PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA pravico in RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STE V. (No.) 174. CHICAGO, ILL., SREDA, 5. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER, 5. 1924. LETNIK XXXIII. Vprašanje senatorja Shipsteada. ZAKAJ POSOJUJEJO AMERIŠKI BANKIRJI DENAR EVROPI ZA OBOROŽEVANJE, KO SE DENAR RABI DOMA? Henrik Shipstead, senator iz Minnesote je postavil ameriške bankirje pred reflektor. Med drugim je dejal tudi sledeče : "Naši mednarodni bankirji pehajo Ameriko vedno globo- kej,> v kaos Evrope". Kredit-]^ pa-a Mustafa Kemal. Nje. ni vin, ki so last ameriskegai________________ ljudstva, se sipi je jo po Evropi, s katerim se pomaga na noge zavoženim ev POLITIČNO STALIŠČE V TURČIJI. Paši Mustafa Kemal se tla maje j o. - Prijatelji ga zapuščajo. Carigrad, Turčija. — Pričel se je obupni boj, da se vr- RAZNE VESTI. ČRNA SMRT V LOS ANGELES, GALIF. — Rockford, 111. — George Peck, kateri je bil, ka- .. . ~ . kor je že bilo poročano ob-122 slučajev kuge po- Iz Jugoslavije. I gov najhujši nasprotnik je bivši premier Raouf Bey, ka- 1At"fe" , teri se je pokazal junaka v ■Topejskim, .., . . ^ • 1 bitki na morju. On ima za se- ročajo iz Los Angeles, med temi tudi duhoven Father! Bnialla, ki je kot usmiljeni Samaritan stregel prizade-' tim. dolžen, da je pisal grozilno! pismo Mrs. McCormick, v ka-? terem je zahteval $50,000, je sedaj pripoznal obdolžitev, nakar je bil obsojen na 100 dni ječe. Ker pa je že odsedel v ~~'~ ' I preiskovalnem zaporu 119 Lof Angeles, Cal — Dne-dni, so ga takoj izpustili na!1?- oktobra je umrla Mrs. Lu-svobodo ciana Samarano za kugo. O-j ! sebe, ki so bile pri bolnici so — Gardner, N. D. — Grpat raznesle to nalezljivo bolezen i Northern Glacier Park limi- po mestu, tako da danes za-' ted štev. 4 je skočil iz tira v znamujejo že 22 smrtnih slu-| bližini Gardner, kjer so bile čajev, večje število jih je pa1 ZNAČILNI DOGODEK, PAŠIČ NA KOLENIH. — BREZPLODNE SPLETKE. — IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. vdove v vojni padlega posestnika Kozinca iz Orl. -o- financnikom. Ameiiskii >an-{boj veUko vplivnih mQŽj medjštiri osebe težko in okrog 30 ge v bolnišnici, kateri so izo-kirji dajejo posojila Dan mi katerimi je tudi gen AU Fu. lahko poškodovane. Trije vo- iirani Gd drugih bolnikov. Vsi jeni \ ™e . ' - j vdt kateri je vodil bitko pri zovi so padli v jarek. j strežniki in zdravniki imajo tra za ameriške farmarje in 0 . . _ . , . i J s Dodietnike leta 1920-21-22 ni! S,uez... kanalu; ,.P" nfodru, _ Wretham, Mass. - Tri- 'na obrazih maske. skupščini so dali Kemalu ra- Med mrtvimi ie tudi duhov- podjetnike ^ ^ ^ hilo " ^u^iiu ^irtu "cmaiu i« -e ban^jfi so napadli blaga j- „ ,, „ ^ „ , , , Dalje pravi senator, "da je zumeti' d» f lljet'ove ule kot ničarja Wrentham National m* Father M. Brualla. kate-' Dawesov načrt nabit z dina- pr!?ller sttete" ... . banke, katerega so ustrelili « 'G ne glede na nevarnost, m torn Po temu načrtu dobi ..,Nova stranka °P°Z1C1J? JC do smrti. Banditi so pobegni- SV°J» P>™> dotaknivši se položaja, ki ie f sehoj X'-^V zasU,zeneSa , , , , * denarja. Ozeml se je v vasi nastal z odstopom vomega , . ministra, sledeče: "Odstopi precej P^"102"1 h'sl; s vojnega ministra je privede! no se pa nksta razumela' ker Razne vesti. Do smrti povozil. — Ivan Pečaver, gostilničar iz Poljan pri Toplicah, je vozil s parom konj vino. Ker je skoraj gotovo vinjen, prehitro vozil, je podrl 53 let staro Uršo Komp, posestnico iz Crmošnjic, ki je šla z otroci čez cesto. Žena je dobila težke poškodbe na i glavi in umrla. Otroci so se u- zena ni znala kuhati tako, da bi bilo možu všeč. Zadnje čase je začel mož zelo popivati S bombami solza, nad ban-d?te. Chicago, 111. — Joseph dovoljeno priti v mesto Bamko, star 37 let, uslužben Peoria 111. — Štirje bandi- rf wilson & Co je padel pri ti so lidrli v neko tukajsno tr-» i , __ delu v kotel vrele vode, kjer je v ' . , dith Bovton, star 7 mesecev njih se je posrečilo pobegni-|na 3534 w 65 cesti je po_ govino. Pri opravilu so jih pa ( -e y hudjh mukah umH _ & policisti zasačili. Dvema on Glavni uradnik kvarantine A. Peterson je proiskal celo situacijo, nakar je podal iz-iavo. dn ie razširjenje bolezni ustavljeno. Tej bolezni so na i bol i r>od-r delati. Krona je izrazila zeljo. • , , , v j , . , i• . , .. J, . in pripovedoval, da bo zeno u-da bi se zbrali vsi elementi, ki i + i«, j j • u-i i . , ..... j strehi, usodnega dne je bila so za glavno črto nolitike se- ~ ,. - . \ A - , .j , . .... zena na poljuv moz je sel danje vlade. — Ako bi bih ■ , , ... . , j i njo in petkrat ustrelil na i pnmorani, da sodelujemo z - , ^ . ... a-- - V- u-i 4. i i. »lz samokresa. Zena je bila radicevci, bi bilo treba ugoto- f . . „ J , ... * . , , . j takoj mrtva. Zapušča dva o- viti, kaj on zahteva, in dose- , v . . trocica. Moz je neznano kam zevanje in za vojno 9»» ti iz rok pravice, dva sta se. t -z ,inove e?i" lonec vržene podgane, od katerih, pa skrila v trgovini in nista\}e kave -n je zadobil tako io prenesejo muhe na člove-hotela priti na povelje ven- hude opekline< da je kmalo ka. Za kugo ie umrlo v štiri-; V tedenskem poročilu fran- kaj. Policisti so se pa poslu- nato jzpihnil naistemu stoletni četrtma Dre-j coske banke od 31. avgusta je j žili bomb katere povzročajo j ' " I bival stva Evrone. V Los An-' razvidno, da je Francija po- solze, kar je bandita, ki nista | — Norfolk, W. Va. — Skr» ! ge]es Se je pojavila med me-: sodila mali antanti 3,000,000 navajena jokati privedlo na-jzi dva dni, oblečena v lahke| hikanskimi prebivalci, radi te-; zlatih mark, kar znese celo- jravnost v naročje — postave. | obleke sta bila na milost in j svarijo zdravniki, da se iV nemilost izročena valovom, j treba naziti po drugih mestih! kupni dolg malih zaveznic I --o- nevihti in mrzli noči, časniški poročevalec Mabrv in strojnik Cunningham, ko se jima je pokvaril motorni čoln v ka- Francije 4,468,000.000 fran- Postrežljivi bandit, kov, katera svota se je pora- Mrs. Hugo Marks, 660 E. 51 bila največ za oboroževanje. St. Chicago. 111., katere so-Tukaj je dokaz, da Francija prog ima veletrgovino s zlat- vse posojilo, kar dobi razme- nino, je prišla domu iz spre-i terem sta se vozila ob obali če samo za oboroževanje, hoda s svojim 4-letnim sinč- Floride. Brez kompasa, obu-Ameriško ljudstvo je pa kom. ki je stopal poleg n je I pana in gladna ju je rešil ita-j visoko obdavčeno, ker mora in 18-mesečnem detetom, k a-! lijanski parnik Valentino Co-i Naknadno poročilo o železni-plačevati potom davkov obre- terega je imela v vozičku. Ko da. ški nesreči v Chicago, 111. pred Mehikanci, ker bo gotovo kateri od njih iz strahu nred boleznijo pobegnil iz Los Angeles v druga mesta in na ta način^ zanesel bolezen tudi drugam. -o- či'natančen sporazum in dobiti potrebna jamstva, da se bo ta sporazum izvršil. J-o- Brezplodne spletke. Odstop vojnega ministra generala Hadžiča so skušali o-pozicijonalni listi izrabiti. Dogodek, ki samo po sebi prav malo pomeni, so slikali tako, kakor da gre za bogzna kako važen in odločilen korak, ki mora imeti za posledico od o-pozicije, tako težko "pričako-vani padec sedanje vfade. --o- Izjava notranjega ministra. Kabinet notranjega ministra je izdal naslednji komunike z ozirom na poslednje vesti, ki so krožile v javnosti o pripravah za nek puč in o sti od teh štirih bilijonov do- stopi v vežo se ji prijazno na-larjev, katere dolguje Fran- smeje nasproti mlad elegan-cija Ameriki. ften možki in se ji ponudi, da — Tokio. — Major Pedro j Chicago, 111. — O železni-Zanni, argentinski avijatik iz-,ški nesreči, o kateri se je po-. javlja, da opusti nameravani, ročalo včeraj, kjer je našlo, žan ne samo čuvati red in mir pobegnil. — Goljufiv agenti —Zagrebška policija ie zaprla nekega Andreja Zola, ki j'e zelo razkošno živel delal pa nič. Končno je policija dognala, da se Zola peča s po-tvarjanjem potnih listov. