Letnik 1913.
823
Držayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIX. — Izdan in razposlan 18. dne oktobra 1913.
Vsebina: (St. 219—221). 219. Ukaz o ustanavljanju poštnih uradov na stroške interesentov. — 220. Ukaz o začetku veljavnosti zavarovanja zoper nezgode za pomorske plovstvene obrate in o zglaševanju teh obratov. — 221. Ukaz o začetku veljavnosti bolniškega zavarovanja za osebe, ki imajo posla v obratih pomorskega plovstva.
219.
Ukaz trgoviuskega ministrstva z dne 2. oktobra 1913. 1.
o ustanavljanju poštnih uradov na stroške interesentov.
Člen I.
Ustanavljanje in obratovanje poštnih uradov na stroške interesentov se uravnava z naslednjimi normalnimi določili.
Člen II.
Normalna določila se uporabljajo tudi na obstoječe časne poštne urade, ki ne služijo občim prometnim potrebam, temveč posebnim interesom.
Člen III.
Normalna določila dobé moč tedaj, kadar se razglasé.
Schuster s. r.
Normalna določila
o ustanavljanju in obratovanju poštnih uradov na stroške interesentov,
§ 1.
V hotelih, fabrikah in drugačnih zavodih, pri katerih za ustanovitev poštnega urada niso dane
obče prometne potrebe, ustanavlja poštna uprava poštne urade na željo in stroške interesentov.
§ 2.
Ustanovitev takih uradov se samo dovoli, ako iuteresentje jamčijo za plačevanje stroškov in, ako so sploh dani pogoji za trajni obstoj krepkoživega podjetja, čigar potrebe opravičujejo gledé poštnega in. kakor nanese, tudi telegrafskega prometa posebno ustanovitev za ta namen.
§ 3.
Ustanovitev in zunanja oprema takega poštnega urada se določa vobče po določilih za razredne poštne urade.
Na službo se uporabljajo obči predpisi.
§ 4.
Gledé delokroga se razlikuje pri ustanovitvi poštnih uradov nove vrste med službenimi mesti
a)	v poštnem kraju in b) v zunanjem okraja obstoječega poštnega urada.
Službenim mestom pod a se dajejo službene funkcije oddajnega poštnega urada, službenim mestom pod b pa službene funkcije oddajnega in iz-ročevalnega poštnega urada.
Vsako služheno mesto mora poslovali kakor javen, obče dostopen urad; omejitve v tern oziru so dopustne samo z dovoljenjem poštne upravo, ako so za to dani posebni razlogi.
(Slovenlseh.)
155
§ 5.
Doba poslovanja službenega mesta se ravna po prometnih potrebah in je lahko celoletna ali obdobna.
Dnevne službene ure določi poštna uprava po potrebi.
§ 6.
Zveza poštnega službenega mesta in vroče-valna služba pri njem se uredita po kurznih potrebah.
§ 7-
Službeno mesto je privzeti v telegrafski in telefonski promet s tem, da se zglasi naročniška postaja po določilih telefonskega reda (drž. zak. št. 134 iz 1. 1910., šl. 54 iz 1. 1911., oziroma 220 iz 1. 1912.).
Izključeno je, da bi se službeno mesto staknilo v telegrafski vod.
§ 8-
Interesent je dolžen pripraviti uradni prostor za nastanitev urada, ga primerno opraviti in v redu vzdrževati.
Velikost in oprava uradnega prostora mora ustrezati zahtevam, ki so potrebne po velikosti prometa.
Poštna oprava za to ne plačuje odškodnine.
§ 9-
Interesent mora ali sam prevzeti poslovanje na službenem mestu ali zagotoviti oskrbovanje službe po drugih osebah.
Ako prevzame interesent sam poslovanje, si mora pridobiti znanje poštnih predpisov v tolikem obsegu, kolikor bode službeno mesto najbrže imelo opravil, mora o tem narediti preskušnjo in obljubiti uradno molčečnost ter varovanje pisemske, poštne, telegrafske in telefonske tajnosti.
Da prenese interesent poslovanje nanje, zato pridejo v poštev:
a)	pripravne osebe njegovega gospodarstva ali
podjetja;
b)	osebe, ki so naredile preskušnjo za poštnega
pomočnika; in
c)	vpokojeni poštni uradniki vsake vrste.
Na osebe, oznamenjcne pod a, se uporabljajo določila drugega odstavka.
Ako preuese interesent poslovanje na druge osebe, je treba to poprej naznaniti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu.
Za službovanje porubljane osebe niso v službenem razmerju k državni upravi. Toda dolžne so pokoriti se zaukazom poštnega oblastva in organov, ki jih pošilja to oblastvo. Nadalje gre poštnemu obla-stvu pravica prepovedati, da se taka oseba ne sme dalje porabljati v službi.
Poštna uprava ne daje povračila za poslovodstvo.
§ 10.
Interesent je dolžen napraviti zvezo službenega mesta s poštnim omrežjem po kurznih zaukazih. Stroške mora plačevati docela in trajno.
V	tistih primerih, v katerih se službeno mesto stakne v že obstoječe kurzne zveze, se določi od primera do primera, ali in v katerem obsegu mora interesent prispevati k vzdrževalnim stroškom teh zvez.
§ H-
Pri službenih mestih s poštno izročevalno službo mora interesent poskrbeti za oskrbovanje vročevalne službe.
