Izhaja v »ah Aetrtek. MvUMfttvu: Ljuliljaiut, MlkloftlCeva Delavska lZdaia Naročnina polletno 22.— in Četrtletno Din 44.—. Račun cesta 22. telet At- 4B-I8. — Uprava? Knafljeva ulic« 5. ^ telet At HI-22 •• DOMOVINE Pofitne hranilnice — podružnica Ljubljana, St. 17.751. - 6037 Stev. L, Loto V« S. januarja 1941« Foatnina platana v gotovini. Srečno novo leto želi vsem naročnikom in prijateljem tfNOVA PRAVDA“ ogledi in načrti Cas z osorno brezbrižnostjo beži iz večnosti v večnost in se nikdar ter nikjer ne ustavi. Cas je večen, neomejen in brezpogo- 5‘en gospodar vseh narodov in vseh svetov. ?as prinaša in odnaša dogodke, želje in hrepenenja, ter jih meče v večna pozabljenja. Cas je zdravnik za vse in celi tudi največje rane, on je iz davnin v davnine neizpreme-njen in neizpremenljiv. vedno ima enak obraz, vedno enako mrzlo srce in temne, težke misli. Čas ne pozna preteklosti, niti sedanjosti, čas neprestano hiti samo v bodočnost. V tem neizmernem časovnem prostoru, v tej časovni večnosti se neznatno bitje človeka zgubi v veliki nič. v neizmerno brezpomemb-nost in ničvrednost. Čas gre ponosno mimo človekovega trpljenja, mimo njegovih nad in upov, mimo vseh veselih razpoloženi in pričakovanj, čas beži mimo zablod on zanemarja milijone ljudi, brezbrižno drvi mimo veličastnih stnvb :n ustvariani. mimo velikih načrtov in naporov, za večni čas ni nič na svetu važno ali Domembno. vse je neznatno in malenkostno. Tako stoji človek, slaboten in neznaten, v tem večnem krogotoku in zaskrbMen ter nesrečen išče samega sebe, svojo vrednost, svoj pomen, ugotavlia naloge in cilje svojega življenja. V vsemogočnem veličanstvu časa se človek trudi spoznati svoje poslanstvo, svojo važnost, namen in svrho svojega postanka in svoi končni namen. V tem strašnem nemiru, v katerega je človeka vrgla mogočnost večnega časa je pa Človek vendarle moral tudi čas izmeriti, da ob tem časovnem merilu preceni samega sebe in lažje najde smisel svojega hotenja in ustvarjenja in si po časovnem merilu odmeri svoje dolžnosti in svoje pravice. Vsevečni čas je človeku povedal, da je slabotno minljivo bitje, da je ob tem meri’u časovne večnosti pomembna samo skupnost vseh rodov, ki gredo iz preteklosti v bodočnost, da je samo občestvo narodov in občestvo vsega človeštva vredno, da ob večnem času dobi svojo pomembnost in važnost. Človek je razmeri! čas na sekunde in minute, na ure in dneve, na mesece in leta. Ta razdelitev časa ne zadrži toka, ona ima samo pomen, da da človeku možnost, da ob teh časovnih enotah lahko preceni pomembnost in vrednost svoje preteklosti in določi naloge in pota za svojo bodočnost. Razdelitev časa na edinice opozarja človeka stalno samo na resnico, da kljub vsemu temu stoji sredi nemirne večnosti pred strašno minljivostjo vsega vsakdanjega. Take misli krožijo v človekovi glavi na dan vsoko’fUnega novega leta. Novo leto je samo od Človeka izbran trenutek, v katerem hoče z večjo zaskrbljenostjo in resnostjo premeriti svojo lastno pot ter daljo in usodo svojega naroda in človeštva. Novo leto ne bi smelo biti v znamenju razkošnega veselja in sreče, ono mora biti bolj dan velike spovedi ter resničnega kesanja, dan trenutnega zastoja v divjem vrvežu, v katerem naj človeški rod z večjo zbranostjo obrne pogled naprej in pomisli, kam drvi pot po starih izglajenih tirih. Novo leto je v človekovi navadi dan veselja, razigrane dobre volje in občutek sreče, da mu je bilo dano doživeti ta dan. Malo kdo pa spozna, da je treba biti ta dan posebno skromen. ker nas tak dan opozarja, da nam ic bila samo usoda srečno naklonjena, da smo preživeli težave in križe