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli celo zalogo italianskih potnih listov, opremljenih s pečati reške oblasti. Te potne liste je Zola prodajal lahkovernim ljudem po 100 dolarjev. — Bitka med Bunjevci in do-brovoljci. — Med Bunjevci in dobrovoljci je prišlo do pravcate bitke. Predmet obračuna je bil spor radi nekih hiš, ki jih je ministrstvo za agrarno reformo dodelilo dobrovolj- j , li i. • v, , cem. Ker Bunjevci niso hoteli delu nekaterih vojaških oseb izročm omenjenih hiš, je pri- proti sedanji vladi. Minister j šlo do borbe v kateri je bHo za notranje zadeve, ki je dol-i 15 seijakov težko rani-enih> e- Clas človečanstva širom j* P°maga vzeti iz vozička de- polet preko Tihega oceana. ; smrt deset oseb, nad trideset sv t vniie no miru a tisti ki te' kater0 Položi materi i — Berlin. — V Potsdamu je pa ranjenih se naknadno imafo v rokah krmila vlad Iv naročJe' n*to Pa še skrbno! je prišlo do sponada med mo-l poroča, da se je ugotovilo. da| v . • n ■ Vioppin voi' • pokrije z odejico. Naenkrat narhisti in člani organizacije,, ie nesrečo zakrivil čuvaj Johnj I!^!™1^o rn"nlniilir "io Pa potegne revolver in uljud-'ki varuje republiko, pri ka- Brahe, 1633 Fulton St. ker ni j no reče gospej, naj da zlat- teremu se ie skazal sin bivše-i dal notrebnega znamenja iz ne; radi tega manipulirajo potom bankirjev v takem "stilu," da nas tirajo naravnost v žrelo maloha — vojne; pod masko trajnega miru, pa gradijo bojne ladije, delajo mu-nicijo in morilno orožje. Tisti, ki povzročajo vojne, imajo na jeziku vedno mir — otoorožu-jejo le v imenu miru. In Človeštvo bo vpilo še vedno po miru; katerega pa ne bo, ker ga nočejo tisti, ki drže v rokah krmila — vlad. -o- nino in kar ima drobiža. Tako je dobil za $4.300 vrednosti zlatnine in $50.00 v gotovini. Nato pa lepo pogladi dečka, ki je zabodeno gledal kaj se godi in mu reče: "Kaj ne, ko ti dorasteš ne boš pustil, da bi kedo oropal tvojo mamo." Nato pa nalahko prizdi-gne klobuk in vošči noč. ga prestolonaslednika Wil-j stolpiča, kjer je zato postav- Bivši senator Cole v 102. letu starosti umrl. Los Angeles, Čal. — Cornelius Cole, bivši senator, je v starosti 102 leti umrl na svojemu domu v Los Angeles. Mr. Cole je bil rojen leta 1822. V Kalifornijo je prišel ko je bil 27 let st3r, kjer je postal clan prvih iskalcev zlata. V letu 1866 je bil izvoljen za senatorja, katero službo je imel do leta 1873. helm, kot najboljši pretepač. Tako ga imenujejo sedaj nie-govi tovariši, "junaka pouličnih pretepov." — Boston, Mass. — Mrs. Rose Zatusky je skočila v samomorilnem namenu iz mostu v reko Charles, kar je pa za-lahkol pazil zdravnik tamošnje bolnišnice dr. Metcalf, ki je ta- -o--koi skočil v reko in žensko Francoski socijalisti za Her- rešil. riota. — Minneapolis, Minn. — Pariz. — Na seji* franco- j Od tukaj poročajo, da so na-skih socijalistov, katera je!šli v bližini Twin Lakes trup- trajala pozno v noč, so člani določili po dolgem prerekanju, da bodo podpirali ministrskega predsednika Herrio-ta v vsakem oziru, ker je njegova vlada v nevarnosti, da se ne zruši. Ker visi Herriotova vlada na niti socijalističnih glasov, je ta določba za Her-riota razveseljiva, ker je sedaj gotov večine. la treh lovcev, na katerih so znaki nasilja, ki kažejo, da se je vršil r>bunen boj, predno so bili umorjeni. — Chicago, 111. — Mrs. Louise Curran, stara 60 let, je pri nekemu podjetju izgubila $8,000, kar si je tako gnala k srcu, da je skočila iz drugega nadstropja na ulico, kjer j vije za Anglijo, je pretečeno so jo našli mrtvo. soboto v Londonu umrl ljen kot čuvaj. Dognalo se je tudi, da je bil pod vplivomj alkohola. Pogled na mesto nesreče je; bilo nekaj groznega. Kara je, bila preklana na pol, pod raz-( valinami je pa ječalo število ranjencev. V kari se je naha-j jalo za časa nesreče 60 potni-j kov. Med mrtvimi je tudi sve-( tovni vodja Zionistov dr. M.j M. Schienkin iz Palestine. ka-| teri se je slučajno nahajal v Chicago. -o- — Cherbourg, Francija. — Kanada bo kljub zapreki na-selniškega vprašanja podpisala protokol Lige narodov, ker želi sodelovati, da bi se uresničila ideja svetovnega miru. — London. — Dr. Michael Gavrilovič, minister Jugosla- v državi, ampak mora voditi. račun o vsakem najmanjšem1 pojavu našega notranjega državnega življenja, je dolžan povodom takih neresničnih po-j ročil izjaviti tole: "Nobenih, priprav za kak puč o vojski} ni bilo, niti se ni moglo opaziti najmanjšega znaka za ak-i cijo vojske, ki bi bila naper-j jena proti današnji vladi v{ naši državi. Ta poročila, ki so izšla v nekaterih listih so neresnična. O vojski ni niti najmanjših znakov o delovanju, ki bi bilo naperjeno proti notranji konsolidaciji države. Naša vojska je zdrava in v njej ni zastopnikov, ki bi se razen svojih poslov in dolžnosti lotevali poslov kakršnegakoli političnega značaja. -o- Smrtna nesreča. Iz Sevnice nam pišejo: D v 14. t. m. je neki avtomobil iz Hrvatske vozil z veliko brzino skozi vas Radno in povozil 15-letnega dečka Kozinca. Nesrečnež je nesel kostanj v Sevnico in se ni mogel več pravočasno izogniti. Bil je takoj mrtev. Kozinc je edini sin den je pa umrl. DENARNE POŠLIATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO* AVSTRITO. ITD. Naša banka ima svoje lajstne zvese » pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraja in naše po$iljatre to dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsako-pa odbitka. Nale cene za pošiljke v dinarjih ftw Hr*h so bfle včeraj sletfefce: Skupno s poštnina: 500 — Din ........ $ 7.80 l.OOo — Din ........ $ 15.25 2.500 — Din ........ $ 38.00 5.00O — Din ........ $ 75.50 10.000 — Din ........ $150.00 100 — Lir ................$ 5.10 200 — Lir ................$ 9.85 500 — Lir ................$ 23.75 1,000 — Lir ................$ 46.25 Pri J*«tfatvah nad 10,000 Din. i Lir poseben popust. Kar »e cena denarja čestok* atftfa, dostikrat docela neprifak9?4 Mb J» absolutno nemogoče Mac* etna vnaprej. Zato se pog®atve as kanejo tK> cenah onrsra dne. ko aa sprejmemo denar. DOLARJE PO&LMMO MI V JUGOSLAVIJO m poŠti kakor tbk* na Vse pojUljfttve VKNSK© g m 70—** A1 \ -------- ...' -AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper la Amcrica. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, BL Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on ga v raznih Kondatovih beznicah zasnovali. Med tem jim je prišel na pomoč, kakor nalašč liberalni list Gl. Naroda. Ta je bil pa tak, kakor je danes, vse kar je kdo hotel. Pisal je proti duhovnikom, včasih iste hvalil. Bil je pravcati švigašvagar. Ta je napravil iz vernih ljudi mlačne ljudi, ki so potem segali po Gl. Svobode in drugih takih bogokletnih umazanih flikah. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................l4-«> Za Zedinjene države za pol leta ................$zoo Za Chicago, Kanado in Evropo za celo let« ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50 »UBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-«>, For United States per half year ..............%zjoo \ For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-75 For Chicago, Canada and Europe .per half year "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago. Illinois under the Act of March 3 1879." Namen in delovanje slov. socialistov v Z.Drž. & i (Dalje). Ko so pa naši prvi ljudje, ki so prišli v to novo domovino s kmetov tako krasno vspeli in razglasili v svojih pismih ta novi svet Ameriko, so začeli misliti na Ameriko tudi drugi. Tupatam se je zamislil v Amerik tudi kak navihan mestni postopač, češ, naše kmete se že tukaj lahko potegne, koliko lažje se jih bo še v tujini in to v Ameriki, ki je dežela prostosti. In vspeli so. V Pueblo se je prikradel človek takega značaja. Najprvo je delal celo za kat. list. Po--tem je začel polagoma oznanjati evangelij svobodomiselnosti. Na račun dotičnega gre nekatera pogubljena slovenska duša v Ameriki. Okoli umazanega bogokletnega lista Gl. Svobode so se začeli zbirati vsi podobni svobodomisleci, ateisti itd. Iz tega namreč so kovali svoj kapital za svoje življenje. Zavijati so znali bolje kot sam peklenski Lucifer. Značaja niso imeli nobenega. Za pet centov je bil pripravljen vsak izmed njih prodati svoj značaj. Pretkani pa: so bili. Vedeli so, da se lahko povspno zelo visoko, samo ' z enim sredstvom in to sredstvo je časopisje. Vedeli so nam-1 reč tudi to, da slov. duhovnikov ni po vseh naših naselbi-j nah, ki bi ljudstvo svarili s svojo očetovsko besedo in jih i odvračali od tega, nakar so jih oni navajali. Njih slabi tisek je pa šel v stotine naselbin, tudi tja, kjer je bilo mar-j da komaj 5 ali še maj naših rojakov. Mislili so si, traniraj-mo ljudi po malih naselbinah, vzemimo in izderimo iz njih src ljubezen do duhovnikov, cerkva in sv. vere, pa bomo kmalu imeli odprto pot tudi v večje naselbine. Kajti ti, ki se bodo okužili od našega tiska, bodo zašli med ljudi, ki bi-| vajo v velikih naselbinah in naš namen bo dosežen. Zakaj, drevo je treba samo nasekati pa se začne sušiti. Na zdrava pljuča je treba zanesti samo en strupen bakcil, pa bodo I začela gniti. Vendar slovenski rod je Čil in zdrav rod. Tudi v verskem oziru je bil odkraja neomajan. Omajali so tupatam kakega omahljivca, a velikega vspeha niso bili v stanu do; seči kljub temu, da so rabili v ta namen umazan bogokletni, list Gl. Svobodo. Toda, bakcili verske mlacnosti so bili pa le' zanešeni med narod. Amerikanski Slovenec je začel vojsko s temi propalica-mi, ki so se zbirale okrog Gl. Svobode. Duhovniki so krepko pomočili svoja peresa in branili svete Resnice naše vere. Mgr. Fran Buh, Very Rev. M. Šavs, Rev. F. Šušteršič in drugi so ta boj krepko vodili in si s tem zaslužili neminljive zasluge za ameriške Slovence. Toda bakcili so rodili nove b&kcile. Razni meščanski postopači so začeli prihajati tuintam v Ameriko. Nekatere je pognal strah pred pravico, ki jih je zasledovala za razna nečedna in človeka nevredna dejanja. Tako so ti meščanski lenuhi, ki jim je tedaj in še danes pošteno delo smrdi, začeli proučevati slovenske ameriške delavce. Ti ljudje so delavci in trpijo. Težko delo jih muči, treba jih je opozoritr na to, da preveč trpijo, (kar je sicer resnica) dočim na dru-; gi strani njih delodajalci pušijo dišeče havanske cigare, se mastijo pri bogato obloženih mizah in vse to jim spravi skupaj delavstvo (kar je tudi resnica). Toda vprašanje seveda je, koliko jim taki kot smo mi moremo pomagati. Sami so dobro vedeli, da nič. Toda farbamo pa le laHko pod to krinko. In ko jih bomo nekoliko navdušili za to stvar jim bomo začeli pa polagoma pihati v srca sovraštvo do naših duhovnikov, cerkva in sv. vere. To je bil njih načrt, ki so Ely, Minn. Sestri Ana in Katarina Ag-nich sti pred kratkem dospeli domov iz Saint Paula, Minn. V bolnišnici sv. Jožefa sta študirale za bolniške strežnice tri leta. Takoj, ko sti dospeli domov sta nastopili službo v Travis in Meyers bolnišnici in sicer Anna kot redna strežnica, Katarina pa, kot posebna "nurse," ki ravno sedaj streže Mrs. Angeli Pregled iz Gil-berta, katera je bila operirana dne 27. okt. — Tudi John Francelj iz Gilberta, je bil te dni operiran v imenovani bolnišnici. — Imenovana zdravnika sta pred nekaj dnevi kupila veliko zemljišča, ki meri več akrov, in sicer južno od mesta, kjer nameravata zidati veliko bolnišnico. Jos. J. Peshell. -o- C level an d, O. — Jchn Grdina, slovenski čarovnik. — 19. oktobra so imeli collin-woodski Slovenci zopet imenitno zabavo. Dvorana sloven-; skega narodnega doma je bila prenapolnjena. Marsikateri se dosti ne zanima za razne narodne prireditve, a 19. oktobra je pa vseeno odrinil $1.00, da bi pred sabo gledal ono čudo, ki se je prvikrat pojavilo v Kani Galileji, ko je naš Gospod premenil vodo v; vino. Ta večer je dobro znani j John Grdina zbranemu občinstvu priredil umetniško predstavo spremljano s čarovnijo, godbo, petjem in smehom. Eden ali drugi izmed udeležencev si ni znal razložiti kako je vendar mogoče po zraku loviti žive ribe ali loviti dolarje, da se zamore kuhati v klobuku in vendar ta o-stane cel in nepoškodovan. Predno še kaj zapišem o Johnu vam hočem povedati na kratko, kako se v Indiji pro-i ducirajo ljudje, ki približno taka čuda delajo kot naš John. Fakirji so en? vrste ljudje v Indiji, ki se zelo postijo 111 očitno pokoro delajo, obenem pa svojim občudovalcem sem in tje kaj čudnega napravijo. Tako n. pr. fakir stori, da v par minutah man-gonovo zrno vskali Dožene steblo, raste cvete in sad obrodi. V rokah ima -veliko cvetlično posodo. Notri dene zemlje in navadno suho manganovo zrno. To vse pokrije z visoko piramidi podobno cevjo, ki pa je odprta na oni strani, kjer fakir stoji. Nato prične izgovarjati neke skrivnostne besede, privzdiguje o-no cev in gleda, ali je že zrno skalilo. Ljudem kaže, da še ni čarovnija dosegla svojega cilja. V neznanski naglici vzame drugo seme, ki ga je imel pod obleko in ki že kali in ima koreninice. Navzoči se zelo čudijo. Fakir pa naprej moli in privzdiguje ono pokrivalo. Kmalu že ljudje ugledajo, da raste iz one posode steblo in čez nekaj časa vidijo listje in cvetje, naposled pa še sadje. Vse to je imel fakir pod obleko skrito in ko je deval v lonec vsakokrat večjo rastlino, je znal obrniti pozornost navzočih drugam, on pa je v hitrosti delal "čudeže." Seveda ljudje niso opazili njegovega ravnanja. Tako tudi predstavlja razne reči naš John. Lahko trdim, da je bilo do 600 ljudi v dvorani, pa niti eden ni opazil, kako manipulira, ko je iz klobuka jemal različne rutice in druge reči. Iz ene in iste steklenice je dajal ljudem pokušati vodo mleko in vino. Na mizi v kozarcih je bila voda, to vodo je zlil v ono steklenico, nato pa je kozarce napolnil