Poštnina plačana v gotovini
A 1 DIN.
Leto XXVII.           Štev. 2.
Vredništvo v Lendavi hš. 67. — Uprava v Črensovcih,
Slov. Krajina.
Lendava, 14. januara 1940.
Slovenska Krajina, Najlepša milina:
Lübléna Ravenska, Gorička, Dolenska ! Ne poznam jaz lepš’ga sveta, Vsa sladkost si moj’ga srca. Slovenska Krajina, mili moj dom,
Pozabo te nikdar, nikde ne bom.
nina v državi 30  mesečno 2·50 Din, v ino-
zemstvi 72 Din, mesečno 6 Din, z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din, mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Stev. položnice 11806 Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol strani 400 din. i tak niže. Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1·50 Din.
Prosvetnim drüštvam, Fantovskim Odsekom i Dekliškim Kroškom za novo leto.
	'
Gda prečtete naslov, člani prosvetnih j drüštev, Fantovskih Odsekov i Dekliških Kroškov, te si mislili, zdaj nam pa gotovo bodo dale te vrstice neko pobüdo, kak naj igramo i telovadimo v novom leti. Ne ste vgonili. Te vrstice majo ščista drügi namen.
Tak daleč smo prišli, da nam najvekši sovražnik verel i Boga, to je naše večne sreče, našega zveličanja ne trka samo na dveri, da bi ga püstili notri, nego se je vgnezdo že v vnogih drüžinaj i preti nam nevarnost, da preplavi celo državo, celi svet. Te sovražnik je komunizem s svojim brezboštvom. Ki količkaj pozna delo komunizma, z najvekšov žalostjov mora dognati, da nemogoče lübiti Boga i mirno gledati, kak se trgajo po komunizmi düše od njega. Ki pomisli, da je že na milijone odgojene mladine, štere glavno delo je javno tajiti Boga i javno glasiti, ka je vera norost, ka Jezuša Rešitela ne bilo, ka nega njegove presvete Matere Marije, ka se ne sme moliti, spovedaváti, ka nega nikše bože zapovedi, nega nebe i pekla, ka je Človek samo mašin na slüžbo komunističnih voditelov v državi; ki vse to samo malo premisli i dodene, ka te komunizem vodi že krvavo vojsko proti vsem tistim, ki verjejo, predvsem proti katoličancom, tisti, če ma samo iskrico vere i lübezni do Boga i rešenja svoje düše, postane. Postane pa misli. Misli, kak zatreti toga božega sovražnika moč. I vsaki, še najzabitnejši mora priznati, da se te boži sovražnik ne da potreti ne s pesmijov, ne nastopi, ne z igrami, ne telovadbov, ne akademijami, ne sestanki, nego jedino z pravim krščanskim notrašnjim živlenjom. Z drügov rečjov to pomeni, da prosvetna drüštva, Fantovski Odseki i Dekliški Kroški ne rešijo naše mladine, nego reši jo samo milost, ki izvira iz notrašnjega dühovnoga živlenja i ki jo vtrdi v nas to notrašnje živlenje. To notrašnje živlenje je bojazen pred smrtnim i vsakim grehom, je narastek v vsikdar vekšoj čistošči, poniznosti, pobožnosti, je v vsikdar gostejšem i vrednejšem svetom prečiščavanji, je v apoštolstvi do drügih, ki blodijo, da je spravi na dobro pot, z štere je zablodila sestra i zablodo brat. To je tista vednaka steza, na šteroj nemogoče zabloditi i štera jedino je v stani, da reši nas, naš narod, našo domovino. Igre, sestanki i drügo zabavno ali vučeno delo ne, nikdar ne. Kak bi te namen dosegnoli v naših drüštvaj, navedemo par misli, par sredstev.
Drüžinsko svetišče se nikdar ne sme skruniti.
Splošna pritožba je, da deca ne bogajo svojih starišov, da se ta po noči tepejo, da se starokrščanska navada sküpne molitve opüšča. Opravičena pritožba. Dokeč je dete disciplirano i ne ide inam, kak ga stariš zgoni i dokeč to dete poleg oče i matere poklekne i ž njim opravi den za dnevom večerno molitev, si vzeme v roke kakše dobro štenje i šte starejšim, tečas je mir vu hi-
ši; te čas ne trbe materi jokati i oči zdihavati: kje hodi zdaj moj sin, kde se tepe moja hči. Drüžina je svetišče, ve je pa veliko svestvo po božoj svedočbi zakon. Svestvo pa ma svetišče. Hišnoga zakona svetišče je drüžina, gda moli i žive krščansko živlenje. Če se kotrige drüžine poteplejo po noči okoli, kda drügi molijo, se trgajo vezi toga svetišča i se največkrat tüdi pretrgajo. Nikdar ne dovoljeno brez velikoga zroka opüstiti drüžinske sküpne molitve. Nikši sestanki, nikša vaja na igro, nikša predavanja neso zadosten zrok, ka bi se skrunilo svetišče drüžine, ka bi se opüščala drüžinska sküpna molitev.
Kristuš je verostüvao po noči po svedočbi svetoga Pisma, a v tom verostüvanji je molo i trpo za rešenje düš. To je zrok, ki nam dovoli nočno verostüvanje: lübezen do Boga i bližnjega. Gda se ide za rešenje düš, o te nočni sestanki neso zabranjeni, nego ešče zapovedani. Takše so meli prvi kristjani prvih tristo let, kda so se zbirali k nočnim sestankom, pri šterih so molili i se pripravlali na mučeniško smrt.
Keliko hüdobije se godi zavolo nočne tepešije. Ponočnjaki so najvekša nesreča za faro, ki kak zgrablivi vucje trgajo düše doli z Srca Božega. I tej ponočnjaki se izgovarjajo z nočnimi sestanki naših krščanskih drüštev: če prej te sme po noči okoli hoditi i spevati i norije vganjati po kakših igraj, zakaj ne bi smeli mi. I po njihovoj sodbi majo prav, čeravno je ta krivična. Če bi zaistino velki zroki zahtevali redkokda nočne sestanke mladine, bi se smeli ti vršiti samo z najvekšov kontrolov, samo po opravlanji večerne sküpne molitve, ali bi se ta mogla opravlati po dovršenih sestankaj. A to so samo najrečiše izjeme, ki se ne smejo dovoliti brez velikoga istinskoga zroka. Sestanki naj se vršijo po dnevi. Ki šče dati svojoj deci krščansko izobrazbo, njej ne bo brano edne vüre v tjedni, da se po dnevi zbere v dobro drüštvo. Ve itak se zbirajo na nepotrebne guče prevnogokrat edni i drügi, na dobre zakaj nebi se. Prežalostne posledice shajajo s teh nočnih sestankov krščanskih drüštev. Nezrela mladina ne opravla svojih domačih molitev, vči se na tepešijo, kelikokrat vujde po sestankaj na obiske, ki so pogüba za düšo, kelikokrat zavdarijo v krčmo, kelikokrat po nepotrebnih sestankaj zgübijo moč za delo na drügi den i povzročijo samo svajo i njevko v drüžini. Sestanki naj se vršijo samo po dnevi v določenom časi, i ka je najvažnejše, v Kristušovom dühi.
Sestanki v Kristušovom dühi.
Pred kratkim se je vršo tečaj Katoliške Akcije za dühovništvo naše škofije v Maribori. Vdeležilo se ga je okoli 90 dühovnikov. Na tom tečaji se je dognalo, da naša krščanska prosvetna drüštva z Fantovskimi Odseki i Dekliškimi Kroški v nikšoj meri neso slüžili Katoliški Akciji, ka sveti Oča, Kristušov namestnik, ki jih vodi sv. Düh,
to predpišejo. Katoliška Akcija, je notrašnje düševno živlenje i toga širjenje pri drügih i v te namen pomoč za dühovnike pri rešenji düš od strani med svetom živečih nedühovniških vernikov. Kak v starih časaj so bili mali redovi v slüžbi dühovnikov, kak vratarje, svečarje, preganjalci hüdih dühov i tak dale, — tak moro dnesden znova postati verniki pomočniki dühovnikovi v opravlanji cerkvene slüžbe pri rešavanja düš pod vodstvom Cerkve. I tű je zdaj poslanstvo naše mladine vkrščanskih drüštvaj. V drügih državaj majo že na stojezere v Kristušovom dühi odgojene mladine, ki je pomoč dühovnikom pri rešavanji düš, pri nas se to skoro še ne začelo. Tü v krščanskih, drüštvaj naj se začne izvajati Katoličanska Akcija. Naj se mladini čte, kak po drügih državaj Sv. Pismo, Jezušovo reč. Iz toga se spozna najbole njegov Düh, kakši mora prehoditi naše düše. Jezuša v Oltarskom Svestvi večkrat obiskati, gostejšo sveto spoved opravlati, večkrat ga po ednoj spovedi k sebi jemati, začeti odločen i neizprosen boj proti strastem i se boriti, dokeč je ne premagamo, bože slüžbe se vdeležiti predpoldnom i obiskati tüdi popoldnešnje, kak odločno zahtevajo naši višji cerkveni krogi, ki so opazili, da zavolo drüštev se zanemarjajo večernice. Ne pozabimo, da eden blagoslov z Najsvetejšim pri večernici več vala, kak vse naše igre i vse naše prireditve. Zato pod nikšim pogojom ne dovoljeno zavolo sestanka, nastopa, igre, predavanja opüstiti večernic. Naj se te male frtao vürice posvetijo vsi Jezuši i njegov blagoslov več bo izdao, ka vse priprave drüštva.