preteklosti in doživeli novoletni dan. Nič ni bilo odvisno samo od nas samih, za splošno srečo smo žrtvovali premalo lastnega truda, premalo krepke volje, premalo smo uveljavili moralna in etična načela, vse nremalo smo bili blizu večnim resnicam Novo leto mora biti dan velikega spoznanja lastnih napak in dan krepke volje, da te napake v bodočih dneh zmanjšamo in na ostrini oslabimo. Novo leto ima za človeka biti dan velikega izpita, v katerem pokaže, kaj je delal v preteklosti, in kaj je sposoben ustvariti v bodočnosti. Vsak posameznik na ta dan s posebno podčrtano zavestjo odgovarja za svojo soodgovornost za dogajanja v človeški družbi. Delavci, ki trpe enako iz leta v leto, nimajo na dan novega let »velikih načrtov, tudi ni treba, da je njih notranja spoved težka, ni potrebno, da je njihovo kesanje veliko. Živeli so skromno, vdano in pošteno. Želeli so si samo trohico pravičnosti in poltenosti. samo malo priznanja za svoje na-uore in za svoje človekovo dostojanstvo so si želeli. Delavci na ta dan hočejo, da učinkovitejše zmaguje pravičnost in poštenost nad sebičnostjo, nad grobostjo, nad nadutostjo. nad sovraštvom in nad izkoriščanjem. Delavci hočejo, da v bodočnosti bolj zmaguje pamet in razum nad strastmi. Delavec želi da bi bila nehanja in dejanja ljudi v večjem skladu z božjo resnico in z božjo ljubeznijo, delavec bo hvaležen, ako vidi priznanje svojega dela in pošteno plačilo za svoj trud. Tudi v bodočem letu bo delavec s ponosom prevzel nase trdo in težko delo za vsakdanji kruh, za obstoj sebe in svoje družine. V trdem delu hoče videti napredek narodovega blagostanja, narodove gospodarske moči, v trdem delu hoče delavec oblikovati temeljno kamenje bodočnosti in napredka države. Eno skromno željo ima delavec za novo leto: da bodi človek samo za spoznanje boljši, naj bo v njem več iskrenosti in več spoštovanja pred vsemogočnostjo večnega časa, ki skriva v bližnji ali Vsem podružnicam Narodno strokovne zvez 3 Sončno leto se bliža koncu in vsi stanovi in organizacije polagajo obračune o svojem poslovanju Tudi Narodna strokovna zveza misli pri tem na vse delo in težke borbe, ki jih je preživljala tekom tega koledarskega leta. Kljub temu. da so uspehi njenega dela pozitivni, vendar je naša dolžnost, da gremo v prihodnjem letu s podvojenimi silami na delo za dobrobit našega članstva in vsega delavstva. Nihče izmed nas ne ve. kaj nam prinese bodočnost. Ni ga preroka, ki bi nam točno mogel označiti obrise našega bodočega gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Kot odgovor na ta zamotana vprašanja naj nam ho v bodočem letu zvezda vodnica naša strpnost napram tovarišu in na-pram celokupni družbi. Dalje so pogoj uspešnega dela požrtvovalnost, red in disciplina v organizaciji ter odkritosrčno medsebojno občevanje. V bodočem letu čaka organ:zacijo še mnogo dela; kajti socialne in gospodarske razmere se neprenehoma menjajo in mora biti zato vse delavstvo stalno na straži, da ga ne prehiti čas, ker bi sicer delavstvo izgubilo to. kar sl je pridobilo v dolgih letih mezdnih bojev. S temi željami voščimo vsem podružničnim članicam in članom in njihovim svojcem srečno in uspeha polno leto 19411 Izvrševalni odbor NSZ. daljši bodočnosti za vsakega primerno plačilo. Tudi v novem letu mora delavske duše greti spoznanje, da je le v slogi moč, da lo v medsebojnem tovarištvu leži jamstvo za uspešno obrambo pred sovražniki. V delavskih vrstah mora vladati mir, da bodo iste vedno sposobne odbiti napade, ki bi prihajali iz pokvarjenosti človeške družbe, ki na žalost v nove mletu ne bo nič manj pokvarjena. Narodni delavci hočejo ostati zvesti