z vinom iz ravno iste steklenice. Nekaj posebnega je, da se riž spremeni v vodo in da teče črnilo skozi klobuk in vendar klobuk ni moker in nima nobene luknje. Nazadnje /je tudi on napravil nekaj enakega kot indijski fakirji. Pokazal je veliko vazo ljudem, bila je popolnoma prazna, pokril jo je s cilindrom, parkrat se je dotaknil posode s čarov-niško palico, vzdignil pokrivalo in v vazi je bil velik šop belih in rdečih nageljnov. Proizvajal je 25 točk in občinstvo mu je napeto sledilo, se pri nekaterih točkah prisrčno smejalo, pri vseh pa priznalo nloskanje. Pevski zbor, ki je nastopal med posameznimi deli, je nad vse hvale vreden, vse pevske točke so pevci in pevke dovršeno peli. Najlepše pač je pela Mrs. Josephina Welf. Ko sta nastopili Mrs. Welf in Miss Marc Udovič in peli dvo-spev Land of mv Sunset, jih je občinstvo burno pozdravilo in trikrat so morale dvo-spev ponoviti. Grdinov klovn Mr. Jakšič je pa že take norce bril med posameznimi točkami, da bi se tudi modrijan Diogenes moral od srca smejati, ako bi bil zraven. Vsa predstava je trajala dobre tri ure, ki so pa minule tako hitro, kot bi bilo samo 15 minut. Ugajalo je vsem, najbolj pa seveda collinwood-skemu cerkvenenu*-**dboru, ki je dobil za cerkev ves čisti do-j biček, ki je bil gotovo 500 do-j larjev. Blagajniku Ivančiču in^ odborniku Mivšku je srce od veselja poskakovalo, to se jima videlo na obrazu. Nekaj tacega bi bilo dobro prirediti božične praznike v dobrobit nove farne šole v Čikagi ali pa za kolegij sv. Frančiška v Oakdalle. Po mojem mnenju bi bila udeležba velikanska. O tem se bo treba še pomeniti z odličnimi faktorji in jaz upam, da bi John Grdina s svojim spremstvom nam ne odrekel. Saj Čikaga ni daleč od Cle-velanda. Na predstavo bi prišli tudi Slovaki in Angleži. Ko smo zapuščali dvorano, se je vsak izrazil, da mu ni žal in da pri nobeni prireditvi ni bilo nikdar toliko ljudi. Jaz sem se odpeljal z Jak-šičem na avtu v Nottingham, kjer se je cela družba zbrala! v hiši Johna Grdina. Tu nam| sta žena Johnova in Grdino-j va mama dobro postregli, za-kar sem jim tudi jaz hvale- imajo v Clevelan- zen. Tako se du vedno dobro, prirejajo za-' bave in kar je dobrih Cleve-landčanov vedno skupaj drže. zato pa tudi napredujejo. Bog živi Johna Grdina in njegov umetniški zbor. Rev. John Miklavčfč. -o- Willard, Wis. Dne 19. oktobra je bil ve-leoomembni dan za našo naselbino. Ta dan sta bila bla-, goslovljena dva nova zvona,5 katere so farani naročili od E.j W. Vanduzen Co. CincinatiJ O. Manjši tehta 400 funtov, večji pa ravno pol ton. Zvo-; nova sta vlita iz brona in se" jako lepo vjemata skupaj z. glasovi. Naše pridne žene so že dne-j ve pred blagoslovom delale vence in vso cerkev in zvonove z njimi okrasile, tako da je zgledalo v cerkvi, kakor bi človek bil stopil v vrt. Tudi moški niso rok križem drža-j li, temveč so postavili šest! ličnih in okrašenih mlajevj pred cerkvijo. Na dan bi a gosi ovij en j a je imel službo božjo naš rojak Rev. Fr. X. Bajec iz St. Paul, Minn. Med službo božjo je i-mel lep nagovor za stare in mlade. Spodbujal jih je naj ostanejo pri svoji veri — pri veri svojih pradedov. Povedal je tudi da odpadnika nihče ne spoštuje. Po maši je bilo blagoslov-ljenje zvonov, katerim so bili za botra Mr. in Mrs. Ant. Toleni in Mr. in Mrs. J. Pet-kovšek. Poleg tega so bile za družice tri male belo oblečene deklice, Sophie Gosar, A g-i nes Lisar in Mary Seliškar. Po blagoslovljenju zvonov je bil zopet kratek govor o pomenu in poklicu zvonov, ki bodo vabili vernike k službi bož-j ji, spremljali jih pri drugih svetih obredih tja Večjemu zvonu Janez Krstnik, ki ljudi k pokori, kakor jih je; vabil sv. Janez Krstnik. Manj-s ši pa ima ime sv. Antona, ime| svetnika, ki prosi za blagoslov pri živini. Po službi božji so možakarji zvonove spravili venkaj na porč, kjer so se prvič oglasili s svojimi lepimi glasovi. Neprestano so zvonili, dok-ler niso možje pod vodstvom PaulMama vse v red spravili in zvonove v stolp potegnili Vsa čast in hvala mojstru Paulu, ki je tako izvršil, da sta čez dobre pol ure že'oba zvonova bila brez nesreče v stolpu na svojih prostorih. Seveda sedaj je pa bilo treba poizkusiti klenkati in potrkavati. Kmalo se je čulo lepo potrkavanje, ki se je prvič razlegalo tukaj po teh krajih in svetu oznanjevalo, da kjer so preje bivali Indijanci in divje živali, sedaj ni več goščave, ampak obdelana zemlja na kateri prebivajo Slovenci. Ne smemo pa pozabiti naših vrlih žena, ki so za ta dan pripravile okusen obed za celo faro, kjer so ena drugi tekmovale, katera bo bolj pridna pri delu. Zahvaliti se moramo tudi Bogu, ki nam je dal tako krasen dan za to slavnost, rla se je tako lepo obnesla, da bi si bolje ne moglo želeti. Hvala tistim, ki so pomogli z delom in denarjem, da se je faranom vstregla želja, da ima fara sedaj tri zvonove, tako da lahko tekmuje z drugimi slovenskimi f arami v Ameriki. Seveda se ne-sme pozabiti, da so možakarji no dovršenem del h po stari kranjski navadi "likof" pili, ki pa ni bil iz vode. Pozdrav! Naročnik. -o- Forest City, Pa. — Poročila sta se te dni ženin Mr. Jerry Aubel z nevesto Miss Ana Gerchman, hčerka znane družine Mr. Martin Gerčmanove. Poročne obrede je izvršil naš domači g. župnik Father Jevnik. 2enitovanje se je vršilo na jako lep in vesel način. Mladi par bo stanoval za nekaj časa na domu nevestinih starišev. Bilo srečno! — Mr. James Ratajc si je te dni nabavil lep nov avtomobil, tako kmalo ne bo hiše pri nas, da bi r^ imeli te vrste "konjička." — Mr. Josip Korošec iz Vandlinga je rezigniral te dni kot policijski načelnik. Svoje mesto bo zapustil z dnem 10. novembra. Kaj je vzrok rezignaciji ni znano. — Zadnje čase se je dogodilo v mestu in okolici več avtomobilskih in drugih tatvin. Zato se mi zdi umestno, da o-opomnim "naše rojake naj skrbno zaklepajo svoje kare in garaže in vse drugo. da ne bodo lepega dne obžalovali. Poročevalec. -o- do groba, je ime sv.i bo vabil! lames Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES (Kanadski roman.) Harker, ki je videl, kako njegov borec nudi svoje grlo Kazanovim zobem, se je tresel na vseh udih in začel strahovito preklinjati. Vendar Kazan ni naskočil. Mir je bil sklenjen med obema nasprotnikoma, ki sta se približala drug drugemu in ramo ob rami sta gledala z neizmernim zaničevanjem skozi kletko na množico, ki je znova začela divjati. To pot pa je bila naravnost eksplozija jeze, preteče »rjovenje, podobno orkanu. Obupani Harker je potegnil revolver iz torbe in nameril na danea. Ta vrišč pa je prevpil krepak glas: "Prenehajte!" se je glasilo povelje ! "Prenehajte v imenu zakona!" Nenadoma je nastal molk in vse glave so se obrnile proti onemu, ki je govoril. Dva moža sta bila stopila na stolčke in nadvladala prisotne. Eden je bil seržan Brokow od jahajoče policije Severo-zapada. On je bil govoril. Držal je roko dvignjeno in za-oovedal pozor in mir. Drugi je bil profesor Pavel Weyman. Ta je začel govoriti v varstvu dvignjene roke seržanove: "Dati hočem posestnikom petsto dolarjev za ta dva psa.", Harker je pogledal Sandy-|ja. Približala sta glave. "Nočeta se boriti, je dejali jprišlec, "za sani bosta pa iz-} borna. Dal bom posestnikom: pet sto