Ka naj bi se obravnavalo na sestankaj.
V prvoj vrsti verske reči. Če bi mi pitali našo mladino, ki je zbrana v krščanskih drüštvaj
od vere, Vnogi zmed nje nebi znao niti na najednostavnejša pitanja naše vere dati pravilnoga odgovora. V prvoj vrsti verske reči za krepitev vere. Ednok smo pitali ednoga dečka na Telovo, ka se te svetek obhaja. Niti pojma ne meo o tom. Ka vala takšemi, če zna dobro spevati i prilično se obračati nadrogi ali odri, če nepozna lübezni svojega Odrešenika v Oltarskom Svestvi. Najprle verske reči i z temi zvezane jakostne. Naj se navči mladina vaditi se v borbi proti strastem. Zato dati navodila po navuki Cerkve. Zatem pridejo cerkvene reči: boža slüžba, papeštvo i dühovništvo itd. Komunizem i drüge protiverske organizacije naj se razložijo, potem kaj od gospodarstva, krajevne potreboče itd. Nevemo, če bi se gda razpravlalo v naših drüštvaj, kak škodlivo je kajenje ali če bi se gojila borba proti alkoholi. Pa kak potrebno je to. Ali se priporača zadružništvo? Sto prepotrebnih pitanj je poleg verskih i niedno se ne rešavle, ali ne zadostno. Igre požrejo ves čas mladine i voditelstva, haska nema nieden, kvar oba v nogom pogledi. Neobhodno potrebno je tam, kde so prosvetni domovi v bližini cerkve, da pred sestankom mladina obišče Jezuša v Oltarskom Svestvi, da se napoji z lübeznostjov tistoga, ki je sama lübezen. Samobsebi se razumi, da redko, kak začimba, naj pride včasi tüdi kakša igra, smešnica naprej i lepa pesem cerkvena i narodna pa pri vsakom sestanki naj navdüšüje mladino. Telovadba za krepitev zdravja naj pride v pametnom redi naprej.
Vsi prosvetni domovi morajo postati domovi Katoliške Akcije, ki do odgajali v Kristušovom dühi mladino, potem bodo dühovniki našli v njej tisto moč i pomoč, ki je dnesden prepotrebna za rešenje telikih, v nevarnostih večnoga pogüblenja se nahajajočih düš.	TSJ.
Kmečkim zvezam v Slov. Krajini.
Uredništvo Novin se je že v preminočem leti dogovorilo z vodstvom Kmečke zveze, da bo drage vole objavlalo strokovne članke v Novinaj, ki je bode dobivalo od Kmečke zveze. To se je tüdi. dozdaj godilo. Tak so Novine glasilo Kmečke zveze po dogovori, ki so že na stotine „Oračov" razposlale med kmetovalce Slovenske Krajine, da bi se med njimi Kmečka zveza kem bole razširila i potrdila.
Po nekšoj pomoti je uredništvo „Slov. gospodara“ poslalo Kmečkim zvezam več Slovenskih gospodarov z izjavov, da je pri nas glasilo Kmečke zveze Slovenski gospodar.
Kda je za to pomoto zvedilo vodstvo kmečke zveze v Ljubljani, je uredništvi Novin poslalo sledeče pojasnilo:
»Znano nam je, da je „Slovenski gospodar “ poslal vsem edinicam Kmečke zveze na Štajerskem (ne samo v Prekmurju) sporočilo, da bo „Slo-venskt gospodar“ z novim
letom tedensko glasilo Kmečke zveze. To je bilo brez našega vedenja in nasprotno našim razgovorom. Govorili smo o sistemiziranju strokov-nega pisanja v gospodarski prilogi „Slovenskega gospodarja“ in „Domoljuba“ ter o tem, da bosta oba tednika tudi priobčevala razne članke Kmečke zveze. Zdi se nam, da je bilo to prí „Slov. gospodarju“ napačno razumljeno, zato smo pa pisali, naj to popravi. Glede priobčevanja člankov Kmečke zveze pa smo se dogovorill v enakem smislu, kakor z Vami za „Novine“. Kaj več ne vemo povedati, uredili pa bomo, da bo prav.“ Iz toga pojasnila jasno spoznate, da vam je pomotoma bilo javleno, da bi bio Slovenski gospodar glasilo Kmečke zveze v Slov. Krajini. Slovenski gospodar je glasilo Kmečke zveze za Štajersko, ne pa za Slovensko Krajino. Za Slovensko Krajino so glasilo Kmečke zveze Novine, zato pridno segajte po njih.
RAZGLED PO KATOLIČANSKOM SVETI.
Božični nagovor sv. Oče. V sv. Konzistoriji, to je v zbori kardinalov, je sv. Oča govoro od peteri glavni točk, na šterih mora sloneti bodoči mir sveta. Te točke so sledeče: 1) Pravica do neodvisnoga živlenja za vsaki narod, 2) Razorožitev, 3) Ustanovitev mednarodnih ustanov, štere bi pazile ali skrbele, da se sklenjene pogodbe držijo, 4) Obramba verski i narodnostni menšin 5) Poštüvanje božih t naravnih zakonov.
Poziv brezbožnikov. Kak javla vatikanski radio, so ruski borbeni brezbožniki sledeči poziv razposlali po širnom sveti: „Odločilna vüra za naš boj proti veri je zdaj vdarila. Zmagovita rdeča vojska je Polsko zasela. Ta bo svoj pohod nadalüvala i ponosno nosila pred sebov zastavo brezboštva. Borba proti veri je zdaj stopila v odločilno stanje. Pod sencov bajonetov se brezbožniki bližajo vüri zmage v vzhodnoj i jüžnoj Evropi.
Kniga bivšega predsednika senata v Gdanski. Herman Rauschning, bivši predsednik senata v Gdanskom, šteroga so Nemci priklüčili k Nemčiji, piše spomine. On, kak dober prijateo Hitlera, vnogo reči obsodi, ka se v Nemčiji godi. V toj knigi pisec trdi, da je nemški narod v jakostnom pogledgloboko spadno. Nemški list objavla sledečo kritiko od te knige: „Ka pisec trdi od narodnoga socializma, je ne teliko vsebina rasizma (navuk od krvi i pokolenja), kak bole nečloveča zadnja stuba pruskoga cinizma. Rauschning Herman bi mogo že po ognji državne zbornice tüdi tak pisati. Nemčija je puna s takšimi lüdmi, ki v javnosti tisto delajo, ka v düši obsojajo. Ravno zato je nemški narod prepadno, če mislimo na njegovo jakostno živlenje. En predsednik senata v Gdanskom je v svojem položaji meo priliko, da včini več za narodni socializem, kak pa zdaj da piše spomine v tihoti za bodočnost, za že skoro zgübleno bodočnost.
Protestanti hvalijo prizadevanje sv. Oče za mir. Vnogi sto i sto jezeri proteštantskih listov z najvekšim priz-nanjom objavlajo od okrožnice sv. Oče Pija XII., v šteroj se sv. Oča z Kristušovim srcom prizadevajo, ka bi prinesli sveti tak zaželeni mir. Na priliko švedski list „Stock-holmtidningen“ ete lepe reči prinaša: Roma locuta est: Rim je govorio: so trenutki, gda tüdi protestant lejko ponovi te stare i veličastne reči i mora priznati, da je jedina istinska i prava reč bila te dni spregovorjena od tistoga moža, ki je jedini po svojem poslanstvi nepodvržen i minlivim mnenjom spremenlivim interesom političnoga sveta, nazlük tomi, ali ravno zatogavolo je njegov vpliv vekši kak krič propagandih zvočnikov.
Odbita prošnja sv. Oče. Sv. Oča so nemškoj vladi ponüdili brezplačni živež i vrastvo za polski narod po krajinaj, štero so zasedli Nemci. Vse to bi sv. Oča v Ameriki küpili, a talijanske ladje bi pripelale do švicarske ali talijanske meje skoz pristanišča nepristranske države, i rdeči križ bi to pomenkanje trpečim i betežnikom razdelo. Nemška vlada je ponüdbo sv. Oče odbila.
2
NOVINE
14. januara 1940.
Nedela
po treh Kralih drüga.
Bila je svadba v Kani galilejskoj i Jezušova mati je bila tam. Povablen je pa bio na svadbo tüdi Jezuš i njegovi vučeniki. I gda je vino zmenkalo, pravi Jezuši njegova mati: „Vina nemajo“. Jezuš njej pravi: „ka je to meni i tebi, žena? Moja vüra ešče ne prišla“. Njegova mati pravi dvorjenikom: „kajkoli vam pove, včinite“. Stalo pa je tam po šegi židovskoga očiščavanja šest kamenic, štere so držale po dve ali tri mere. Jezuš njim pravi: „Napunite kamenice z vodov“. I napunili so je do vrha. Nato njim pravi: „Zajmite zdaj i nesite starešini“. I nesli so. Gda je pa starešina poskuso vodo, ki je postala vino, i ne znao, odkod je — dvorjeniki pa, ki so bili vodo zajeli so znali — pozove mladoženca i njemi veli: „Vsaki človek da najprle dobro vino, i gda se napijejo, te slabše. Ti si pa dobro vino do zdaj prihrano“. Tak je v Kani galilejskoj včino Jezuš prvo čüdo i nazvesto svojo diko — i njegovi vučeniki so vervali v njega. (Jan. II. 1-11.)