in vdani svojemu narodu, požrtvovalni v tov riškem boju za svoje pravice, tesno hočejo ostati povezani s svojo strokovno organizacijo, v organizaciji hočejo videti najmočnejše sredstvo za svoj gmotni in kulturni napredek in tudi uspešno sredstvo za jačanje narodovih in državnih odpornih moči. Na novega leta dan hočejo delavci samo za hip postati na vrhu klanca, da razprostro proti dolinam in obzorjem svoje roke, sposobne, da objamejo v ljubezni svoj narod, svojo državo in ves svet. V tej molitvi vrhu klanca bodo ostale duše delavcev vse leto. Dolžnost naroda pa je, da to molitev spoštuje in se ji klanja. Sreča in zdravje naj spremljata v novem letu vsakega posameznega tovariša, njegovo družino, njegove prijatelje in znance. Vc"V povsod naj bo razlito vse polno dobre volje in mnogo notranjega zadovoljstva. —e« 1 novim dnfiom v novo teta! Gotovo je dan novega leta vedno baš tak navaden dan kot vsak drugi. V ničemer se prav nfč ne razlikuje. Vendar ima vsepovsod ta dan velik pomen ne samo po koledarju, ko predstavlja začetek novega koledarskega leta, nego tudi zategadelj, ker simbolično privablja pred oči začetek nečesa novega, docela neznanega in zato tudi prav posebno skrivnostnega, mnogo obetajočega. In kateri dan v letu bi bil bolj primeren za ocenjevanje preteklosti, za tehtanje uspehov in neuspehov, za sestavljanje bilance minulega dela in istočasno za snovanje načrtov za bodočnost, nego je dan novega leta kot simbol zaključka vsega starega in začetka vsega novega. Na ta dan se postavljajo mejniki med doseženim in zaželjenim, črta se razmejitev med dobrim in slabim, ko si vsakdo obeta, da bo z novo voljo popravil, kar je doslej grešil, in deli se preteklost od j prihodnosti, ki si jo sleherni želi svetlejšo v vsakem primeru od vsega, kar je na ta dan že za nami. Tako je tudi prav, da ta dan sestavljajo bilanco preteklega delovanja organizacijski funkcionarji, ki jim je zaupana važna naloga in dolžnost, da v delavskih organizacijah delujejo za boljši položaj delovnega ljudstva, da grade lepšo bodočnost onim, ki so doslej vedno najbolj spodaj in katerim vsem gre vsak uspeh le za ohranitev golega obstoja in komaj za malo olajšanje vsestransko utesnjenega življenja. Svete so te naloge in dolžnosti in celo takrat, kadar v tem pravcu Btorimo vse, kolikor pri najboljši in resnični volji največ zmoremo, nismo storili dovolj. Preglejmo tedaj to svoje delo za delavsko skupnost, za našo organizacijsko edinico, ocenimo, koliko smo od tega, kar bi lahko storili, dejansko izvedli, in pretehtajmo, če so uspehi našega dela resnično taki kakor bi bili lahko, če bi žrtvovali vso silo svojega duha in celotno moč svojih zmožnosti. Naše zakonsko delavsko zavarovanje je zelo ;;kromno in zaenkrat urejeno na način, ki nikakor ne odgovarja niti dejanski potrebi, v 1 atero sta delavec odnosno njegova družin postavljena bodisi v starosti, onemoglosti ali smrti. Samo ugotovitev, da so prispevki za te vrste zavarovanja izredno nizki in tolikšni, da ne morejo ustvariti finančnega ravnovesja za večje pokojnine, invalidnine ali rente po smrti družinskega poglavarja, nam nič ne pomaga. Opozori nas le, da se bo zakonito starostno delavsko zavarovanje čimprej reformiralo in postavilo na take temelje, ki bodo zajamčili delavcu in njegovi družini dostojno preskrbo ob starosti, onemoglosti in smrti. Ker pa spremembo zakonitih določil navadno ni mogoče posebno hitro izposlovati, naj opozorimo na Uredbo o uvedbi invalidskega zavarovanja, odnosno na po njej izdani Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju dclavcev. Določila tega pravilnika morejo ob