamenjali vse svoje tuje strokovnjake z domačimi, torej: naj vzgojijo primerno število ljudi, ki bodo lahko potlej sami gospodarili. Ob tem so zagotovili v Indoneziji, da v 20 letih ne bo nacionalizacije teh podjetij in da v 30 letih ne bodo nacionalizirali tistih največjih podjetij, katerih gradnjo bodo investirali s tujim kapitalom. Takšna je Indonezija, ki je stopila na pot gospodarske krepitve in s tem krepitve svoje neodvisnosti. Takšna je za poznavalca družbenih razmer, za človeka, ki ve, da v Aziji nastajajo in se krepijo države, ki bodo s časom povsem spremenile dosedanjo ravnotežje v svetu v prid miru in napredka človeštva. or Končano prvenstvo ŠAG v odbojki Nepričakovani prvak III. b Prejšnji teden so odigrali preostale tekme odbojkarskega prvenstva SAG. Jesenskega prvaka je odločila tekma med IV. a in III. b. Vodstvo se je stalno menjavalo, kar je privedlo do igranja kar petih setov. V prvih dveh je bilo v premoči moštvo III. b, v naslednjih dveh pa je moštvo IV. a izenačilo. V petem seta je bila borba ogorčena. Kljnb vodstvu četrtošolcev 7:0 je tretješolcem z veliko požtvovalnostjo in borbenostjo uspelo izenačiti in končno tudi zmagati. Uspeh tretješolcev je tem večji, ker je v moštvu IV. a igrala večina odbojkarskih reprezentantov ŠAG. Sodnik Žunec ni zadovoljil. Končna lestvica: III. b 4 4 0 0 12:4 8 IV. a 4 3 0 1 11:4 6 II. 4 2 0 2 8:6 4 IV. b 4 1 0 3 3:9 2 I. 4 0 0 0 1:12 0 TUDI ŽENSKE IGRAJO HOKEJ Pred kratkim so tudi mladinke začele vaditi hockey na travi. Vadijo na parketu v TVD Partizan. Verjetno je to v Sloveniji edini primer, da se tudi ženske udejstvujejo v takem športu, ki zahteva precej znanja, dobre volje in požrtvovalnosti. Če bodo pridno vadile, tudi uspeh ne bo izostal. Ob izidu priročnika „TENIS“ Ob ustanovitvi teniške sekcije pri TVD Partizan v Murski Soboti so izdali lično ciklostirano brošurico »Tenis«. Knjižica vsebuje kratko zgodovino tenisa v kateri pisec sestavka omenja pričetek te igre tako: »Neki potujoči igralec je v 15. stol. uvedel na francoskem dvoru za zabavo dvorjanov čudno igro, da so metali z lasmi napolnjeno žogo čez napeto vrv. Igralci so odbijali žogo z dlanmi. Igra je trajala po navadi tako dolgo, dokler žogica mi počila«. Brošurica vsebuje še sestavek »Prednost in pomen teniškega športa«, ki ga je napisal inž. J. Janša. Dr. J. Nemec pa je prispeval kratek oris soboškega tenisa od leta 1928 do danes. Razen tega so objavljena v brošurici pravila teniške zveze, organizacija turnirjev in teniška pravila. Izdajo te publikacije so denarno podprla nekatera podjetja, kar je treba pohvaliti. Podjetja so prispevala nekaj sredstev tudi za gradnjo teniškega igrišča. Novo teniško igrišče, ki ga urejajo na nogometnem igrišču NK Sobota, bo dogotovljeno, kakor predvidevajo, do 1. maja prihodnje leto. Doslej so skopali pri planiranju 137 kbm. zemlje, navozili 7 vagonov ugaskov, ki jih je* brezplačno dostavila mariborska kurilnica, poleg tega so nakopali še 20 kbm. gramoza. Naredili so že tudi mrežo in pripravili nosilce za ograjo. Vsa dela je opravila mladina ESŠ in šola za učenec v trgovini. Za ureditev teniškega igrišča je prispeval 20.000 din tudi občinski ljudski odbor. Doslej se je prijavilo v novoustanovljeno teniško sekcijo čez 70 mladincev in mladink. Pred kratkim so organizirali tudi prvi teniški tečaj, ki se ga je udeležilo 30 mladincev in mladink. V Križevcih pri Ljutomeru so imeli precej aktivno društvo Partizan, dokler telovadnice niso preuredili v trgovino. Naprave in telovadno orodje so vskladiščili na podstrešju. Brez telovadnice je tudi osemletna šola. POPRAVEK V zadnji številki Pomurskega vestnika se nam je v članku o delu rezervnih oficirjev ljutomerske občine vrinila neljuba pomota. Zapisali smo namreč, da so postavili trem narodnim herojem spomenik na trgu v Ljutomeru. V resnici pa tega spomenika še niso postavili, temveč so se pogovorili o tem. da ga je trčim postaviti in naj bi pri tem