dolarjev." Harker je mignil z roko, vj 'znak, da hoče govoriti. "Dajte mi šest sto! Da, šest, sto, in obe živali ste vaši!" • Profesor Wayman je tre-! nutno pomišljal, nato pa je prikimal. "Plačal bom šest sto," je, pritrdil. Množica je spet začela rohneti. Harker je zlezel na klop; in začel vpiti: "Jaz nisem odgovoren, "pa | tudi posestnik volčjega psa' ; ne, da se nista hotela boriti.' Če je kdo med vami tako ne-* ' sramen, da hoče denar nazaj, ga more dobiti pri izhodu. Toda midva sva popolnoma nedolžna pri vsej zadevi. Psa sta nas prevarila, to je vse." Pavel Weyman je plačal vsakemu tri sto dolarjev in nato polglasno govoril psoma, ki sta ga radovedno gledala: "Draga m#ja prijatelja, bogato šem vaju plačal. Toda koristila mi bosta pri mojem potovanju in upam. da bomo kmalu najboljši prijatelji sveta. XXVII. Sama v svoji slepoti. Dolge ure pozneje, ko se je Kazan zgrudil vsled strela Sandy j a Maca Triggerja ob bregu reke, je volkulja Sivka čakala, da se bo njen zvest tovariš vrnil. Tolikokrat se je že bil vrnil, da je tudi to pot imela trdno zaupanje. Ležala je in duhala zrak in ni mogla zaduhati odsotnega. Cel dan se Kazan ni vrnil. Zaman je klicala. Edino o-stri duh dima je prihajal do nje od ognja, ki ga je bil za-palil Mac Trigger na pesku. Razumela je, da je ta dim, ki ga je delal človek, vzrok Ka-zanove odsotnosti. Toda ni si upala približati se s svojimi tihimi koraki. Znala je biti potrpežljiva in mislila je, da se bo njen tovariš vrnil naslednji dan.»Vlegla se je pod grm in zaspala. Toplota solnčnih žarkov ji je naznanila, da se je že napravil dan. Bila je tako nemirna, da je brez vsake previdnosti korakala proti reki. Slučajno je križala svojo in Kazanovo zadnjo sled in po njej je prišla do mesta, kjer sta bila pila. Lahko je tako našla mesto, kjer je Kazana zadel strel in kjer je taboril Rodbinski prirastek. Gospod sedi v gostilni in pripoveduje, da so dobili trojčke. ''Samo tako s! morem razlagati ta dogodek, ker je videla moja žena v gledališču Dumasov roman: Trije mušketirji," je rekel. "Za božjo voljo," zakliče sosed, "moja žena je šla pa gledat igro: Pet Kolinčanov!" ^—-----— - —- Mac Trigger. Njen gobec se je dotaknil strjene krvi volčjega psa in ta vonj je bil pomešan z duhom po človeku. Našla je kol. na katerega je bil privezan Kazan in sled, po koji je bil ma-žak vlekel na pol mrtvega Kana v čoln. Tu pa je izginila vsaka sled. Tu se je volkulja Sivka vse-dla in obrnila proti nebu svoj slepi obraz. Brezupno je krik-nila proti Kazanu, bil je vzdih, ki ga je veter nesel v daljavo na svojih perotih. Nato pa je šla po bregu navzgor in se vlegla z nosom proti reki. Poznala je slepoto, sedaj pa je spoznala, kako je popolnoma zapuščena in v samo-, ti, ki ji je dodala še hujšo nesrečo. Kaj bo mogla storiti tu na tem svetu brez Kazanove I pomoči ? 1 ( pal je.) 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EUirtOST.- ^'C OCOOCOOOOOOOOi Socialna Razmotrivanja ii. o ZASEBNI LASTNINI. prav za prav je sleherna debata o zasebni lastnini nesmiselna in odveč. Zasebna lastnina je, kakor sem že svoj-čas v polemiki z dr. Ujčičem .t "Socialni misli povdaril, da greši proti bčžji, od Boga določeni ustanovi vsakdo, ki sedanjo, često le malo krščansko, mnogo bolj pa poganskemu rimskemu duhu odgovarjajočo ustanovo zasebne lastnine kritiku je in morda celo ruši. Vsled takih napačnih zaključkov dobi ta stvar, ki ima sama na sebi popolnoma teoretičen značaj, nujno življensko dejstvo, katerega ne bi mogla nobena tudi praktično lice in zato je prisilna človeška postava ali potrebno, da se tudi mi neko-družabna uredba niti na novo \ik0 pomudimo pri tev vpra-ustanoviti, še manj pa odpra- šanju. viti. Kolikor časa bodo ljud- To, da življenje samo na je, če bodo hoteli živeti, mo- sei0i nujno zahteva, da so ne-rali jesti, piti itd., toliko ča- katere najvažnejše stvari da-s? si bodo tudi tvarne dobri- ne človeku v njegovo osebno ne, ki so jim za življenje po- vporabo, je menda, če je sploh trebne, pridobivali ter prila- potrebno to povdarjati, na sčali, da se tako obvaruje ne- podlagi gorenjega popolnoma prijetnega pomanjkanja. jasno. Človek mora sredstva, Nobena, tudi ne komunisti- ki jih rabi za svoje življenje, čna ali brezlastninska druža- dejansko imeti in če jih nima, bna uredba, kakoršno vidimo sj jih mora na en ali drug na-n. pr. v katoliških redovih, ne; čin oskrbeti. To je jasno in sa-spremeni tega, vsaj bistveno m0posebi razumljivo. Pa tudi ne. Četudi v teh slučajih ne če bj človek ne bil moralično more biti govora o zasebni dolžan to storiti, bi večinoma lastnini v običajnem pomenu1 že vsiecl svojega življenske-besede, je vendar gotovo, da ga instinkta sam po sebi tako smatra dejansko tudi tu vsak j ravna| Toda napačno je iz-posameznik vsaj najnujnejše Vajati, kakor je to storil dr. potrebščine za svoje; živila, ■ ujčič v Vzajemnosti; iz te dolžnosti človeka, da ohrani svojo osebno življenje, tudi "dolžnost" do zasebne lasti. štva bojevnikov. Vse to se je izvršilo tako potihoma, da ne bi mogel nihče tam okoli slutiti, kaj je v teku/ Roparja sta pobasala torbo in listnice z denarjem ter prav hladnokrvno odstranila deblo in izginila v gozdu. Ubrala sta jo naj-brže v smeri proti Kačji vasi. Avtomobil z okradencema je nato oddrdral v Postojno. Bilo je okolu 10. ure zjutraj. Vest o napadu se je raznesla po mestu z bliskovito naglico. Iz Postojne je komisar Car-lucci telefoniral karabinjer-jem v Kačji vasi ter jih poslal za napadalcema. Ta dva pa sta bila že bogve kje. Orožnikom šo se pridružili tudi finančni pazniki in nekoliko detektivov, ki so preiskali gozdove ob meji, toda seveda brez vspeha. Eden izmed obeh razbojnikov je bil po izpovedi napa-dencev elegantno oblečen, o- RAZNOTEROSTI. Gledanje v daljavo. To vprašanje se bliža čim-dalje bolj rešitvi. Zadnja poročila govorijo o nekem vse-učiliškem profesorju v Leipzigu, ki je menda problem rešil. elika tehniška družba je prevzela izvršitev daljnogled-nih strojev. Pa nočejo še nič povedati, zato da jih ne bi nadležneži v delu preveč motili. Hiša iz jekla v enem dnevu. O novem^ stavbnem rekordu beremo. V škotskem mestu Glasgow so napravili hiše iz jekla v enem dnevu. Zdravstveno ministrstvo je poslalo cel odbor, naj pogleda, kateri stavbni slog je najbolj pripraven in katera snov je najboljša. V 90 minutah so postavili zid, položili tla in tudi Previdnost je zmeraj dobra. Natakarica je prinesla zrezek na mizo in ga je trdo tiščala s palcem na krožnik. Gost je bil zelo obziren in ji je rekel: "Poglejte vendar, saj si boste palec opekli." — "Ja, veste, enkrat mi je zrezek že padel v blato in ne maram, da bi mi še enkrat." Prozaični soprog. Mlad zakonski par je šel na gore. Ona je bila vsa navdušena, gledala je kresnice, občudovala je naravo in je rekla: "Poglej, Ivan, kako kra- les je dobil oškodovanec nazaj, drugo pa je Rudolf pred aretacijo prodal. Ker so se zadnje čase v okolici Litije vlomi stalno ponavljali, upa« oblast, da je dobila v roke nevarna ptička, ki sta soudeleže- * na tudi na vlomu pri trgovcu Lajovicu v Litiji, koder je bilo ukradenega za okrog 50,-000 Din. manufakturnega blaga. Oba nevarna ptička sta bila predana okrožnemu sodišču v Novem