dobri volji delodajalcev in delavcev v neki meri popraviti nedostatke sedanje zakonite ureditve starostnega in invalidskega zavarovanja. Radi tega naj opozorimo na najvažnejša določila tega pravilnika. Prostovoljno višje zavarovanje morejo načelom uvesti le podjetja, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev. Uvede se to zavarovanie s pogodbo med Osrednjim uradom in podjetjem. V pogodbi je treba zlasti navesti kdo bo plačeval višje prispevke. Če naj nosijo delavci nad polovico višjega prispevka sami, je potrebno za to pismeni pristanek delavcev. Povprečna starost delavcev praviloma ne sme presegati 30 let. SJdenjena pogodba je za obe stranki obvezna in se mora skleniti za najmanjšo dobo 5 let. Po preteku te dobe te lahko odpove, pri čemer je poudariti, da Pravi mož bo vedno rad priznal, da je tudi takrat, ko se je mnogo trudil, storil premalo in gotovo manj, nego je dosegljivo. Nikomur se tedaj ni potrebno spovedovati! Dovolj je, če je v nas spoznanje in trdna volja, da bo nadalje drugače in da bo vsakdo na vsakem mestu vse odslej postavil najmanj polnega moža. Pa tudi za vse pripadnike delavske strokovne organizacije mora biti novo leto dan, ko se izprašuje vest in urejajo moralni računi. Dali je vsakdo izvršil do svoje skupnosti vse, kar je mogel in kar je bil storiti dolžan? Če bi to bilo tako, tedaj bi bil že danes položaj delovnega ljudstva ves svetal in vsak pripadnik delovnega stanu bi lahko praznoval praznične dni v pravem prazničnem razpoloženju, kajti mnogo težav in tegob bi skupnost, ojeklenjena po čudoviti sili vzajemnosti trdno v mogočno celoto povezanih članov in članic, premagala in jih pregnala, da bi za vse nastal docela nov položaj. Ali ni vredno, da se vsak posameznik zdrami?! AH ne gre končno vedno takrat, ko posameznik žrtvuje za skupnost in celoto, v deseteri obliki vendar za njega samega, za slehernega poedinca?! In dokler se ne bomo tega zavedali, da je organizacijska skupnost le tedaj zmagovita, če jo je skovala do poslednjega člana krepka volja in pripravljenost do požrtvovalnosti slehernega posameznika, in da pomeni uspeh skupnosti vsikdar tudi blagor poslednjega poedinca. toliko časa naša pot ne bo lahka in želi bomo le malo plodov. In vendar je vse pripravljeno! Polje je obširno, brazde so zorane, seme je zbrano. Le sejalci so potrebni in mnogo, mnogo krepkega dela, da bo žetev obilna. Vse to je vredno, da se zganemo prav vsi. In zategadelj je prav. da si ob novem letu stisnemo krepko in tovariško roke in odhitimo z novim duhom v novo leto. vse pridobljene pravice ostanejo neokrnjene, odnosno da more delavec, ki je bil pet let prostovoljno višje zavarovan, to zavarovanje prostovoljno tudi sam nadaljevati. S prostovoljnim višjim zavarovanjem se more višina pokojnin, invalidnin ali podpor ob smrti povišati za največ dvakratno zakonito višino. Ako bi redna pokojnina znašala 300 — din se more s prostovoljnim višjim zavarovanjem dvigniti na največ din 900.-—. V istem razmerju se poviša tudi višina prispevkov od zakonitih 3 odst. zavarovane mezde na največ 9 odst. zavarovane mezde . Vrednost prostovoljnega višjega zavarovanja bomo najbolj osvetlili če navedemo praktični primer Vpoštevajoč nove mezdne razrede znaša invalidska renta delavca ki zasluži din 62.— dnevno, po 500 tednih zavarovanja din 560.—. Ta renta se z vplačilom 1 odst. dopolnilnega prispevka mesečno, t j. torej 4 odst. namesto 3 odst. zavarovane mezde, poviša na din 747.—. z vplačilom 2 odst. na din 934.—, 3 odst. na din 1.121—, 4 odst. na din 1.308.—, 5 odst na din 1.495.— in 6 odst., kar je največ mogoče, na din 1.682.