V	področju kroga interesentov podjetja, za katero se je ustanovilo poštno službeno mesto, se mora vročevati na stroške interesentov. V tistih primerih, v katerih oskrbuje službeno mesto vročevauje pošte tudi v krajih, delih krajev in eksponiranih objektih, ki so izven kroga interesentov službenega mesta, prisodi poštna uprava interesentu prispevek.
Ta prispevek pa ne sme presegati tistega zneska, ki so pokaže za to opravilo po normalnih določilih o služabniških opravilih na" poštnih uradih 111. razreda.
Za vročevanje porabljane osebe so dolžne varovati pisemsko, poštno in telegrafsko tajnost in. preden se porabljajo, jih mora imetnik ali njegov namestnik izrečno opozoriti na to dolžnost. Poštno oblastvo ima pravico prepovedati, da se take osebe ne smejo dalje porabljati za vročevalno službo.
§ 12.
Interesent je dolžen povrniti škodo, ki jo je povzročil upravi v službenem obratu poštnega urada
on sani ali njegovo osebje, in mora položiti 300 kron varščine.
§ 13.
Za službeni obrat potrebne rekvizite in uradne pripomočke pripravi poštna uprava, ne da bi interesentu zaračunila stroške.
§ 14.
Za ustanovitev poštnega urada mora interesent prositi pri pristojnem poštnem in telegrafskem ravnateljstvu z vlogo, ki mora biti kolkovana. Vlogi je priložiti izjavo, da interesent prevzema dolžnosti, ki ga zadenejo.
§ 15.
Z j interesentom kakor imetnikom službenega mesta se sklene pogodba.
§ 16.
Poštna uprava lahko vsakčas iz službenih ozirov odredi administracijo poštnega urada na imetnikove stroške in na njegovo nevarnost.
Prav tako se lahko ukrene vsakčas opustitev poštnega urada.
Imetnik pa mora, ako hoče odstopiti od prevzete dolžnosti, držati se šestmesečnega roka za odpoved.
§ 17-
Ako je poštni promet, preračunjen za celo leto, enak opravilnemu obsegu poštnega urada I. razreda, si pridržuje poštna uprava, da sama prevzame obratno službo.
§ 18.
Za ustanavljanje poštnih uradov v razstavah, ob slavnostnih priredbah in enakih rečeh je navadno zmislu primerno uporabljati spredaj stoječa načela.
V primerih pa, v katerih gre za razstave velikega sloga ali daljše dobe, je uredba pridržana posebnim dogovorom.
§ 19.
Dovoliti ustanovitev poštnega urada na podstavi spredaj stoječih določil je pridržano trgovinskemu ministrstvu.
220.
Ukaz ministra za notranje stvari v poraznimi s trgovinskim ministrom z dne 17. oktobra 1913.1.
o začetku veljavnosti zavarovanja zoper nezgode za pomorske plovstvene obrate in o zglaševanju teh obratov.
Na podstavi čl. XXII, odstavek 3 in IX, odstavek 3 zakona z dne 1 1. februarja 1913. 1. (drž. zak. št. 25), s katerim se zavarovanje zoper nezgode razteza na obrate pomorskega plovstva in pomorskega ribarstva, se ukazuje takole:
8 l-
Veljavnost zavarovanja zoper nezgode obratov, ki so po čl. I zakona z dne 11. februarja 1913. 1. (drž. zak. št. 25) zavezani zavarovanju, izvzemši obrale pomorskega ribarstva, se začne 1. dne januarja 1914. 1.
§ 2.
Že obstoječe obrate morajo podjetniki do I. dne decembra 1913. 1. naznaniti delavski zavarovalnici zoper nezgode v Trstu.
Za ta naznanila ter za naznanila, ki jih je v 14 dneh podati o novozačetih obratih, je porabljati obrazce, ki jih je določil imenovani zavod. Naznanilo se podaja v dvojnem izvodu in poslati ga je zavarovalnici po vpisnem oblastvu, ki je pristojno po domovinskem pristanu ladje (ladij), oziroma pri drugih obratih po sedežu obrata.
Za državne in deželne obrate pošlje predpostavljeno službeno oblaslvo obratno naznanilo c. kr. pomorskemu oblastvu v Trstu.
Obrazci naznanila se dobivajo pri zavarovalnici zoper nezgode in pri vpisnih oblaslvih.
Ako se podajajo naznanila, v katerih so neresnične dejanske navedbe, ter ako se opuščajo naznanila ali podajajo zakasnelo, se kaznuje to po §§ 51 in 52 zakona z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.).
•
§ 3.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hoinold s. r.	Schusterjs.'r.
331.
Ukaz ministra za notranje stvari v porazumu s trgovinskim ministrom z dne 17. oktobra 1913. 1.
o začetku veljavnosti bolniškega zavarovanja za osebe, ki imajo posla v obratih pomorskega plovstva.
so bolniško zavarovanje razteza na obrate pomorskega plovstva in pomorskega ribarstva in se skrbi za bolne osebe, ki imajo v teh obratih svoj prido-bitek, se ukazuje, da se začne veljavnost v čl. I tega zakona oznamenjenega zavarovanja 1. dne januarja 1914. L. izvzemši bolniško zavarovanje oseb, ki imajo posla v pomorskem ribarstvu.
Heinold s. r.	Schuster s. r.
Na podstavi čl. XVII, odstavek 3 zakona z dne 11. februarja 1913. 1. (drž. zak. št. 24), s katerim