mestu. -o- sno se kresnice svetijo." Dob- agitacije! ri Ivan ji je odgovoril: "Ve-' Napredek katoliškega časopisja je odvisen od Vase ba pa sta bila močne rasti ter leseno delo v pritličju konča- okolu 25 let stara. Obmenje oblasti v Postojni so izdale za obema tiralico in obvestili o drznem napadu tudi naše obmejne policijske organe. -o- z^f Širite ZST A. s. in edinost obleko in druge take stvari, ki so njemu dodeljene, sme le on vporabljati, to se pravi, da so dejansko, četudi ne formalno in pravno njegove. Stvari, ki so v taki družbi ali v takem redu poedincu dodeljene. se mu sicer lahko vsak čas odvzamejo, vendar i-ma to praktično le malo pomena. Pri hrani o tem skoro ne more biti govora. Pa tudi sicer se to ne izvaja, kajti samo -o- Roparski napad pri postojnski Rauberkomandi. Pretečenega meseca se je zgodil blizu Postojne, na cesti Postojna — Kačja vas drzen roparski napad, pri katerem sta prišla ob ves denar, katerega sta imela pri sebi, pcTsebi se "razurne, dale j inženir Hoffmann, Windisch-boljše in pametnejše, ako i- sraetzov oskrbnik in kr. lta-ma n. pr. vsak svojo obleko, j lanski komisar Carlucci iz kot pa, da bi jo vsak hip pre- Postojne. Gospoda sta se vo-miniali in znova razdeljevali, i z*la v avtomobilu "Sclabse, Zato se vsaj pri naivažnejših družbe za nakupovanje in iz-potrebščinah posledice komu-i koriščanje lesa m gozdov. In-nizma, oziroma brezlastništva! ženir Hoffmann, ki ,ie upravi-praktično skoro ne občutijo. *elj omenjene družbe, je ta Kako zelo se približuje taka! dan nosil pri sebi torbico z družabna uredba praktično svoto denarja. Ropar- navadni, zasebno-lastninski, iema je to moralo biti znano, se vidi n. pr. tudi v tem, da bi Zato sta si izvolila za napad se smatralo za tatvino in greh, i pondeljek, dan, ko promet v če bi recimo frančiškanski;tem odseku precej počiva. Wat svojemu sobratu ponoči, Avtomobil se je nahajal na ko ta spi, vzel njegove trdne| "otl približno 6 km daleč od čevlje, svoje raztrgane in raz-! Postojne. Vozil je s srednjo drapane pa bi skril ali zavr- hitrostjo. Inženir se je mirno gej i pogovarjal s komisarjem. Na- Praktično je torej lahko enkrat Je šofer ugledal naj precej vseeno, ali formalno, cestl P°čez Položeno deblo in pravno obstoja zasebna last- še Predno je utegnil na oviro j nina ali ne. Razlika med dru- opozoriti gospoda, katera je, žabno uredbo z zasebno last- vozl1 v avtomobilu, sta skoci- nino ter ono brez nje je sa- la 12 Sozda na cesto dva za" ma na sebi le bolj zunanja, ali i knnkana moška s puškami ter če hočemo, pravna, praktično s klicem "St°Justavila vo- 'Stoj žilo. Nato sta pristopila k avtomobilu ter pozvala inženirja in komisarja naj jima izročita denar, ki ga imata pri kaka I seh±- „ . . _ koliki Presenečenje je bilo seve- ževati se je po svoji volji ter 3o porabljati, kakor je njemu drago. To pa ne zavisi samo od ustanove zasebne lasti sa-me na sebi, marveč je lahko Judi poleg ali brez nje dobro *er pravično urejeno. Ravno zaradi tega pa ima spor- glede zasebne lastnine tudi svoj praktični pomen. Tisti, ki dokazujejo etično nujnost, oziroma dolžnost zasebne lastnine, izvajajo namreč, Pot^m ko mislijo, da so to I svoj o trditev dokazali, iz tega zaključka, ki posegajo tudi v praktično življenje. Ka-Kor hitro se jim zdi, da je e-tiena potreba zasebne lasti Pognana, takoj tudi menijo, pa lahko sicer sega zelo globoko, lahko pa je tudi v mnogem oziru popolnoma brezpomembna. Ni namreč toliko važno, čigava last je stvar, kot to, ali in v —.........., , . meri ima kdo pravico poslu- da vellko- Ker ?a ®ta sedela v avtomobilu tudi dva otroka inženirja Hoffmanna, ni pre-ostajalo slednjemu in komisarju nič drugega, kakor miren način poravnave. Ako bi bilo prišlo do spopada, bi bila napadalca prav gotovo v nadmoči, kajti očividno sta bila pripravljena na vse. Začela so se torej pogajanja, ki 'so se razvijala v zelo hitrem tempu in v odločnem tonu. Inženir Hoffmann je vzel iz žepa svojo listnico, v kateri je imel 2000 lir gotovine, poleg tega pa je izročil napadalcema tudi ček banke dl Napoji, ki se je glasil na luOO lir in še več • drugih bankovcev. Toda razbojnika se nista zadovoljila s tem plenom. Zahtevala sta trdovratno, da jima mora inženir izročiti še ročno torbico, v kateri je imel j 20.000 lir denarja. Ko se je to; zgodilo, sta se roparja spravila nad komisarja Carlucci-ia. Vzela sta mu denarnico, v kateri ni mel posebno mnogo gotovine, pač pa različne dokumente, med njimi izkaznico fašistovske stranke in dru- JOHN R. RAYN POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str, CALUMETH. MICH. Automobile 2a pogrebe, krstr zemtovanja na razpolago. li. Tako je šlo naprej. Ko je šla popoldne ob petih komisija s stavbišča, je bila hiša že uporabna. Seveda je bilo vse pripravljeno, do zadnjega žrebljiČka. Pa tudi sicer se da vsaka jeklena hiša zgraditi v 10 do 14 dneh. SLOV. KAT« PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" TRI TEDNE Slovenci katoličani! Še dobre tri tedne in zaključila se bo kampanja za katoliški dnevnik. Veliko jih je storilo svojo dolžnost že prvi mesec kampanje, toda marsikateri še morda ni nič storil v ta namen. Toda dragi naročniki poklicani ste vsi, da vsakdo izmed nas stori nekaj za katoliški list, da postane s prihodnjim letom dnevnik. Zapomnite se, da vsa stvar zavisi samo od Vašega zanimanja za list. Če Vi hočete katoliški dnevnik, tedaj na delo za novimi naročniki in poslužite se lepih nagrad. Pomnite pa tudi, da Zahvalni dan 27. november je pred durmi in da je treba na delo takoj, če hočemo, da bomo do-bili katoliški dnevnik! ZA PET NOVIH CELOLETNIH ALI DESET POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASEN ALBUM ZA SLIKE Velikost albuma je 12 inčev dolg 9 in pol inčev, širok in 3 in pol inče debel. Album je lepo vezan, lepo dekoriran z najlepšimi finimi okraski in okovi. Na sredi ima udelano lepo okroglo ogledalo in « se zapira z lepo zaponko. Je pravi kras za vsako hišo, v katerem imajo družine shranjene svoje slike. Požurite se za nove naročnike in dobite to lepo nagrado v Vašo hišo! RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO!RADIO!—RADIO! -— RADIO!—RADIO! ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASEN RADIO APARAT S SLUŠA-LIYRED RADIO!—RADIO! — 50 > a 50 > O ki sprejema in deluje prav tako, kakor vsak velik v krogu 25. milj od razpo-šiljevalne postaje (Broadcasting station). Ta aparat bo, kakor nalašč za zimske večere. Vaš deček, Vaša hčerka bo vedno doma, ako boste ta aparat imeli v Vaši hiši. Pa tudi Vi boste slišali novice, govore, koncerte in petje, t. j. v krogu 25. milj od razpošiljevalne postaje. Zato pojdite takoj na delo, da preskrbite dobre zabave za sebe in svoje otroke za zimske večere! liko bolj praktično bi bilo, če j bi se tudi stenice v hotelu tako svetile." ✓ • -o- Prijeta lopova. Žandarm^rija v Trebnjem je prijela v pondeljek zloglasna tatova, brata Franca in Rudolfa Kržolj, doma od nekod z Dolenjskega. Ukradla sta namreč v Litiji dve kolesi in odpeljala brejo kravo. KerJ prej. Anton Grdina pa je postala krava medpoto-, 1053 E. 62nd St. ma preveč utrujena, sta jol Podppreds. in pevovodja, Pe-privezala blizu Sv. Križa za ter Sinovršnik obcestno drevo in odhitela s 6218 St. Clair, kolesi naprej. Eno izmed ko- Tajnica: Rose Horvat — 6711 Edna Ave. Kolektarca: Mary Hrastar. 