— mesečno V istem razmerju se ob vplačevanju višjega dopolnilnega prispevka zvišajo tudi starostne, vdovske ali otroške rente. Iz tega primera je jasno razvidno, kako zelo se izplača uvedba prostovoljnega višjega zavarovanja, ki na izredno cenen način poviša premajhne zakonite pokojnine odnosno rente na dvakratno ali celo trikratno višino. Strokovne organizacije, obratni zaupniki kakor vsi delavci in delodajalci, pri čemer mislimo zlasti na večja podjetja ln tovarne, si za novo leto ne morejo začrtati lepšega in plemenitejšega delovnega programa, kot Razmere na živilskem trg« Indeks cen za življenjske potrebščine se stalno dviga, dokaz, da je draginja vsaki dan večja. Mnogo se je pisalo o tem, kako se bo živilski trg organiziral in kako se bo zajezilo dviganje cen prav posebno onim potrebščinam, ki jih ljudstvo za svojo prehrano ne-obhodno potrebuje. Ustanovile bi se naj posebne občinske aprovizacije in za delavstvo važne obratne aprovizacije. O poslovanju občinskih aprovizacij je zelo malo slišati, do-čim se po veliki večini obratne aprovizacije sploh še niso organizirale. Na vseh koncih in krajih vidimo, da o smotrni organizaciji aprovizacij sploh govora ne more biti. Na ta način je odpadel važen regulator cen na živilskem trgu in ni čuda, da se cene živ-lieniskim potrebščinam nemoteno dvigajo v veliko nesrečo konsumentov. Proti brezvestni špekulaciji z živili se nastopa premalo strogo in je vmesna trgovina glede cen zelo slabo kontrolirana. Nekaj časa smo slišali, da so tega ali onega špekulanta kaznovali in poslali na prisilno bivanje. Sedaj že dolgo nismo čuli, da bi se koga preganjalo radi navijanja cen četudi nihče trditi ne more, da so nedovoliene izrabe trenutne stiske na živilskem trgu prenehale Poleg velikega poviška cen se je zadnji čas.pojavilo še občutno pomanjkanie blaga Primanikuie r-or sebno moke in olja. Z vso resnostio so na dolgo in široko poroča n. pr. o novem maksimiranju cen za olje v nadrobni ■ daii, konzumenti pa olje ne dobe, da so * nvi-čeno sprašujejo za kakšno blago določajo cone. če ga sploh ni dobiti Skrbni ras je, da se tudi pri nas z malo večio resnostio Drične reševati aprovizacijsko vpraš^nie in da se ne poskrbi samo za primerne cene ampak tudi za blapo. ki naj bi bilo pra,,f^no in sorazmerno razdelieno na vse pokrajine v državi Težki meseci so pred novo letino še pred nami in mnogo truda in resne voJie bo treba, da bo ljudstvo preskrblieno no zmogljivih cenah z blagom, ki ga za svojie nreživlianje neobhodno potrebuje Nakaznice za prehrano Vsaj nekatera najvažnejša živila bi se morala oddajati na nakaznice. Gotovo nakaznice za živila niso priljubljene, ker je z njimi zvezana bojazen, da bi v tem slučaju knell sicer vse polno papirnatih zagotovil, da dobimo nanje živila, živil pa v resnici ne bi bilo dobiti Vendar bi pa nakaznice za živila takoj dobile svoj dober sloves, kakor hitro bi se na nakaznice dobilo res toliko, kolikor je za prehrano družine potrebno in po ustaljenih cenah ki ne bi bile podvržene špekulaciji vojnih dobičkarjev. Seveda bi morale nakaznice za živila sloneti na dobri administraciji, ki bi skrbela'za red in preprečevala vsako zlorabo S svobodnim nakupom so danes ne more več zadovoljiti konsumen-te Živila kupuje lahko samo še oni ki ima denar in tepa toliko, da lahko kuni tudi na zalogo. Velika večina konsumentov pa živi iz rok v usta in nima prav nobenih prihrankov da bi se v ugodnih prilikah zalagala z živili. Tako so nastale nezdrave razmere, da sorazmerno tisti, ki ima mnogo denaria. ce-neiše živi. kot oni, ki od tedna do tedna, ali meseca zasluži le toliko, da vse takoj potroši