pomagali tudi rezervni oficirji. SLAVKO KLINAR: ŠTIP Vratolomna vožnja po ozki cesti z ostrimi ovinki in globokimi prepadi pod nami je delovala na nekaternike kot mrzla prha in zahtevala dokajšnjo koncentracijo živcev; zato smo skoraj spregledali, da smo prispeli v Štip, mesto v »kotlu«, kot smo ga poimenovali po prvih vtisih. Živahni korzo pa nas je opozoril, da utriplje tudi v Štipu pravo življenje makedonskih mest z vsemi njihovimi značilnostmi. Tudi naše »strokovno mnenje« o kotlu se je že naslednji dan razblinilo v nič, ko smo pokukali izven strogega mestnega središča: največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji z nekaj nad 2 tisoč zaposlenimi, tobačni kombinat, moderna nova vinska klet, vinogradniško gospodarstvo »Grozd«, poljedelsko-živinorejsko družbeno posestvo »Crvena zvezda« .. . Da vinska trta ni nič novega v Makedoniji, saj so jo gojili tod že za časa Turkov, so nam povedali prijazni makedonski tovariši v prostranih vinogradih »Grozda« in tu smo se lahko prepričali, da imajo tudi v tej južni republiki »klasične« gorice v slovenskem pomenu, saj so prislonjene na položne griče prav do vrha. Okrog 350 ha lepih vinogradov, v katerih pridelujejo kakovostna vina. Posestvo ima tudi svojo trsnico. Večino vinogradniških del opravijo s stroji — gosiničarji. No, naši radgonski tovariši so bili pri ogledu teh strojev prav podjetni in so si pridno zapisovali nekatere podatke v svoje beležnice. Če se ne motim, so jih najbolj zanimali traktorji znamke »Aiden«. Ti kolosi se namreč brez večjih težav gibljejo tudi v gričevnatem vinogradniškem svetu in to je tisto, kar nas je morda najbolj zanimalo. Saj tudi naši vinogradi ne morejo dolgo ostati samo ob motikah in lopatah, sicer bo nekoč konkurenca zares neizprosna! Ko nam je vodič — prijazna tovarišica agronom — v avtobusu pripovedoval o napredku kmetijskih zadrug v štipskem okraju — med njimi imajo tudi take, ki letno izkažejo 50 milijonov din dobička — smo že pristali na poljedelsko-živinorejskem posestvu »Crvena zvez- da«. To posestvo je bilo porojeno v neodložljivih potrebah in intenzivnejšem kmetijstvu v tem okolišu, kjer je pred leti bila še edino goveje živinče domača, slabo donosna buša . . . Od leta 1957 je posestvo uvozilo mnogo kakovostne plemenske živine iz Slovenije, Holandije in drugih držav; ta goveda že prinašajo povsem zadovoljive rejske rezultate. Seveda ni moč vsega opraviti čez noč, toda posestvo že sedaj uveljavlja ugoden vpliv na svojo zaostalo okolico. Imajo n. pr. kokošjo farmo z inkubatorjem, kjer skrbijo za pravilno pasemsko odbiro perutnine. V zadnjem času so se odločno spoprijeli tudi s »svaštarstvom«. Čeprav se že lahko prištevajo med kmetijske kombinate, še ni rečeno, da morajo biti tudi v vsem univerzalni, zato so razdelili posestvo na več delovišč s specializirano proizvodnjo (živinoreja, ovčarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo itd.) in samostojnimi obratnimi delavskimi sveti. Ta decentralizacija, kot pravijo na posestvu, je v znatni meri olajšala delovanje organov delavskega samoupravljanja; delavski sveti se zdaj ne izgubljajo več v kopici problemov in težav, ki spremljajo kombinat kot celoto na njegovi razvojni poti, marveč razpravljajo in odločajo predvsem o zadevah, ki se nana- šajo na specializirano proizvodnjo določenega delovišča. Po deloviščih so rnzdoljeni tudi posamezni strokovnjaki, ki jih je na posestvu precej — po specializaciji. Tudi zastran pridobivanja nove delovne sile nimajo večjih težav, toda zaostalost, ki jo prinašajo ti ljudje iz svojih vasi, je še vedno dokajšen problem, ki ga skušajo reševati z rednim splošnoizobraževalnim in predvsem strokovnim delovanjem. Samo letos je obiskovalo strokovne seminarje nad sto zaposlenih delavcev! Strokovnost zaposlenih in prizadevanje za večje hektarske donose na posestvu sta takorekoč ena celota, saj so ljudje vedno prvi. če pa smo že pri hektarskih donosih, povejmo še to, da