5901 Prosser Ave. Seja se vrši vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida. CLEVELAND, O. i! DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. 18. S. D. Z. CLEVELAND, O. V društvo se sprejmejo člani 16. do 55> leta štarosti. Zavarujete M lahko za $150, $300, $500, $iom, $1500 in $2000 posmrtnine. Za Bolniško podporo se lahko zavarujete za $7.00 ali $14.00 na teden* V društvo lahko vpišete tudi svoje otroke od 1. do 16. leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnit« na društveni odbor. Društvo zboruj« vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi mali dvorani. Predsednik Anton Strniša iqq- g, 72nd Pl. Podpredsednik, John Terček Tajnik, John Widervol 1153 E. 61 st St. Zapisnikar, Frank Merhar. Blagajnik, Josef Zakrajšek St Nadzorniki: Josef Zakrajšek ml., j Anton Widervol St., Josef Mateučič, I Zdravnik, Dr. J. M. Seliškar. i Zastavonoša, John Jerman. Redar, John Peterlin. DR. SV. MARIJE MAGDALENE, štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, OHIO. Predsednica, Helena Mally 1105 E. 63. St. Podpredsednica, Johanna Pelan. Tajnica, Josephine Menart 1277 Norwood Rd. Zapisnikarica, Rose Hrov&t. Blagajničarka, Frances De» bevec 6022 Glass Ave. Zdravnika, Dr. J. Seliškar in dr. M. Oman. Seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsakega 18. in 19. v mesecu od 7. do 8. ure zvečer na domu. RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO!- RADIO!—RADIO ________ ' LEPA NAGRADA ZA ŽENE IN DEKLETA ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASNO "SILVER MESH BAG" (SREBRNA ROČNA DENARNICA) Ta denarnica je narejena iz jako dobrega materijala takozvane-ga nemškega srebra. Je blizu 6 inčev dolga in 3 in pol široka. To je krasna nagrada. Žene in dekleta korajžno na delo! NAROČITE LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" Vašim domačim v stari kraj. Veliko vjeselje jim boste naredili ako jim naročite list. Tudi za take naročnike pošljemo nagrade. Poslužite se jih! Idite na delo za KATOLIŠKI DNEVNIK! ^ Amerikanski Slovenec in Edinost 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. " CLEVELAND, O. Preds. Anton Strniša 1001 E, 7a Place. Pod Preds. Jos. Žulič. Tajnik, Anthony J. Fortuna ZQ91 E. 64 St. Zapisnikar, Jos. Ponikvar. Blagajnik, John Mele. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John V>» dervol, Jos. Germ. Zastavonošaj Joe Baznik. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Offrin 1051 Addison Rd- Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar ia Dr. M. J. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Assesment se pobira na seji same od io- dopoldne do 4. ure popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ic«) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine« V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do i. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 ia $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, botalflTnaj se nazna ni pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna iHk ' Jednotinih pravilah stran 102 do 109, .. li.... tL ŽfiBii, '•■ . ..i-.: .... ifahdtt' l * "AMERIKANSKI SLOVENEC*' IN "EDINObi." _ •V o v -v- PEGAM 1 N LAMBERGAR Spisal POVEST. 1 Dr. Fr. Detela. fim~5>V V^vVj f .v> • t- - A "Bog ga živi! 2e vesta koga/' je dejal krčmar in se jima zvito nasmejal. In zvito se je posmejal Miha in pil na cesarjevo zdravje; in posmejal se je zvito, kar se je dalo, "O res," sta pritrdila fanta. "Da sem rešil gotove smrti gospoda Gregorja: da sem si izsilil sam v svoji glavi, iz rade volje ta naklep, da pripomorem cesarju k temu, kar mu gre. Cujeta? Za cesarja je meni in za nikogar drugega; za kneginjo in za Vitovca se pa nisem zmenil nikdar nič. Ali bosta povedala tako in ne bosta pozabila?" Fanta sta trdila, da ne; on pa ju je še opominjal, da naj ne črhneta proti nikomur nobene besedice o tej nakani. "Kako vendar!" je zagotavljal Miha, "ko smo si taki prijatelji. Meni ste zdi, kakor da bi si bili že kar v svaščini." V šoli je vprašal ' učitelj Jakca: "No Jakec, kaj meniš, s čem kurijo v peklu?" Jakec samozavestno vstane in odgovori: "Z drvami!" Učitelj: "Kako to veš?" . J . ------ Jakec: "Kako bi ne vedel, ganjen, da je par dni pozn naš oče so rekli, ko so prišli Je umrl v Sevnici, včeraj iz gozda, da jim je zo-; „ pet en hudič drva pokradel." -o- Žrtev pretepa. Pri sv. Roku pri Sevnici se fantje stepli. Med pret pom je bil neki Medvedšek Ligarskega Urha tako moči NAZNANILO IN PRIPORO CILO. Imaš prijatelja, ki še ni naročen na list A. S. in Edinost? Našim cenjenim naročnU "Ti govoriš prav', Miha!" je potrdil Janez. "Oče To-1 — Daj mu list na ogled ali pa kom, prijateljem m dobrotni- maž, Vi ravnajte z menoj kakor z zetom!" Kako! Če ni še govorila Jerica," se je jezil Miha, in Janez, in v mislih, da velja zdravica Belčevemu Janezu iz j Janez mu je hotel zopet oponesti nevesto, ko ju je pomiril krčmar in ju spravil spat. V nedeljo pa je bil prav zimski dan. Medlo je,'da se ni videlo pet korakov predse. Sneg, ki je padal tiho v debelih kosmih, se je kopičil vidno in zagrebal sproti gazi, ki so si jih delali vojaki. Hrumno so si otrkavali Tomaževi gostje v veži snežne črevlje in se spominjali v topli izbi hudih zim in visokih snegov, zadovoljni, da so na gorkem, pod streho. V opatovi sobi pa sta sedela pred ognjem, ki je živahno plapolal v levi, opat in poveljnik in se pomenkovala o važnih rečeh. . . m ----- ---------v-----, — "Če ne odidejo nocoj," je menil prelat, "so jutri ujeti. obiskal naš potovalni za- j to 1925., ki je ravno te Koledar Ave Maria za ^^■■Li 1 1—^nBMP ............ s IO 1925., ki je ravno te dn Tega sn&ga ne bodo pregazili in ziveza tudi ne dobodo, ko^ stopnik Mr. Leo Mladich, izšel. Cenjene naročnike, pri bi je vse zameteno. Potem jih pa ne nadlegovati! Kadar se iz- je pooblaščen pobirati naroč- jatelje in dobrotnike prosimo "In drugo leto pridejo iznova," je dejal poveljnik. Doba, trčil: "Bog ga živi in pa Jerico!" Še nikdar pa ni bil krčmar tako vesel naših dveh fantov kakor ta večer, ko ga je bila jezičnost spravila v tako nepriliko. Šel je zatvarjat vnanja vrata; in ko je prinesla Jerica vina, so sedli v kot, in Tomaž je menil, da se cesarskim pač godi slaba zunaj v mrazu po rovih in nasipih. Miha je zmignil z rameni: "Kaj pa hodijo na zimo. "Mnogo bi dal vajin gospod, ako bi mogel do nas. Kaj, Miha?" Miha je prikimal in pil. "Preklicano bi se mu prikupila vidva," je povzel zopet krčmar, "ako bi mu pomogla noter." "To je vse res," je dejal Janez; "a kaj govorimo, kar ni nič. Pijmo!" "I Janez, iz nič je Bog svet ustvaril. Nemara pa .. „ mi tudi kaj iigenili. Jaz pravim, da bi vidva lahko prišla v postijo, bodo voljnejši. A jaz se bojim, da nas ostavijo se taborišče k cesarskim; treba je samo srčnosti." j nocoj." "Srčnost, oče Tomaž," je menil Janez, "bi se dobila. A polomiti se ne maram kakor Jernej. Za plezanje in ska-kanje sem že pretežak." • i "To se ne ve. Treba je počakati, kako se razvijejo "Oče Tomaž," je potrdil Miha, "da Vam naravnost stvari v Celju. Če sta kneginja in