Če bi bila pri nas ljudska aorovizaciia primerno ureiena. bi se lahko z nakaznicami preskrbeli z živili no zmernih cenah tudi oni. ki ne moreio kunovati živil na zalogo. Poleg bi se z nakaznicami preprečilo kupiče-nie blaga v enih rokah in izvedla tudi ena-immomn 4rt nrnvIAna norardelitpv bla<*a. je zbolišanje starostne preskrbe delavcev in njihovih družin, katero je po določilih omenjenega pravilnika tako brez velikih žrtev mogoče. Postan) in ostani član Ciril Metodove družbel Višje zavarovanje za starost? onemoglost In smrt r il iiii— goimjčill Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je dal za božične praznike dopisniku zagrebških »Novosti« izjavo, v kateri je med drugim povedal: »Mislim, da je zdaj ▼ drugem letu vojne v Evropi vsakomur jasno, kako smo si morali vsak dan prizadevati v naši zunanji politiki, da bi Jugoslavijo ohranili izven spopada in zavarovali njene koristi. Jugoslavija gre odločno in vztrajno za tem, da se izegne vsem zunanjim zapletkom, in da v tem delu Evrope prispeva za mir. Zlasti se neprenehoma prizadeva, da bi na vseh svojih mejah dosegla ozračje najglobljega zaupanja in da bi z vsemi sosedi ohranila najboljše prijateljstvo in miroljubne odno-šaje. Po zaslugi takšne politike je bilo Jugoslaviji prizanešeno s težavami, ki so jim danes izpostavljeni mnogi evropski narodi. Pri delu za mir Jugoslavija ne izgublja niti za trenutek izpred oči potrebe po lastni varnosti in neprestano dela vse, kar terja položaj, da bi si to varnost v vsakem oziru zagotovila. S svojim mirnim vedenjem v zdajšnjem spopadu in s svojim zmernim in iskrenim stališčem je, kakor vidimo, ustvarila pri vseh narodih, v prvi vrsti pa pri svojih sosedih, občutek popolnega in prijateljskega zaupanja. Prijateljstvo z našima velikima sosedoma, Nemčijo in Italijo, temelji na naših bitnih koristih in se je zadnja leta jasno pokazal ves učinek tega sodelovanja. Želim tudi posebej poudariti prisrčnost odnošajev med nami in Madžarsko. To se je tako vidno pokazalo te dni ob obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Beogradu in v podpisu madžarsko-jugoslovenske pogodbe o stalnem prijateljstvu in večnem miru, pogodbe, ki je naletela pri obeh državah na splošno odobravanje. K trdnemu položaju Jugoslavije prispeva v zelo veliki meri naša notranja pomiritev, ki je tako jasno in močno prišla do izraza v srbsko-hrvat-skem sporazumu. Mislim, da smemo z vso pravico reči, da je zunanja politika vlade, izvajana pod smernicami Nj. Vis. kneza namestnika, rodila najboljše uspehe. Ameriški predsednik Roosevelt je imel te dni velik govor ameriškemu narodu, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje. V govoru je napovedal še večjo ameriško pomoč Angliji in demokratskim državam, češ da je to potrebno tudi za ameriško varnost. Rekel je tudi, da se bori Anglija’junaško proti osvajalcem sveta. Svoje rojake pa Amerika ne bo poslala v Evropo, ker tega nihče ne zahteva. Iz angleškega ministrskega predsedništva je bilo uradno javljeno, da je za novega angleškega veleposlanika v Washingtonu imenovan zunanji minister lord Halifax. Mesto zunanjega ministra pa je prevzel dozdajšnji minister za vojsko An-thony Eden. Minister za vojsko je postal kapetan David Margason. Na mesto lorda Halifaxa je za predstavnika vlade v gorni zbornici imenovan lord Cramborne, ki ostane še nadalje minister za dominlone. Imenovanje lorda Halifaxa za veleposlanika v Zedinjenih državah je bilo po Reuterjevi vesti na odločujočih ameriških mestih sprejeto zelo ugodno. V Ameriki menijo, da je bil lord Hali-fax zato izbran za naslednika lorda Lothi-ana, ker so mu