Kristuš na svadbi! Nišče ne tak dobro razmeo velikoga pomena, ki ga ma sklenitev zakona ne samo za mladoženca i mladoženo, nego za človečo drüžbo, kak Kristuš. Zato ga vidimo na svadbi. S svojov nazočnostjov je šteo povišati sveti hižni zakon. Šteo je povdariti, da je zakon svestvo, da je nerazdrüžen, neločlivi.
Ka se to pravi?
Pred oltarom klečita mladoženec i mladožena, ali sneha. Že sta na stavleno pitanje dühovnika povedala tisto veliko i dalekosežno reč: Ščem! — Že sta mož i žena. Na dühovnikovo reč si data desnico, dühovnik pa govori: Sklenitev rok pomeni, da tű pred Bogom i krščanskov drüžbov potrdita, da v niednoj sili i bridkosti eden drügoga ne zapüstita, nego v vernosti i lübezni ostaneta vküp, dokeč vaj smrt ne loči.
To je neločlivost zakona. Ostati vküp, gda poteka živlenje v veselji i je lepo kak na taborskoj gori; ostati vküp, gda nastopajo osamlenost i žalost pa tüdi izdajstvo kak na Oljskoj gori. Ostati vküp, pa naj se stemni neba i stresa zemla, kak na Kalvariji. Da, ostati vküp, gda je vse zdravo i črstvo, pa tüdi ostati vküp, gda prihaja beteg i klonka siromaštvo. Ostati vküp, gda cvetejo lica, pa tüdi, gda pobeli starost glave. Ostati vküp, gda lepo vednako hodi človek, pa ostati vküp tüdi te, gda trbe betežnoga zakonskoga tovariša prekladati i prenašati kak dete.
Ostati vküp v lübezni i medsebojnoj pomoči — dokeč ne loči smrt.
Da, samo smrt je tiste sila, moč, ki pretrga verigo, štera je vezala mladoženca i mladoženo pa napravila moža i ženo. Samo smrt je tiste sila, ki razveže vez, ki je nastala med mladožencom i mladoženov, gda ste pred božim oltarom sklenola zakon.
Pa zakaj tak? Ne bi bilo lepše ločiti se?
Zato, ar je Bog tak odredo. Kristuš pa pravi: Ka je zdrüžo Bog, toga naj človek ne loči. Pa tüdi zato ne, ar tak vči i je vsikdar tak včila sv. Cerkev.
Da bi pač vabili mladoženci i mladožene na svoje svadbe Kristuša Gospoda! Da bi ga vzeli sebov v svoj novi dom, da bi tam kralüvao. Potem bo lepše po drüžinah. Ležejše bo breme. Ne bo tentala ne toga ne onoga obvüpna miseo: idemo narazno! Ne bo težko ostati vküp, dokeč ne bo ločila smrt.
Govor nemškoga komunista z Moskve.
Pred kratkim je Walter Troppau, nemški komunist, ki je pobegno v Rusijo i tű postao vodilni član brezbožnoga gibanja, meo na radiji ete značilen govor, kak ga objavla list: The Tablet: „Nemški novopoganje so ravnotak brezbožni, kak Sovjeti, oboji držijo krščanstvo za svojega smrtnoga sovražnika tak dugo, dokeč se njegov vpliv ne potere“. V Kiewi je pa brezbožnik Mucharshik etak gučao: „Nemški novopoganje bijejo isti boj kak mi — samo ka je njihov znak klükasti križ, naš pa
klepač s srpom. Je toti med njima razlika, a mi smo pripravleni ž njimi tesno zvezo narediti, da se sküpno borimo proti Cerkvi. Stalin se je zdrüžo s Hitlerom. Zakoj se ne bi ravnao po njegovom zgledi i Jaroslawski, ka bi se sporazumo z Rosenbergom?“
Pripomba: Jaroslawski je glavni voditeo brezbožnikov v Rusiji, Rosenberg pa glavni voditeo stare nemške poganske vere v Nemčiji. Zato zovejo njegove pristaše za nove pogane.
Izseljencom v Franciji.
Drüžba sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slov. Krajine je dobila na znanje, da je francoski parlament zglasao zaščito za naše delavce. More zglasati še senat i se vűpamo, ka se bo to tüdi zgodilo. Dokeč se pa ne bo, ne trbe se siliti v Francijo. 
Naša oblast bo toti dovolila izseljevanje, a ne tistim, ki neso ešče zadostili vojnim obveznostim. Istina, ka je zaslüžek v Franciji za 50% vekši, a teliko dragše je tüdi vse, ka se more küpiti;
Kak je prišlo do toga, da je francoski parlament sprejeo zaščito za naše delavce?
V jesen lanskoga leta smo potom Novin zvali domo naše delavce iz Francije. Naše Novine hodijo tüdi na oblasti i tak je zvedilo tüdi zastopstvo Francije v našoj državi, da delavce zovemo domo. Francoska oblast se je obrnola na našo oblast i jo pozvala, naj pita Urednika Novin, zakaj zove domo delavce iz Francije. Na to pitanje oblasti, ka zakaj ne zovemo delavcov domo izn Nemčije, Belgije, Holandce, zakaj samo z Francije je odgovorio g. Zakrajšek z Ljubljane ostro v tom smisli, da g.
Klekl more zvati domo delavce, ar že teliko let Čakamo na odlok parlamenta, ka se zaščitijo naši delavci pa zaman, zato je najbolše, če se domo zovejo. Odločen odgovor so dali tüdi urednik Novin, predsednik Rafaela za Slov. Krajine. Ar Francija nujno potrebüje zdaj delavce, je ta mali poziv Novin meo takšo silo, da je zaščita našega delavstva v Franciji bila zglasana v pariškom parlamenti. Se zna, vsa hvala ide našoj oblasti, ki je podprla davno prošnjo Rafaela.
Pismo iz Jüžnoga Tirola.
Jüžni Tirol je prle spadao pod Austrijo, po svetovnoj bojni ga je dobila Italija, ar je veliki deo prebivalstva bio taljanski. Živelo je pa tam tüdi lepo število Nemcov. Ti Nemci so dobili vabilo iz Nemčije, naj se vrnejo domo. Do letošnjega Novoga leta so se mogli odločiti. Odločitev je bila jako težka. En dühovnik piše sledeče: „Za nas je napočo jako težki čas. Do 31. decembra 1939. se mora vsaki odločiti, da si šče spraviti nemško državlanstvo i se preseliti v tretji rajh, ali pa kak 100% ltalijani ostanemo v Italiji. Ta odločitev je pa za vnoge jako težka. Največ se ji nešče odločiti ne za edno ne za drügo. Po podpisi pogodbe se je taki začela načrtna plačana propaganda od zvünaj, da se je vekši deo prebivalstva odločo za tretji rajh. Posebno so se nagovorili i nahujskali kmetje, da so se večinoma za „prek mej“ odločili i zdaj morajo odpotüvati „v oblübleno deželo“. Vnogi pa še ne vejo, ka naj začnejo i vnogim je že
Žao, da so volili. Kratko: med narodom je zmešnjava, štera je neizmerno žalostna. Tistim, ki bodo šli, se jim samo te odprejo oči, gda odidejo, to znajo najbole.
—	Mi nesmo si ešče zbrali i počakamo do zadnjega trenutka, kajti še zmerom vűpamo, da se bo nekaj zgodilo, ka se celo delo spremeni. — Za nas je jako težko. Mi bi radi ostali v domovini, ar neščemo iti v bojnsko državo, ar neščemo mogoče v pogüblenje priti... Nas tüdi jako boli, kda vidimo, kak odajo kmetje svojo domovino i slepo letijo v nesrečo. Vsi mislijo, da so tretji rajh nebesa. Tak njim je bilo najmre povedano i jaj tistomi, ki bi proti tomi kaj zino! — Dühovščina ostane trdna, kak zid. Ne da se zapelati v „paradižom“. A nastane pa novo pitanje: „tű je dühovščina brez vernikov, zvünaj pa verniki brez dühovščine!
—	Rešitev te naloge prepüstimo dobromi Bogi, kajti nam nevolnim lüdem je nemogoče najti izhoda iz teh zmešnjav“.
Družba sv. Rafaela
za varstvo izseljencev Slov. Krajine naznanja:
Balažic Mihael iz Melinec je bio do 27. novembra 1939. v bolnici, nato je delao par dni v Beville, a 4. decembra 1939. se je vrno k svojemi prvejšemi gospodari. Njegov naslov je: chez Mr. Gaston Logier á Tournedos. - Bois - Hubert, Evreux (Eure).
Mlinarič Karol se 10 let ne javla iz Kanade, poizvedbo poslali po kralevskoj ban. upravi.
Sobočan Ivan, Gumilica, prosi za zaostalo plačo, pisali izseljenskomi odposlanstvi v Paris.
Rous Štefani v Nemčijo dali odgovor, kak se penezi pošilajo.
Zadevo Ošlaj Jožefa, Filovci 202. odposlali v Paris na izseljensko odposlanstvo.
Jugoslovansko izs. odposlanstvo v Parizi zaprosili, da izposlüje vrnitev Kohek Genovefi,
(odgovor že prišeo, da nešče iti domo), nadale Antolin Orši, Matjašec Franci, Šandor Lajoši, Škafar Ani, Tkalec Veroniki, Kustec Mariji, Kunčič Mariji i da za Tompa Jožefa sterja 480 frankov i delavsko i vojaško knižico. — Da se Sobočan Ivani izplača 680 frankov, Marton Jožefi 450 frankov.