Vitovec edina, bode ce-poveva, nama se nikamor nič ne mudi. Če dobodo naši ljud- sar sklenil mir še to zimo. Pred petnajstimi leti, ko se je bil je samostan v pest, v božjem imenu! Če ga pa ne dobe, naj spri s svojim bratom, smo se bojevali tudi le eno leto. A pa gredo, odkoder so prišli. Da bi si pa jaz zlomil vrat zara- j če vleče kneginja sem in Vitovec tja, potem bo druga pela " di njih, tega ne more zahtevati pravičen človek." Po pravici rečeno, malo presenetila sta naša junaka očeta Tomaža, j Tako omehkuži človeka predobro življenje. A Tomaž, ki mu je šlo za kožo, ni obupal. Jel jima je kazati, kako se da izvršiti vse brez nevarnosti, in koliko bi si stekla časti in slave. "Za slovo mi ni nič," je dejal Miha, "da si le ohranim dobro ime. Ampak če stvar res ni nevarna, bi se je jaz lotil." "Jaz tudi," je pritrdil Janez. "Sedaj pa poslušajta!" je dejal Tomaž male tiše. "Pojutrišnjem je nedelja. Zvečer pridejo po navadi v zadnjo izbico pater prior, pater nadlogar, pater oskrbnik in gospod poveljnik, da malo kvarte pomešajo. Naj dalje ostane poveljnik, ki tudi pije največ. Ključ, ki odpira stranska vratca glavnega vhoda, ima privezan pri sebi in večkrat se potiplje, če ga še ima. Ko se bo v nedeljo zvečer napil, mu ga bom jaz zmeknil in mu navezal ključ moje kleti, kij je podoben onemu. Potlej bomo pa čakali. Straža nad vho- j J dom je najhujša, ker brije gori najsilnejši veter. Ako vidi j j stražnik, da U pri nas še luč, priteče enkrat ali tudi dva-'I krat ponoči doli k meni na požir vina, da se malo pogreje. | Kadar pride, ga bodem jaz motil s pijačo in s kramlja-.! njem, da bosta vidva lahko v miru odprla vratca in pri-j | vabila svojih ljudi. Videla bosta, kako bosta razveselila j | Lambergarja." "Oče Tomaž," je dejal, Janez, osrčen, da pojde vsej § brez boja in skakanja, "Vi ste premeten in moder mož. Po-; j hvalil Vas bode gospod Lambergar, In še boste točili tod."j g "Vidva morata pa tudi govoriti zame," je dejal Tomaž. "Povedati morata, koliko sem vama storil dobrega. In vama li nisem res ?" nam pošlji njegov naslov, da | kom v Clevelandu, Lorainu mu mi pošljemo list. Tako ga in Barbertonu m po drugih bos pridobil in dobil nagrado, j dellh države Ohio nazna- _o__njamo, da jih bo obiskal Ali je tvoj sosed že naro dni potovalni zastopnik čen na A. S. in Edinost? —- Mr- Frank Kurnik, ki je p0 Pridobi ga, da se naroči! oblaščen pobirati naročnin za naše liste "Amerikanski NAZNANILO IN PRIPORO- Slovenec in Edinost," ČILO. Maria" in "St. Francis "Avi Maga* j zine." Pooblaščen je tudi po. Cenjenim naročnikom, bla- 5irati naročna in plačila 7- gim dobrotnikom m prijate- 0glase, ter vse, kar je v zve Ijem in vsem rojakom po dr- z gori imenoVanimi listi, žavi Washington, California Obenem bo prodajal in Utah naznanjamo, da jih, Glavach EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY Cenjenim rojakom v Chicagi in o-pfrjHgSjg^ kolici se toplo priporočam. Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe. Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil. Zapomnite si mojo telefon številko: CANAL: 5880 1844 _ W. 22nd Place CHICAGO. iimttaimiiinmnimimimaMMtwtoiMHiimiciuiHmimuun^ NAZNANILO | C. občinstvu, kakor tudi rojakom, ki potujejo skoz Chicago j naznanjam, da sem odprla Prvi slovenski hotel "SLAVIJA" I NA 1921 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL-, kjer je občinstvu na razpolago 35 moderno opremljenih sob po g zmernih cenah. Posebne akomodacije za pomike in njih druž-ie. AGNES SPOL AR, lastnica. 1 Tel. CANAL 2241. rs. 11—2) Ouiiiiiiaitiiim itiiiiiiuiiciiiiiiiiiiiiiauiiiiiiutiDiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiimcč' POZOR! POZOR! Cenjenim društvam v Chicagi in okolici naznanjam, da sem kupil dobroznano NARODNO DVORANO na Racine in 18-ulici. Prenovil sem vse dvorane za seje, kakor tudi veliko plesno dvorano. Zatorej se priporočam cenjenim društvam, kakor tudi cenjenemu občinstvu za obilen poset. Postrežba točna in solidna! Clevelaitdčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Frank Mubi 1800—1802 - (S— 11. (LASTNIK) Racine avenue. Phone: CANAL CHICAGO IT L. 2675 Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI KROJAČN1CA. IN nino za liste Slovenec in Edinost, Ave Maria in St. Francis in vse drugo, ki je v zvezi z našim podjetjem in imenovanimi listi. Rojaki prosimo Vas, pomagajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat. Časopisje. Prigovarjajte svoje sosede in prijatelje, da se na liste naroče, da se tako zanese dobro časopisje v vsako slovensko hišo. Mr. Mladicha vsakomur najtopleje priporočamo ! Uprava A. S. in Ed., Ave Maria in St. Francis Magazine. Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St. MRS NICHOLAS GOETTERT Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23. Street, CHICAGO, ILL. (S.) J. K0SMACH 1804 W. 22nd St Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490. GRDINA IN SINOVI PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 . jatelje in dobrotnike prosimo, Amerikanski mu g^do na roko pri aj ' taciji za tako potrebni liški tisek. Vsem ga toplo pri-poročamo ! Uprava A. S. in Ed., Ave Maria in St. Francis MagazU LOUIS STRITAR 2018 WEST 2Ut PLAC£ CHICAGO, ILL. ^ Prevaža pohislv« -— premof — les — m vce kar spadt t prevažalno obrt. ga po telefonu! Phone Roo&eveit: 8221 Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobr« in točna postrežba ter nizke cene je nase geslo! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. azsvetlite Vašo klet! Tekom jesenskih dni je klet jako popularen prostor v hiši. Tja se spravlja razne stvari za zimo. In kako je pusto, a-ko v kleti ni svetlobe. — In zakaj bi delali v temi ? Pokličite nas, da vam razsvetljimo vaše temne kota in jih naredimo za vas prijazne in koristne. Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se pogovorimo ! I FIDELITY ELECTRIC C0. FRANK SCHPONTA, lastnik. »049 We»t 22nd Street, Chicago, I1L Pošiljamo blago tudi izvea Chicage. Pišite po aaft. cenik. (9—27. 10—1.) <*217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. $ v \ I Kovali & Sons f t E L Y. M I N N. I . ... * Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. % V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da | dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini- — V zalogi I imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — I Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! v KOLEDAR AVE MARIA k Ti n Phone: CANAL 6516. SLOVENCI! Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas SLOVANSKI FOTOGRAFIST 1147 — Vf. 18th St., Cor. May St. CHICAGO. za prihodnjo leto 1925. JE IZŠEL Začeli smo ga že razpošiljati. Ker je koledar Ave Maria edini slovenski katoliški koledar v Ameriki, zato smo prepričani, da bodo naši rojaki, kakor vsako leto, tudi letos hit*® | segli po njem. Priporočamo ga vsem! Vsak bo vesel kdor ga bo pil. Knjiga je izvanredno zanimiva in kori« ker obsega poleg drugih lepih spisov tudi niko preteklega leta vseh važnejših dog< slovenske katoliške Amerike. CENA KNJJGI JE SAMO 50c. Dobi se pri vseh naših lokalnih zastopnikih in pa UPRAVNIŠTVU AYE MARIA , | 1852 West 22nd Place, Chi< - Aič&i.«:,. . kLiftciiiik ■ -. •