najbolje znani angleški vojni načrti in ker ga smatra ministrski predsednik Churchill za najsposobnejšega za to opravilo. Lord Halifax bo aprila prihodnjega leta izpolnil 60 let starosti. Zunanji minister je postal leta 1938. po Edenovem odstopu. Novi zunanji minister Eden šteje zdaj 43 let. Prvič je postal zunanji minister pred petimi leti. Tedaj je sledil siru Samuelu Hoareu in se je njegovo imenovanje označevalo kot poostritev angleškega nastopanja nasproti Italiji. Eden je veljal zmerom za odločnega nasprotnika diktatorskih vladavin ter je odstopil pomladi leta 1938. pi-av zaradi nasprotstva proti Chamberlainovi po- pregled mirjevalni politiki do Italije. Ko je lani nastala vojna, je bil Eden takoj imenovan spet za ministra, v Churchillovi vladi pa je postal letos v maju minister za vojsko. Tudi novi predstavnik vlade v gorni zbornici lord Cramborne je pred dvema letoma istočasno z Edenom odstopil z mesta podtajnika za zunanje zadeve zaradi nasprotstva do Chamberlainove politike. Novi vojni minister Margason šteje 50 let. »Neue Zurcher Zeitung« objavlja iz Sofije dopis o bolgarski zunanji politiki in pravi med drugim: »Bolgarska zunanja politika ostane neizpremenjena. Ne govori se sicer več o nevtralnosti, verjetno zato ne, ker bi ta beseda komu ne bila všeč, toda na drugi strani tudi ne trde, da bi bila Bolgarija stopila v stanje »nevo-jujoče se države«. Bolgarija torej ostaja nevtr ' a, vendar pa iz razumljivih razlogov i. želi, da bi se to preveč poudarjalo. Bolgarija zasleduje trenutno naskdnje zunanjepolitične smotre: želi ostati izven vojne, ohraniti narodu mir, hkratu zagotoviti varnost in neodvisnost države in braniti vse življenjske pravice bolgarskega naroda.« Bolgarski vladni list »Dnes« prinaša na prvi strani članek pod naslovom »Med Bolgarijo in Jugoslavijo« in pravi med drugim tole: Te dni je bila v zunanjem ministrstvu izvršena izmenjava ratifikacijskih dopolnilnih protokolov k trgovinski pogodbi med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so bili podpisani že 12. februarja. Izvedba tega dejanja pomeni nesporno nov znak za pravo pot, po kateri gredo danes bolgarsko jugoslovcnski odnošaji. Zveze med obema sosednima državama se nadaljujejo in razvijajo v okviru pogodbe o večnem prijateljstvu, ki je bil leta 1937. podpisan med Sofijo in Beogradom. Prijateljstvo med obema bratskima državama postaja čedalje bolj raznovrstno po vsebini, in to še bolj prispeva k ojačenju zvez med Bolgari in Jugosloveni. Madžarski listi objavljajo v božičnih številkah izjave svojih državnikov in politikov. Bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen obravnava v svoji izjavi tudi položaj južnovzhodne Evrope. Med drugim pravi: »Za ohranitev miru v južnovzhodni Evropi je velikega pomena jugosloven-sko-madžarski sporazum, ki ga smatram za temeljni knnien mirovne zm od kokoši, prideni tudi kis s krvjo. Ko prav dobro prevre, razreži kokoš (petelina) in ves sok nanj precedi. Dodaš lahko malo limonovega soka. Praktični nasveti Krompir, sadje in zelenjavo moramo zavarovati pred mrazom. Ce imamo te zaloge v kleti, tedaj pazimo na to, da bo klet v mrzlem vremenu zaprta. Po potrebi zamašimo okna in vrata s papirjem ali drugim primernim tvorivom. V večjem mrazu pokrijemo zaloge še s slamo, vrečami in podobnim. V jedilnih shrambah in omarah, ki so ob zunanjih stenah, bi utegnila živila v mrzlem vremenu tudi trpeti. Zato morajo biti ti prostori in te omare tedaj isto tako skrbno zaprte. V hudem mrazu obložimo stene z nekoliko plastmi časopisnega papirja. Tol-šče, kakor maslo in mast, se sicer ne pokvarijo, če so na