Iskala je dühovnika za naše v Bridgeporti v Sev. Ameriki.
V Düsseldorf na izs. odposlanstvo v Nemčijo je pisala, da naj pomaga pri pošilánji penez Kolar Rudolfi i Ilonki, Žižek Bari, Lešnjek Mariji, Balažic Danieli, Puhan Katarini, Raduha Ani i da se izplača zavarovalnina zavolo ponesrečenja Kolbl Mariji iz Dokležovja.
Kr. banskoj upravi na pi-
tanje odgovorili potom g. Camplina, dali se naši silijo v Francoske legije.
Izs. odposlanstvi v Paris javili, da se pošle Marič Karoli domo v Večeslavce prtlaga. — Da se Vučko Margiti v Ižakovce dopošle 2000 Din. — Da se Prša Tereziji v Žižki vrne 2000 frankov, štere so njoj vzeli pri odhodi v domovino. — Da se Hozjan Ani, V. Polana, vrne odvzetih 500 frankov. — Da se Hovat Ceciliji, Žižki, pošle zaslüžena plača po pošti domo.
Preč. g. Škafar Ivani v Stralsund, da zdigne peneze Cigan Štefana i Albine v Nemčiji. Prošnja prišla nazaj, ar je g. Škafar med tem že odpotüvao z Nemčije.
Izs. odposlanstvo v Düsseldorfi prosili, da poskrbi dopošilanje zaslüžene plače Pozderec Ivani, Melinci, Zrim Ludviki i brati i da poskrbi ureditev zapüščine Antolin Katarine.
Izs. odposlanstvo v Parizi prosili, da poišče Balažic Mihaela iz Melinec, više javlamo odgovor. — Da izterja za Novak Štefana i Oršo 1160 frankov.— Za Ferenčak Štefana iz Odranec potom kr. banske uprave, da se njemi vrneta 2 biciklina. Potrdilo od železnice je že prineso. Železniškoj direkciji v Ljubljani izročeno potrdite Kolenko Karola iz G. Bistrice od njegovi pakov na obmejnoj postaji v Franciji, da se tej domo spravijo.
Kr. banskoj upravi v Ljubljano javili, da se Vukanič Frančiški iz Kobilja določi odškodnina, ar se je v Nemčiji ponesrečila i da poskrbi za potne stroške izs. dühovniki, ki bo šo v Ameriko.
Večim izseljencom je drüžba v Ljubljani zamenila brezplačno marke i franke.
Kr. banskoj upravi v Ljubljani, da se vrne Kustec Matjaši, D. Bistrica 51.60 mark, ka je mogeo proti pogodbi svojemi dopotüvanji priložiti. — Da se Kavaš Jüriji, Odranci, zaostanih 230 mark dopošle. — Da se vrne iz Nemčije Zver Franc z Ižakovec, oča 7 dece, da se zakon ne raztepe. — Da more poslati Ütroša Ignac zaslüžen penez domo iz Nemčije, ar njemi ga tam na pošti ne sprejmejo. — Da se izplača Ritlo Martini 26 RM kavcije i 16 RM zaslüžka, ar je zavolo preslabe hrane morao pred potekom pogodbe vujti domo. — Da se Zver Franci i ženi z Odranec zaslüženi 240 RM dopošle.
Izs. odposlanstvi v Paris poslali potrdilo Barat Ivana iz Hotize, da njemi je na meji bilo vzeti 400 frankov, naj se njemi vrnejo. — Da se Duh Jüriji, Terbegovci, dopošle zaslüžena plača v zneski 1168 frankov, Vinčec Martini 400 frankov i da se Matjašec Ana vrne domo.
Več jezer mark prijav je že drüžba sprejela i bo prosila ministerstvo za socialno politiko, da je zameni po klirinškoj ceni.
Poleg tű omenjenih zadev je drüžba sprejemala, odnosno odpošilala razne vloge na socialno ministerstvo v Beograd, na kralj. bansko upravo v Ljubljani, na izseljensko zbornico v Ljubljani, izs. dühovnikom, srezkomi načelstvi, višjoj cerkvenoj oblasti i delavcom samim, odnosno njihovim domačim.
Vse to se je vršilo v zadnjih 3 mesecih, vse brezplačno iz lübezni do izseljencov.
Novi davčni zakon.
Vlada je izdala novi davčni zakon, šteri poprek poviša dozdajšnjo stopnjo dače. Izvzete je dača na zemlo, štera je znižana v toliko, da je dača na dohodek od zemlišč odpravlena pri vsej kmetaj, ki so meli dozdaj zemliški davek pod 1000 Din. Kmetje bodo mogli plačati 10% dače od čistoga katastrskoga dohodka, ne bodo pa plačüvali davka od dohodkov zemlišč, če kak smo više povedali, Zemliška dača ne prosegala 1000 Din. Večini naših kmetov se na te način zniža zemliški davek.
Pri zgradarini se je dozdaj plačüvalo 12% od čistoga dohodka; ta dača ostane, povekša se samo dopolnilni davek od 50.000 Din. dohodkov naprej.
Uslužbenski davek se povekša od 12 na 16%.
Povišao se je davek za narodno obrambo i se plača že od 25 Din. dače 10%. Pri poslovnom prometi se zviša dača na luksus, od 12 na 20%.
Tüdi takse so povišane; za potrdila nad 3000 Din. za vsaki 100 Din. 0·50 Din., prle samo 0·25 Din. Taksa na tekoči račun se poviša od 20 na 30 Din. Za obrtno dovolenje se poviša enkratno.
Taksa za sklenitev pogodbe se poviša od 50 do 300 Din. Taksa za nasledstvo t. j. herbanje i darüvanje je na 6 sküpin deljena, najmenša je od 1—8%, najvekša od 15—37%.
Ka novoga v politiki.
„Nova Ljudska Pravica“ stavlena. Bivši komunističen list Miška Kranjca „Ljudska Pravica“, šteroga je oblast v Dravskoj banovini prepovedala, je zašeo izhajati v Zagrebi. Tak so si mislili rdeči gospodje, ka do v banovini Hrvatskoj nemoteno lejko zalagali narod s svojimi hujskarijami i protikrščanskimi navuki. Pa vkanili so se. Tüdi hrvatska oblast, kak svoj čas slovenska, je hitro opazila, ka je „Ljudska Pravica“ zaistino nedomača, nego lücka, tüja pravica, štero naj režejo ruski komisarje svojemi nesrečnomi narodi, dokeč se jih te ne otepe, a našemi narodi te tüje cote ne trpe.
Grof Csáky v Italiji. Zvünešnji minister Vogrske, grof Csáky, je odpotüvao v Italijo i se je v Benetkaj sestao z italijanskim zvünešnjim ministrom grofom Cianom. Dva ministra sta mela razgovore, kak preprečiti boljševiško nevarnost, štera je zdaj tembole prereča, ar Vogrska meji na boljševiško Rusijo. Italija osnavla zvezo balkanskih držav i Madjarske proti komunističnomi navali. Zato se Pogovarja z Madjarskov, kak bi
mogla ta priti do pomirenja z Romunijov. Romunski zvünešnji minister Gafencu tüdi v toj zadevi potüje v kratkom v Rim.
Belgijska vlada odstopila. Belgijski ministerski predsednik Pierlot je dao krali Leopoldi ostavko celoküpne vlade. Namen ostavke je, da se zmenša število ministerstev, da bi na te način ležej opravlali državne posle ministri v tom bojnom časi zavolo hitrejšega pregleda raznih zadev.	
Sestanek Balkanske zveze. Sestanek Balkanske zveze se bo vršo 8. februara v Beogradi. Glavni namen sestanka je zavzeti stališče proti boljševiškoj nevarnosti.
Amerikanski proračun. Proračun Zjedinjenih držav znaša petstojezer milijon dinarov v novom leti. Z te grozovite šume ide edna tretjina za narodno obrambo, to je za vojsko.
Strogost na Tirolskom. Na Tirolskom je dühovnikom prepovedano svoje stanovanje zapüstiti od 4 popoldne do drügoga jütra. Oblast nje deva odgovorne, ka se na Tirolskom širi delo za vpostavitev staroga austrijskoga casarstva.
14 januara 1940.
NOVINE
3
Nova meja med Romunijov i Madjarskov. Da se reši Srednja Europa z Balkanom boljševiške nevarnosti, je v Benetkaj bio govor tüdi od meje med Madjarskov i Romunijov. Madjarska bo predlagala Romuniji da se mirnim potom potegnejo nove meje med državama, da ta obe zadovoljnivi. Te sklep neizmerno peče bolševiške Ruse.
Sprememba vlade v Angliji. Angleški vojni minister Hore Belisch i minister za propagando Mac Millian sta odstopila, odstopo je tüdi admiral Usborne. Novi vojni minister je Oliver Stanley, propagandni pa John Reith.
Nemci se selijo iz Tirola v Nemčijo. Skoro vsi Nemci, po števili okoli 125 jezero, se selijo iz Jüžnoga Tirola, šteri spada zdaj pod Italijo, v Nemčijo. V Italiji zapüstijo do 18 milijon dinarov vrednosti.
Finsko bojišče.