pridelajo ob uveljavljanju vseh agrotehničnih ukrepov — 1200 kg umetnih gnojil na hektar — povprečno 45 q pšenice italijanskih sort ali od 20 do 50 q domačinke na ha. V Demir Kapiji smo se sicer ustavili samo mimogrede, a drobnih vtisov je vendarle bilo precej. Mimo tega, da pridelajo na hektar goric povprečno 16.000 kg žlahtnega grozd- ja, da imajo 150-hektarski vinograd v štirih »blokih« — vsakega od njih ima »na piki« po en tehnik — in da terasne nasade vinske trte tudi namakajo, saj sc mi je še najbolj vtisnila v spomin anekdota iz predvojnih dni. Glasi se približno takole: Kraljica Marija (lastnik tega vinograda) je vsako leto zahajala v razkošno vilo pod svojim vinogradom, kjer je bila deležna svojega »zasluženega« oddiha — kot se radi pošalijo domačini. — Tudi kralj Aleksander je prišel semkaj — toda samo enkrat, pa še tedaj so mu »vdani« prebivalci Demir Kapije postregli z neprijetnim presenečenjem: nastavili so mu mino, ki pa ni vžgala. Kako se je pozneje ta »sprejem« končal, nam niso povedali, pač pa, da je imela žandarmerija polne roke dela . . .« Namesto kraljev in žandarjev gospodari sedaj tod delovni kolektiv in to — skrbno, saj o tem najbolje pričajo prostrani in lepo urejeni vinogradi. V NOVOLETNI ŠTEVILKI: UMETNI DEŽ PRI KUMANOVEM Kamor seže pogled: tobak- tobak... NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED AKRA JE V AFRIKI Pred štirinajstimi dnevi so se začeli zbirati o Akri, glavnem mestu neodvisne Gane, predstavniki političnih in delavskih gibanj ose Afrike. Nekaj dni pozneje je odprl slavnostni del te vseafriške konference predsednik Gane, dr. Kvame Nkrumah. Predsednik konference je politični voditelj Kenije Tom Mboa, ki je znan kot izkušen borec proti kolonializmu in hkrati kot politik zmerne smeri. Na konferenci so se zbrali predstavniki 60 delegacij, tako da je oseh uradnih udeležencev čez 300. Seveda je tudi precej opazovalcev in gostov. Nekako v istem času, kot ta konferenca, se je začela o Kairu konferenca 39 afriških in azijskih dežel, katere se je udeležilo okrog 500 predstavnikov. Ta konferenca se je lotila izdelave predloga za skupni gospodarski razvoj oseh dežel, ki imajo tam svoje predstavnike. Prav v tem času pa poteka razprava v posebnem političnem odboru Organizacije združenih narodov proti rasni diskriminaciji o Južnoafriški uniji, kjer gre za 400.000 prebivalcev indijske narodnosti, ki po poročilu, ki sta je pripravila Indija in Pakistan, nimajo niti minimalnih človeških pravic. To pomeni, da je Afrika postala kot celina z najrazličnejšimi narodi, ki želijo enakopravnost in svobodo, že tako pomembna, da o svetu ni mogoče molče mimo nje. Vsekakor je za prihodnost Afrike dogajanje o Akri najbolj pomembno, kajti tukaj govorijo o borbi za neodvisnost afriških ljudstev in za njihovo združevanje o afriško skupnost narodov. Nekdo izmed delegatov je poudaril, da je ta konferenca poslednji juriš proti kolonializmu. Torej je imperializmu v tem delu sveta dokončno odzvonilo, čeprav se bo o svojih kolonističnih težnjah, zasnovanih na stoletnih tradicijah, še močno upiral. Na konferenci o Akri je zastopanih dvesto milijonov Afričanov. To je ljudstvo, ki za belce nekoč ni pomenilo ničesar drugega kot zastonjsko in, pozneje, zelo ceneno delovno silo. Saj vemo, da so bili črnci dolgo časa znani le kot brezpravni sužnji. Toda dandanes ti isti ljudje, katerih predstavnike je mogoče najti na najrazličnejših univerzah ,že zelo aktivno sodelujejo v svetovni politiki in imajo že prav pomembno besedo tudi v Organizaciji združenih narodov. Toda kljub temu še marsikje živijo tako. kot je poročal predstavnik Angolije, portugalske kolonije. Tam je prisiljeno prebivalstvo delati po 14 ur dnevno. Osnovne šole so odprte samo za pet odstotkov vseh otrok. Rasistična politika je razdelila prebivalstvo na pet kategorij. Guverner kolonije pa govori o »sveti pravici« Portugalije do Angole, o tem da bodo uporabili vsa sredstva, da