Pod vodstvom italijanskoga letalca so Finci napadnoli rusko letališče v Oesli, štero mesto so
boljševiki izsilili od Estonije. Finski bombniki so popolnoma razrüšili rusko letališče i vničili ruska letala, ki so bila na letališči. To letališče je zavolo bližine finske meje bilo nevarno Finskoj, zato je to najprle vničeno.
Finci so očistili svojo zemlo boljševikov i napadajo boljševike že na Ruskom. Rusi so vdrli 160 km. daleč na Finsko tam, gde je ta najvoskejša, da bi jo odrezali od Švedske, skoz štere dobiva hrano i strelivo. Finci so püstili Ruse naprej, te je pa srdito napadnoli od vse strani i nesamo je pregnali z Finske, nego so vdrli notri v Sovjetijo. Bitka se je vršila pri Soumisalmi i Saliji i se je končala s popolnim porazom sovjetske divizije. Finci so zgrabili 1000 Rusov, zaplenili pa 102 štükov, 43 tanke, 10 oklopnih automobilov, 1 letalo, 20 topovskih motornih vlačilcov, 278 tovornih automobilov, nad jezero konjov i 47 polskih kühnj.
Zavolo velikoga mraza je zadnje dneve vojüvanje počivalo na finskom bojišči.
Glasi iz Slov. Krajine.
Bogato naročnino v zneski 100 Din. nam je poslao preč. g. Kühar Ivan, župnik v Prelogi i g. Slunjski Štefan z Zagreba 15 Din. podpore. Bog plačaj
Na podporo Novin je poslalo sresko načelstvi) M. Sobota, 50 Din. Bog povrni.
Subdiakonat bodo sprejeli bogoslovci mariborskoga seminišča 14. januara, to prišestno nedelo. Iz Slovenske Krajine ga sprejmeta č. g. Kolenko Ivan z Črensovec i Varga Ludvik z Strehovec, župnija Bogojina. V molitev naročnikov zračamo te Gospodove levite, da bodo ednok goreči dühovni pastirje našega naroda.
Našim delavcom, ki so se vrnili iz Nemčije i Francije. Neizmerno nas veseli, da ste se vrnili zdravi veseli, zadovolni i da ste zaslüžili lepe svote za preživlanje. Pravimo: za preživlanje. Nišče ne šo v tüjino, da bi zapravlao doma zaslüženo. Javlajo nam, kak pijejo i plešejo v nekom kraji i se bijejo po prsaj: telko smo zaslüžili. I to ide noč za nočjov. Z drügih krajov nam javlajo, kak se norčarijo z božega dara, ki je pa letos je dobro, z vina i ga samo kühanoga pijejo. S tretjih krajov nam javlajo, kak so krčme pune z mladinov, štera je šla za krühom v tüjino i se je krüh spremeno v pijanstvo. I ta pesem ide naprej. Dobri, pošteni delavci, ne zamerite, to se vas ne tiče. A nepoštenjaki tüdi vam jemlejo poštenje. Zato zapravlače, pijance javite oblasti, takši neso vredni, da bi prestopili mejo države i šli v tüjino delat.
Draga kukorica. En tihotapec iz sobočkoga sreza je odao 40 kil kukorice za 14 jezero dinarov. Kukorico je dao semleti, da je zgledala kak saharin. Oblast ma v rokaj celo zadevo.
Rakičan. Naše veleposestvo je sklenilo, da gredarstvo, kertesijo razpüsti i vrloga gredara, g. Gerlec Stefana z 1. aprilom odpüsti iz slüžbe i pen-zionira.
Turnišče. Na Novo leto je naš zvonar po staroj navadi pobirao po cerkvi za zvonenje milodare za sebe. Gda je je nabrao, je odneso v segeštijo. Na kratek čas je nogo djao vö z segeštije i že se je najšeo penez želen človek, ki je siromaki vse odneseo. Skrblivost g. kaplana pa je hitro najšla tata v ednom šestnajstletnom kenjereši, šteri je v tom kratkom časi zapravo že 20 Din., ostali penez se je pa vrno zvonari.
Pomotoma je v tiskarni vöostalo ime g. Kolenc Franca z vodilnoga članka dnestjedenskih Novin. Tüdi oni so bili goreči urednik Novin i njim ide ista hvala, kak je povedana ostalim urednikom. G. Kolenc tak dobro znajo, kak se litere pri stavlanji včasi premešajo, vö püstijo, dodajo, zato znamo, ka nikaj ne zamerijo i na to jih tüdi prosimo.
Tišina. Januara 7. smo pokopali našega dugoletnoga pismonoša Lütar Franca. Pokojni so dočakali 72 let. Na zadnjoj poti ji je sprevodila velika vnožina naroda. Sprevod so vodili preč. g. dekan Krantz i preč. g. Škafar Ivan. Cerkveni pesmarje so njim spopevali pri odprtom grobi „Vigred se povrne“. Sprevod je pokazo, kak so bili pokojni med narodom prilübleni. Bog daj njuvoj düši večni pokoj. Ostalim naše sožalje.
Vančaves. V našoj maloj vesnički se je narodilo 5 dece i to 4 dečkeci pa 1 deklina; vmrli sta 2 ženski. Oženilo se je 9, od teh 6 dečkov i 3 dekle. Na deli je bilo lansko leto naših delavcev, 43 v Nemčiji i 7 Franciji.
—	V hižni zakon je stopila vrla kotriga Marijine drüžbe i bivša cerkvena pesmarica, Apolonija Zver. Za moža si je vzela vrloga mladenca Pepeka Hochhegger. V zakoni njima želemo boži mir.
—	V začetki leta Prihaja k nam sledeče število listov. „Slovenec“ 2, „Večernik“ 2, „Sl. Gospodar“ 6, „Novine“ 2, „Marijin List“ 14 i „Murska Krajina“ 7. Kak širiteo Novin, vas prosim, dragi Slovenci Slov. Krajine, naročajte i podpirajte pa širite naše domače liste Novine i Marijin List. Širite je od hiše do hiše, naj ne bode katoličanske hiše, ki ne bi mela naše liste. Vse širitele i širitelice, sotrüdnike i naročnike Novin i M. Lista najlepše pozdravlam. Joško Gider, širiteo.
Edentreseti dopisnikov je sodelüvalo pri prvoj številki Novin. Pa vseh dopisov niti nesmo mogli objaviti. Med temi neso šteti dopisi izseljencov. Dokaz, kak se veže naša mlada inteligenca i tüdi kmečki narod na svoj domači list. Je osvedočen naš narod, da je Bog tüdi Slov. Krajini dao plemenitost i bistre glave i nam je ne trebe iskati prek Müre. Prvi je domači list, vse najdemo v njem, poleg njega če morem, čtem tüdi drügoga i drügi naj čtejo našega, več oči več vidi. Tak je pravica. Leteti samo za tüjino, je dokaz velikoga dühovnoga siromaštva i velikoga zametavanja samoga sebe i svoje rojstne grüde.
Rojstni den
Nj. Vel. kralice Marije.
Leta 1899. jan. 9. se je rodila naša kralica kak romunska princesinja. Stara je tak zdaj 41 let. Za rojstni god njej obmejni Slovenci želemo pomoč tiste sv. Drüžine, štere god smo tüdi te dni obhajali i obhajajo vnogi celo osmino, najmre sv. Drüžine. Sv. Drüžina, Jezuš, Marija, Jožef, naj njej blagoslovijo živlenje zemelsko i njej poskrbijo večno veselo.
Cankova. Naša fara je razpisana. V kratkom dobimo novoga gospoda plivanoša.
Čebelarska podrüžnica v Bogojini, bo imela dne 14. jan. po velkoj sv. meši, svoj redni letni občni zbor. Vabijo se vsi člani podrüžnice, da se občnoga zbora vdeležijo. - Odbor.
Tišina. Decembra 26. so glagoslovili gasilsko zastavo preč. g. Krantz Jožef, dekan. Pri blagoslovitvi so meli krasen primeren govor na gasilce i vse zbrane.
Začasna vožnja poštnoga aotobusa nad Sobotov— Črensovci i Lendavov bo samo ednok na den i to iz Sobote ide ob 8 i je ob pol devetih v Lendavi. Z Lendave ide ob 11 i je poldvanajsti v Soboti, odkod ide ob 12 i malo po 12 na Goričko, k Jürji i h Gradi. To je začasna vožnja samo. Slovenija dobi v kratkom več novih poštnih aotobusov i te, gda se ti slovenskoj poštnoj direkciji izročijo, se določi stalen vozni red za aotobuse na naših progaj.
Pozdrav pošilajo Prkič Franc i žena Julija z familijov i Slaviček Janoš, vsi v Baslieuxi na Francuskom Slovenskoj Krajini, gračkoj i dolenskoj fari i vesi Malim Šalovcam.
Lendava. Tükajšnjo trgovino Blau i Bartoš je prevzeo beltinski trgovec g. Klepec.
Grad. Fara naša je razpisana i tüdi mi dobimo v kratkom stalnoga g. plivanoša.
Izseljenski dühovnik g. Škafar Ivan so na lastno prošnjo premeščeni v Konjice za kaplana. Bog blagoslovi gorečega dühovnika na novom mesti i njim okrepi zdravje.
Auto povozo biciklista. Jan. 9. je mehanika Fritza aoto pelao potnike v Zagreb. Vö z Lendave pri marofi Ivanjkovci je po nesreči povozo 15 letnoga Török Aleksandra, siromaške dovice sinü z Lendave, ki je težko ranjen.	
Odmev na Titanovo, izjavo.
iz Slovenije smo dobili sledeči dopis: „Včeraj sem dal mladini brati Titanovo izjavo in sem videl, da so bili močno prizadeti. Zame ta izjava ni bila nič kaj posebnega in bi ne bil presenečen, če bi nekega dne bral enako izjavo od Miško Kranjca, odnosno od Kovač Štefana. Oba sta sto odstotna Prekmurca in obema četudi globoko na dnu srca, pa vendar živi prekmurska razumnost, ki ju bo dovedla prej ali slej do prepričanja, da je red potreben in je potreben tudi nosilec reda, ne človek — nego Gospod. Dobro poznam oba: sta pač naša sinova nepregledne ravnice in upata hoditi svojo pot, dočim pri gospodi s preka to ni slučaj. Oni hodijo kopirana pota in so slabi, ali dobri, kakršen je pač vzornik“
Strojno stolarstvo KUTAŠŠY EUGEN v Bogojini sprimle včasi
2 stolarskiva pomočnika.
K odaji je
koteo „Alfa“ 120 l. novi. Izve se pri
Jerič Mihaeli, Gančani št. 60, p. Beltinci.
MISIJONSKA POROČILA
Zavolo mrzlice, zavolo slaboga podnebja, je med potüvanjom vmrlo okoli jezero lüdi. Mogli so najmre potüvati po krajaj, kde ne bilo niti poti, nego samo goščava i močvirja, celi roji komarcov (sumičov) i žüžavk, brezmejna vročina ino včasi tüdi kakši nepričaküvani napad indijancov. Potüvati so mogli dve dugivi leti. To so bili njuvi najvekši sovražniki. Ravnali so se vedno po reki Magdaléni i šli so na jug proti njenomi izvori, ar so tam mislili najti kralestvo zlata, od šteroga so njim telko govorili divjaki. Obe indijanskivi vojski so premagali Španci, a so tüdi zgübili vnogo svojih lüdi. Ostalo je samo 160 špancov. Zmagali so pa, ar so se Čibči jako bojali topov, pušk i jezdecov, ar šče nikdar neso vidli ne konja, ne jezdeca, so jiva meli za eno samo stvar, za pošast i so bežali pred njimi. V začetki se ne so vüpali bojüvati z temi prišleki, ar so si ne mogli predstaviti, zakaj so prišli. Mislili so, da so to bogovi ali pa bar nevmirajoči lüdje i prijatelje bogov, ar so že davno prvle njihove pravlice govorile od prišestja bogov, beli, nemrtelni oseb, šteri je bodo na vnogo lepoga včili.
Kraj, gde stoji zdaj mesto Bogotá, se je tisti čas imenüvao Tensakiljo, tam je meo sipa nekelko gradičov za svoj odpočitek i za svojo zabavo. Ar je te kraj bio prav slikoviten, je Himénez de Kesáda ščeo tü ostanoviti glavno mesto osvojeni pokrajin. Zato je dao napraviti 12 hiš i edno kapelico i 6. augusta 1538 se je vršilo opravilo ustanovitve mesta v imeni casara Kaorla V. Pred kapelicov so se zbrali vsi Španci i šče vnogo indijancov. Te den se je opravila prva sveta meša na toj visikoj ravnici „La Sabána de Bogotá. Mešüvao je Dominik de las Kásas, izvrsten junaški sveti mož, ki je prineso križ rešenja i lübezni ravno te, gda je prišla španska sabla i prosveta. Sv. Peter Klaver i sv. Alojzij Beltranski, sta gvüšno največ indijancov spreobrnila. Španci so pobožno prihajali k toj božoj slüžbi i tak Bogi hvalo dali za vnoge dobrote; šče indijanci so se obnašali vrlo, če ravno so z začüdenjom i bojazlivostjov gledali, ne da bi kaj razmili. Novo mesto je dobilo ime „Sánta Fe (Sveta vera) de Bogotá“ (po vremenaj je samo to zadnjo ime ostalo) i zemla osvojena „Novo kralestvo Granáde“, ar je Himénez bio doma iz španske pokrajine Granáda i njegovo rojstno mesto je bilo Sánta Fe de Granáda. Himénez de Kasada je bio odvetnik, dober pisateo, dober zapovednik, dober katoličan, plemeniti osvajač ino prijazen z indijanci.
Tiste dni sta prišla v to ravnino dva drügiva španskiva osvajača: Belalkásar i Federmán; prvi je prišo iz Ekvatorijanske strani i je ustanovo glavno mesto Ekvatora, Kito i šče dve važnivi i lepivi Kolumbijanski mesti, Papaján in Káli; drügi je prišo iz Venezolanske strani. Če ne bi posredüvao Dominik de las Kásas, bi meli med sebov bojno tej trije španski osvajači, a tak so se sporazumeli i Nova Granáda je ostala po pravici Himénezi. Ravno edno leto po ustanovitvi mesta Bogotá, Suárez Rendón, Himénezov podložnik, je ustanovo 100 km. na severovshodi od mesta Bogotá, mesto Túnha. I to blüzi staroga mesta Húnsa; v tom mesti je vladao sake Akimin, sin Kemuenčatóča. Obadva sta se bojüvala jako hrabro proti Špancom. Prvi je vmro v boji, a drügi je bio premagani, prekanjeni i sirovo vmorjeni. (Dale.)
Glasi iz države i sveta.
Podpora za ponesrečeno Türčijo. Naša vlada je odobrila, da se tri milijone vrednoga stavbenoga materiala pošle od potresa ponesrečenoj Türčiji na pomoč kak podpora.
Ruska mast v Nemčiji. Dve češkivi fabriki, šterivi proizvajata umetno mast, sta dobili veliko vnožino ruskih cedelc, štere prilagata k masti, štera se pošila v Nemčijo. Gda se ta mast v roke dobi, vsaki odjemalec je osvedočen, da je mast prišla z Rusije.
Neprijetni nemški inozemci. V Austriji so začnoli nešterni Nemce iz Reicha nazivati za neprijetne nemške inozemce. Da se ta gonja proti Nemcom zatere, je na vlakaj i povsod nameščena nemška policijska straža Gestapo, štera pazi na vsako reč potnikov.
Ka piše Amerikanski list od Varšave? V tjedniki „The Friend“ piše Hammer Morris, ki je Varšavo po boji obiskao, eto: „Varšava leži v rüševinaj. Hiš je do 35% popolnoma porüšenih. — Rüševine, štere se več ne dajo gorpostaviti; ostali 20% hiš je teško poškodüvanih, a kak zgleda, se še lejko popravijo; šipe (glaži) na oknaj, so v vseh delaj mesta do 80% potrte. Varšava je bila vsikdar prenapunjeno mesto; dnesden pa so v tistih 50% za stanovanje sposobnih hišaj stanüvalci vküp stlačeni. Število v mesti vmorjenih, štero se točno nikdar ne bo moglo dognati, znaša 50—100.000 lüdi.“ I keliko dece je med vmorjenimi i keliko popolnih ali na pol sirot je ostalo v mesti?
Oprostitve iz koncentran-cijskih taborov. Iz koncentrancijskega tabora v Dacau je izpüščen dr. Funder Friedrich i teško betežen prenešen v bolnico v Beč, gde ga vojska straži. V istom časi je izpüščen bivši župan mesta Beča dr. Schmitz i prenešen v bolnico, gde so njemi obe nogi odrezali, ar je v obe dobo raka v zapori.
Službena naznanila
Davčna uprava Dolnja Lendava.
Št. 35|40.
Razglas.
Glasom naloga Min. Financ št. 86110| III. od 26. XII. 1939 točka VII, Finančni zbornik št 52 od 28. XII. 1939, morajo mali obrtniki, ki imajo pravico do pavšalne obdačbe, do konca januarja 1940 doprinesti davčni upravi prijavo o številu zaposlenih pomočnikov v preteklem letu, kakor tudi prijavo o vrsti in jačini pogonskih strojev, ki jih uporabljajo v svojih obratovalnicah. Ta prijava naj bo na četrtinki pole in naj vsebuje vse potrebne podatke kakor ime in priimek, starost, kraj stanovanja, kraj obratovanja davčnega zavezanca.
Vsako spremembo, ki bi nastala tekom leta, morajo predmetni davčni zavezanci takoj prijaviti davčni upravi in to takoj, ali pa najkasneje tekom 15 dni. Tu so mišljene predvsem spremembe v številu pomočnikov in vrstah in jakostih pogonskih strojev.
Oni mali obrtniki, ki so že pavšalno obdavčeni, a ne prijavijo zahtevanih podatkov do konca januarja 1940, odnosno oni, ki ne prijavijo eventuelne spremembe, nastale tekom leta in ki bi imele kakoršenkoli vpliv na odmero davkov, bodo kaznovani v smislu določil čl. 59|I Zak. o neposrednih davkih, in to s kaznijo od Din 200 do Din 5000, poleg tega pa zgube pravico do dveletne obdačbe z pavšalno pridobnino.	V. d. šef uprave:
GRUŠKOVNJAK.