si bodo te pravice še n bodoče zagotovili. Tudi delegat iz Zanzibar a je povedal podobno in drugi tudi. Iz takšnih razmre izvira težnja po aktivni borbi za osvoboditev Afrike. Na konferenci pozdravljajo takšne borbe za svobodo, kot jih bije ljudstvo Alžira, takšna združevanja, kot je ZAR, federacija med Gano in Gvinejo, kot je prizadevanje, da bi se združile severnoafriške dežele in podobno. Da bi to razvijali še naprej, predlagajo stalno vseafriško gibanje s posebnim tajništvom za usklajevanje protikolonialistične borbe. Predlagajo tudi osnovanje vseafriškega fonda, ki bi zagotovil učinkovito pomoč afriškim gibanjem za svobodo. Želijo, da bi neodvisne afriške dežele še povečale svojo aktivnost v OZN in drugod, kjer sodelujejo. Vse to za razširitev borbe proti kolonializmu, imperializmu in rasizmu o Afriki. Vsi ti predlogi in zahteve kažejo, da se Afrika organizira za veliko borbo, katere izid že vidi vnaprej, ker je razvoj družbenih odnosov na njihovi strani. Toda ob tem se afriški politiki dobro zavedajo, da morajo potem, ko dosežejo svobodo, utrditi pridobitve, okrepiti enotnost in skupnost afriških narodov in da bodo šele potem lahko začeli ekonomski in socialni razvoj o Afriških deželah, ki hočejo skupno živeti. To pomeni, da si ne delajo utvar in ta konferenca ne izraža samo navdušenja, temveč je rezultat temeljitega premisleka in zaključka, da je mogoče veliko doseči le z združenimi močmi. Prav zato ker se na tej celini poraja nekaj povsem novega, je to rojstvo novega bolj pomembno, kot pa zorenje ali pa celo odmiranje neke družbe. -or PO SVETU Politični komite Združenih narodov je imel v soboto zadnjo sejo o alžirskem vprašanju. Tudi jugoslovanski delegat je podprl resolucijo 17 azijsko-afriških dežel, ki zahteva od Generalne skupščine priznanje pravic alžirskega naroda do neodvisnosti in opozarja na željo alžirske začasne vlade, da bi se pregovarjala s Francijo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je te dni sprejela afriško državo Gvinejo za 82. člana te organizacije. General Charles de Ganile je sporočil, da bo 21. t. m. kandidiral za položaj predsednika Republike in šefa francosko-afriške skupnosti. Na predsedniških volitvah bo sodelovalo samo posebno volilno telo sestavljeno iz okrog 75.000 »velikih volivcev« — poslancev, senatorjev, predsednikov in svetnikov občin in delegatov velikih mest. Svojega kandidata je postavila tudi KPF, ki pa, po sedanjem položaju sodeč, nima izgledov na uspeh. V Ženevi so na 24. seji tristranske konference o prenehanju jedrskih poskusov sprejeli člen sporazuma o prekinitvi poskusov, ki se nanaša na sestavo organizacije za mednarodno nadzorstvo. Po petindvajsetem sestanku konference za preprečevanje nenadnega napada pa so objavili kratko poročilo, da so z razpravo nadaljevali. Tako s polževo hitrostjo delo le napreduje, kar pri teh konferencah, ki se dotikajo razorožitve v tej ali drugačni obliki, sploh ne začuduje. Vlada ZAR pripravlja zakon, ki bo popolnoma spremenil sedanji sistem lokalne uprave v egiptovski pokrajini in istočasno izenačil sistem uprave po okrožjih v obeh pokrajinah ZAR. Lokalni upravi bodo postopoma podelili večje upravne samostojnosti. Po novem sistemu, ki bo uveljavljen v prihodnjem letu bo ZAR razdeljena na 31 okrožij, ki jih bodo vodili od predsednika republike imenovani guvernerji. Angleški novinar Radolph Churc- hil je nedavno začel objavljati članke o sueški vojni. Odkril je marsikaj, kar doslej javnosti ni bilo znano Ln je s tem vzbudil med Angleži veliko razburjenje. Zlasti neprijeten je tisti del, ki govori o tem, kako so Američani prisilili bivšega premiera Edena (ki je prav zaradi sueškega spora moral odstopiti), da je Britanija sprejela v določenem, zelo kratkem roku, resolucijo OZN o prekinitvi ognja. Najteže pa je za Angleže, da je prizadeta tudi laburistična stranka, ki je z molkom o teh stvareh sodelovala s konservativci. 6 POMURSKI VESTNIK. 18. dec. 1958