4
NOVINE
15. januara 1940
Anton Forjan, Aulnois sòus Laon, Aisne, France. Hvalen Jezuš! Prečastiti g. Camplin! Naznanjam vam, da sam šče zdrav i živ v tej žalostni časaj, ka tüdi vam želem od Boga i Marije Device, da bi vam dao nadale pomoč pri vašem misijonskom deli i trplenji, štero mate z nami. Spominam se mnogokrat na vas, kak je bilo veselo, kda ste bili med nami. Posebno zdaj, ka se nam bližajo Božični svetki, kak smo bili veseli i srečni lanski Božič na Graveli. A zdaj smo ostali, kak ovce brez pastera. Vi ste bili edina naša pot i naš voditeo za večnost. Dnes šče čüjem vaše reči, štere ste nam vsadili v srce i je tüdi ščem ohraniti, posebno zdaj v tej žalostni časaj, kda se svet spreminja i zaničüje Boga. Spomnimo se Jezušovi reči, kak je pravo: Vse na sveti premine ali moje reči nikdar. Nadale vam naznanjam da nas je šče okoli 12
Slovenov i nam tak po Srednjem ide. Do zdaj je ne nevarno za nas, ali če de se kaj spremenjalo, pridemo domo. Naznanjam vam tüdi, da mamo zdaj štiri dühovnike v našoj vesi, šteri slüžijö pri vojski. V našoj vesi je okoli 1000 vojske Francozov i Angležov, posebno aviatori. Žalostno je vse to gledati i Bog zna, kakši bode konec i kda. Najvekše veselje mi je Marijin list i Novine. Komaj čakam, da je dobim do rok, da se potolažim po našoj lepoj Slovenskoj Krajini, štera mi je najlepša. Kak pregovor pravi: Povsedik je dobro, ali doma je najbolše. Zdaj vam drügo nemorem pisati, kak vas šče ednok pozdraviti v imeni Jezuša i nas vseh, pa Vam želem vesele Božične svetke, da bi je obhajali v sreči i blagoslovi. Spomnite se pri vaši molitvaj na me i prosite Boga, da ostanem stanoviten i veren Njemi, šteri je Krao vsej lüdi.
Gospodarstvo.
Ing. M. Peternel, Lendava.
Zboljšanje naših kmetij.
Kmetovalcem v premislek!
Vsaka tri ali štiri leta pa se priporoča naše travnike v jeseni apnati z apnenim prahom, zato da dobi zemlja dovolj apna, katerega naše rastline potrebujejo za rast trdih delov rastlin. V zemlji, kjer ni apna, je košnja mala i slaba. Pravilno bi moralo priti v dobi štirih let v zemljo na 1 oral 400—1000 kg apnenega prahu. Na peščeni zemlji pa se trosi manjše količine 250—500 kg na 1 oral. Najbolje je trositi apno jeseni pred snegom. Apna se ne sme trositi skupno s hlevskim gnojem, gnojnico, z amonjakom, superfosfatom ali z kostno moko. Pri taki
nepravilni uporabi se izgubi za rastlino mnogo dušika in drugih hranilnih snovi. Opozarja pa se kmetovalce, da se vse letos zaapnene površine drugo leto dobro pognoji z hlevskim gnojem. Gnojenje z samim apnenim prahom zboljša pridelek, obenem, če se v naprej ne gnoji s hlevskim gnojem pa apno zemljo tudi zelo izčrpa. Zato apnite, drugo leto pa gnojite.
Pašnikov imamo premalo pri nas. In še ti pašniki so po večini v slabem stanju. Zato bi bilo potrebno pristopiti čim preje k smotrenem urejanju občinskih in urbarijalnih pašnikov. Vse te skupne pašnike bi bilo potrebno postopoma vsako leto po par oralov preorati in na novo posejati z dobrimi niskimi travami. Za nabavo travnih semen v te svrhe bi se lahko dobilo tudi
javne podpore, tako, da bi vsa obnova teh pašnikov ne stala mnogo. Na pašnikih pa bi bilo potrebno urediti tudi posamezne predele, tako, da bi se na enih predelih živina pasla, na drugih bi pa trava rastla. Na ta način bi se pašnik pravilno izrabljal in ne kot dosedaj, ko živina teka po celem pašniku in več trave pohodi kot pa popase. (Dalje.)
Izpred okrož. sodišča v M. Soboti
Baligač Alojz, poljedelec iz Lipovec je bil obsojen na 5 mesecev zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja, ker je z nožem teško poškodoval Vereš Štefana, vsled tega je zakrivil zločinstvo zoper življenje in telo po § 178|I. To zločinstvo je izvršil na sledeči način: dne 29. 5. 39 se je vršilo v Bratoncih proščenje. Tu so se zbrali fantje iz Beltinec in Lipovec. Med njimi je prišlo do svaje. Poškodovanec Vereš Štefan je pri tej svaji potepkal otoženca po glavi, kar je tega tako razjezilo, da je potegnil nož in navalil na poškodovanca. Poškodovanec je bežal, vendar pa ga je obtoženec dohitel ter mu porinil nož v hrbet. Obtoženec je priznal, da je poškodovanca zabodel v hrbet, zagovarjal pa se je, da je to storil v silobranu, ker je poškodovanec tudi zgrabil za nož in skočil proti njemu. Obtoženčev zagovor pa so priče potrdile, da je neresničen.
Dne 28. oki 1939 so bili obsojeni radi prestopka zoper življenje in telo po § 180|II. k. z. in sicer: Vučko Jožef, čevlj. pomoč., Mavčec Ivan, poljedel. in Kohek Tomaž, zid. vajenec vsi iz Sr. Bistrice vsak na 1 mesec in 15 dni strogega zapora ter Copot Matija od istotam se je odpustil na preiskušnjo za dobo enega leta pod strogim nadzorstvom svojega očeta. Imenovani obsojenci so prestopek izvršili na sledeči način: dne 30. 4. 1939 zvečer sta prišla na obisk k Frank Antonu v Sr. Bistrico poškodovanca Kelenc Štefan in Hozjan Ivan iz G. Bistrice. Ko so se vsi trije mirno pogovarjali pred Frankovo hišo, so prišli do njih obtoženci. Čim so obtoženci zagledali poškodovanca, so planili na njidva ter ju začeli pretepati vsaki s svojim kolom. Kot prvi je udaril Vučko Jožef in zadel Kelenc Štefana po roki. Kelenc je nato skočil k plotu, si odtrgal lato, da bi se branil, toda še preden je mogel zamahniti, so ga vsi obdolženci skupno napadli in pobili na tla.
Dne 28. okt. 1939 je bila obsojena radi prestopka zoper občno varnost ljudi po § 190|I kz. obt. Sitar Terezija iz Lastomercev, ker je dne 10. 8. 39 v gozdi v Lastomercíh zakurila ogenj, ter si na njem skuhala zajtrk, na to pa odšla, ne da bi ogenj pogasila, tako, da se je od žerjavice zažgal gozd, na 420 dinarjev denarne kazni. Obtoženka je dejanje priznala le delno. Zagovarjala se je, da so gozd zažgali otroci.
Novo!	Novo!
PRISTNA
LJUTOMERSKA VINA
naročajte le pri
V1NIČARSKI ZADRUGI, LJUTOMER.
Pošta.
Bojnec Anton, Strehovci. Javite nam, ali se je Joha Jožef, šteromi ste vi naročili Novine, vrno iz Francije, ali je pa dobo drügi naslov. Njegove Novine so prišle nazaj s pripombov, da je odpotüvao. — Horvat Štefan, Ivanci 2. Vogrinec Jožef ma v zadrugi 64·78 din. Za Novine se odračuna za letos 24 din., naprej ostane 40 78 din. — Polanšček Bara, roj. Horvat, Turnišče. Vi bi radi znali, če je mogoče iti za možem v Nemčijo. Mogoče je, javite se na sreskom načelstvi, tam dobite potrebna pojasnila. — Bojnec Štefan, Filovci 131. Za Trajbarič Baro v Franciji sprejeli 72 Din. Duga je ešče 28 din Kalendar smo njej poslali. — Gumilar Aleksander, Vidonci 2. Prosimo vas, razložite keliko naj spišemo za novo naročnino i keliko kalendare, iz dopise se ne da točno določiti — Kerec Štefan, Prosečkaves. Tisto pismo je te včasi z tiskarne poslano vašemi g. plivanoši. Tam je išči. — Kočar Janko, Tešanovci. Listi idejo največkrat v sredo z tiskarna, najpoznej v četrtek. Na vašoj pošti zvedite, kda prido ta. Tam pri razpošilanji more biti kakša pomote, da je redno ne dobivate. Vi v petek najkesnej morete že meti liste v rokaj. — Denša John, Chicago I11. Najlepša hvala za tople pozdrave. Kalendare smo že meseca novembra odposlali vsem naročnikom. Mogli ste je zdaj že vsi dobiti. Za odajo ne smo poslali v tom zburkanom časi prle, nego zdaj 10 kom. Tista pitana oseba je doma z Beltinec, je že dugši čas na Štajari, ve jo opotimo. — Ropoša Jožef, Grad. Za lani je vse plačano. Bog povrni za trüd. — Glavač Marija, Beltinci 162. Duga za Ivana v Franciji je 31 din.— Horvat Janoš, Bakovci. Lukač Antoni zračunali na M. List od 1938 do 1940, ostane njemi ešče naprej 49 Din 75 p. Maučec Vinciji vse pošilamo, kalendar tüdi poslali. Duga na lani je ešče 11 Din. Husar Franci poslali Novine i kalendar, dug 82 Din. Smodiš pa Ivanič naj javita, gda sta delež odpovedala. Potem se njima odgovori, kda se njima izplača. — Bakan Rozalija. LeSec. Duga na l. 1938 je 72 Din., ravnoteliko tüdi na 1. 1939. Isto bo i na letos. Vse se lehko zednim pošle. Hvala za pozdrav. I mi ti Želemo vse dobro v novom leti. Veseli nas, da lejko hodiš k božoj slüžbi. — Pücko Franc, Renkovci. V zadrugi ste meli 109·75 din, na kleti vam ostane 29·75 din. —
Glavač Marija, Beltinci. V zadrugi ste meli 34 din, za leto 1937 ste plačali Novine 24 din, za 1938. l. vam je ostalo 10 Din, ostalo morate širitelici doplačati. Ščančar Jožef, Küpšinci. Zadružne knige dozdaj nesmo dobili. Lastnik jo mora podpisali pod ete reči: Izročim za naročnino... (tü spiše ali Novine ali Marijin list ali oboje i od šteroga leta naj se računa). — Serec Franc, M. Črnci 59. Isto trbe napraviti. V zadrugi je 103·25 Din. — Ropoša Marija, Dokležovje. Pošilamo Novine i. M. List domo zato, ka si za Nemčijo poslala več naročnine, kak je bilo potrebno. — Gjergjek Marija, Petit Villiers, Hvala za pozdrav. Le veseli se našim listom. Prosimo te, piši svojim domačim, naj poravnajo lansko i letošnjo naročnino. — Tanacek Franc, Vadarci 19. Tistim nejde kalendar, ki so odpovedali Marijin List, zato tri kalendare odajte, ali je pa nam vrnite, - Ovsenjak Ludvig, Mlajtinci, Sedonja Kata ma v zadrugi 103 Din. Ne pa ešče javleno, na štero leto i na štere liste naj te penez obračunano. Zabeleženo je samo leto 1934. Tü se začne odplačüvanje z deležom, ne vemo pa, ka i kak dugo. Javite nam.
CENE
Jünci-biki od 4—5·50 Din, telice od 3—5 din, krave od 3—4 din, svinje debele 9 din, Srednje 7·75 din za 1 kg žive teže. — Pšenica 170, ječmen 170, žito 150, oves 170, kukarca 160, graj 500, krumpiši 125, seno 125, slama 35 din. za 100 kg.
PENEZ
London 1 fünt           173—217 Din Pariz 100 frankov        98—123 Newyork 100 dol      4424—5520 Nemška marka         14 70—14·90
K odaji je
stanovanjska hiša
z gospodarskim poslopjom i 1 plügom funduša v Lendavi, Kolodvorska ulica 8. — Pozve se pri STANKO ŠTEFANI v D. LENDAVI.
Stavbišča
zraven murskosoboškega poko-
pališča se po ceni prodajo. Hartner, M. Sobota.
Med tovaji.
„Gnes sam pa meo srečo. Najšeo sam zlate ringline.“
„Istina! Gde pa?“
V vühaj edne gospe.“
Pri kovači.
Kovač davle prve navuke svojemi inaši:
„Zdaj pazi Miška. Najprvle podkov ožarim, te jo denem na nakvalo i gda ti z glavov po-
kimlem, te vdari s hamrom po njoj.“
Miška je vse napravo, kak je bilo naročeno — po glavi ga včesno. Pravijo, ka je včasi leto s slüžbe, gda je kovač pá k sebi prišeo.
*
* *
„Vij ste edini, ki ste preživeli železniško nesrečo.“
„Kak sta se pa rešili?“ „Tisti vlak sam zamüdo.“
Grački Vili:
Ob sinjem Jadranu.
S srcem polnim strahu in pričakovanja vstopaš v vodno letalo, ki se narahlo ziblje na valčkih. Večkrat si kje na slovenskem hribu počival v zeleni travi in gledal gori v sinje višave, kjer so brneli podobni jekleni ptiči. Mogoče si takrat vzdihnil in zahrepenel: „Oh, ko bi se tudi jaz mogel tako-le kedaj malo sprehoditi pod sinjim nebeškim svodom!“
In sedaj sediš v trupu tega jeklenega ptiča, ki te bo kmalu dvignil gori soncu naproti. Če bi bil sam, bi gotovo pobegnil iz njega še prej, nego se bo dvignil z morskih tal. Toda navzočnost drugih ti vliva poguma. Tu so poleg tebe še en Nemec z dvema damama, neka madžarska učiteljica in en Hrvat, lesni trgovec v Egiptu. Tvoji sosedje so precej živahni, kar dokazuje, da so že vajenih takih sprehodov. Le ti si nekam molčeč in prestrašen ter imaš polno dušo skrbi in pričakovanj.
Iz njih te nenadoma odtrga brnenje motorja, vijak se zavrti
in že bližamo po gladki morski gladini. Ko se je letalo maknilo z mesta, te je skoraj nekaj prijelo za srce. Hitro in skoro na skrivaj si vrgel na sebe znak svetega križa, a svojo dušo priporočil z globokim vzdihom v roke ljubemu Bogu.
Mirno, skoraj brez najmanjšega sunka, je letalo zapustilo morsko gladino in se vzpnelo pod plavo nebo. Počasi ali sigurno se je dvigalo kot orel z obilnim plenom. Pod teboj kot da se pogrezajo mesto, zemlja in morje. Preden letalo zapusti Reko, napravi nad mestom par malih kolobarjev, potem pa, zvesto si svoje zmage, uravna svojo pot proti Opatiji.
Kot da si izgubil dušo, čepiš na svojem mestu. Potem pa se ti počasi vrača življenje. Vidiš, da se ti še ni nič zgodilo in da lepo mirno plavaš, ne več po plavem Jadranu, temveč visoko nad njim pod sinjim nebom. Opazil si, da so tvoji sopotniki zapazili tvojo prvo zadrego in zdi se ti, da se ti malo posmehujejo. To te draži. Pa kaj bi se bal? Pa saj si fant od
fare — slovenskih hribov ponosen sin. In korajža raste. Gledaš sem, gledaš tja in postaja vse okrog tebe zelo zanimivo, nebeško lepo. Kot ptica na perotih letiš, a doli pod teboj zemlja, morje, mesta, vasi, hiše, ljudje. Oh, kako si močan, visok, sloboden. Tako blizu nebu in Bogu si kot še nigdar prej.
Strah je pobegnil iz duše, veselje in zadovoljstvo nad krasnim užitkom napoljnjujeta tvoje srce. Tega ne moreš več prikriti. Ritmično brnenje motorja tudi tebi izvabi iz duše akord in glej, tvoja usta že tiho prepevljejo:
Ah, ni li zemljica krasna?
Oh, ptičice to vedo,
Ki svilena imajo krila,
Iz grla vre pesem jim mila Semkaj pod modro, modro nebo!
Zajelo te je veselje in želja, da se ta ugodna vožnja naj ne bi nigdar končala. Toda glej! Letalo je že obrnilo svoj kljun navzdol. Kaj, smo že na cilju? Saj res! Doli pod tabo se vsa v soncu blišči Opatija, toliko opevana in toliko zaželjena. Ko te je vlak iztrgal iz objema gorovja, ti je prihitela nasproti
vsa v nočnem sijaju in lesku. Zdaj jo z višav gledaš in se spuščaš na njeno tlo.
Kako pri vzletu, tako zdaj pri spuščanju te letalo nosi v kolobarjih vse niže in niže. V vse jasnejših obrisih se ti približujejo vile, hoteli, parki in z belim peskom posute stezice. Spet majhen sunek, morje je zastokalo in veliki jekleni ptič se je ponosno skliznil po vodni površini in se umiril v naročju zelene Opatije.
Opatija — mesto sonca, pesmi, cvetja, muzik in plesov. Mogoče te besede vsebujejo preveč materijalnosti — ali je tako. Ljudje iz vseh delov sveta prihajajo v Opatijo — zabavat se. Ta beseda je postala njen simbol. Če bi v Opatijo prišel s kakšnim drugim namenom, bi skoraj da zgrešil cilj. Saj drugega v njej ne moreš najti. Hotel do hotela, kavarna pri kavarni, gostilna pri gostilni. Ločijo jih samo bogate trgovine, ki tujcem nudijo vse, kar si srce poželeti more. Bele, z drobnim peskom posute stezice te vodijo v prekrasne parkove in dišeče vrtove, polne najrazličnejšega
južnega cvetja. Po vrtovih, promenadah, na lepih križiščih in v kavarnah odmevajo noč in dan akordi vse mogočih glazb. Pesem za pesmijo, koncert za koncertom, ples za plesom. Vidiš vse mogoče obraze, lepe in grde; opazuješ vse mogoče mode, čedne in grešne, poslušaš vse mogoče jezike, razumljive in nerazumljive. Tu ni nigdar mira, nigdar pokoja. Življenje po dnevu, življenje po noči. Po dnevu ga: greje toplo sonce, po noči ga obseva veličanstven električni sijaj. Pod njim pa sanja plavo morje in poje pesem o bajni lepoti te dežele.
Vse, vse, kar si oko, telo in mesenost poželeti more, najdeš tu. Le duša tu teško najde duha in Boga. In tebe, ki si vajen slovenskih hribčkov z belimi cerkvicami, s katerih mir Božji plava nad milo slovensko domovino, to boli. Kaj je vendar materija brez duha? Hitro se nasitiš tega življenja, ki ti je tako tuje... Srce spet zahrepeni nazaj v zelen dol in breg, kjer sicer ni tega raskošja, je pa več miru in ljubezni.
(Dalje.)
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo.
Za tiskarno Balkanji Ernest, Lendava.
Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.