mrzlem, postanejo pa zelo trde. Prod rabo jih postavimo v zakurjen prostor. Vse za testo potrebne reči imej nekaj Čapa na toplem. Preden začneš delati testo, imej kratko časa na toplem mleko, jajca, sol, kuhalnico, skledo s presejano moko, desko za gnetenje in valjanje testa,'prtič za pokrivanje testa in drugo., Kdaj je kvaa neuporabljiv. Sveži kvas je mehak in ima prijeten, nekoliko kiselkast okus. Stari kvas pa je suh, včasih plesnivo pikast in neprijetno diši. Vendar pa tudi tak kvas ni zmerom čisto neporaben, samo manj izdaten je. Preiskusiš ga tako* da deneš v lonček tri žlice mleka, koBffek sladkorja in malo zdrobljenega kvasa. To pusti na toplem. Ako se ta kvas vzdigne Sele T desetih minutah prav malo, ni za rabo. Zonimluostl X Potop angleškega torpednega rušilca. Angleška admirali teta je sporočila, da se je torpedni rušilec »Acron«, ki mu je poveljeval kapitan Wilson, potopil. Torpedni rušilec »Acron« je bil oborožen s štirimi večjimi in sedmimi manjšimi topovi in osmimi torpednimi cevmi. Posadka je štela 138 oficirjev in mornarjev. Pri potopitvi j« nekaj mož izgubilo življenje. X Slovaški državljan je zaklal v Bratislavi mladega Nemca. Te dni je na ulici v glavnem mestu Slovaške v Bratislavi po kratkem prepiru zaklal z nožem 22 letni slovaški državljan Rudoli Slavicki 16 letnega Jožefa Tulisa, člana nemške mladinske stranke. Jožef Tuliš je umrl za ranami, ko so ga peljali v bolnišnico. Morilec je pobegnil, toda so ga kmalu aretirali. Po poročilu slovaškega notranjega ministrstva, ki je takoj odredilo strogo preiskavo proti morilcu, ki zdaj služi vojaški rok v slovaški vojski, bedo morilca postavili pred vojaško sodišče. Podrobnosti o vzroku uboja niso znane. Nemške vesti označujejo ta dogodek za političen umor. _ ^ Obsodba vohunov pred sodiščem za zaščito države v Rimu. Te dni se je zaključila pred posebnim sodiščem za zaščito države razprava proti skupini ljudi, ki so bili v službi neke tuje sile in so zanjo vohunili po raznih krajih Italije. Na smrt z ustrelitvijo sta bila obsojena Aurelio Cocozza, ki se je izdajal za trgovskega zastopnika, in nameščenec vojne mornarice Francesco Ghe-zzi iz Tarenta. Na dosmrtno robijo so bili obsojeni nameščenec vojne mornarice Bare-lio, Gubitta in njegova žena, na 30 let ječe Gosova iz nekdanje Avstrije in Domini, na 27 let Merlini, nadaljnjih 16 obtožencev pa na robijo po 10 do 20 let. Trije obtoženci so bili oproščeni, ker jim ni bilo mogoče dokazati nikake krivde. Oba na smrt obsojena vohuna sta bila ustreljena v trdnjavi Bra-vezzi v bližini Rima. X Sest novih mest v Italiji. Zavod za gradnjo stanovanjskih hiš v Italiji poroča, da bodo v Milanu v kratkem času položili temelje za šest novih mest. Vsako izmed teh mest bo naselbina za delavce in bo imelo 15.000 do 20.000 prebivalcev. Imenovali jih bodo po prvakih fašistične stranke. X Smrtna kazen zaradi verižništva. Dunajski listi poročajo, da je bil v Stralsundu usmrčen trgovec Karl Winter, ki ga je bilo posebno sodišče v Stettinu obsodilo na smrt zaradi verižništva. Winter si je s ponarejenimi dobavnicami preskrbel večjo količino masla, masti in klobas ter blago nato prodajal brez živilskih izkaznic in po višjih cenah kakor so dovoljene. Bil je obglavljen. X Nezvestoba v sanjah šo ni resnična nezvestoba. Neka Američanka je zahtevala ločitev zakona in je dokazovala nezvestobo svojega moža z gramofonskimi ploščami, ki jih je snemala, ko je mož v sanjah govoril. Zena je morala poslušati, kako si je njen mož v spanju z raznimi ženskami Izmenjaval nežna misli. Ni sicer dvomila v njegovo zakonsko zvestobo, toda njegovo vedenje v Moka ne prihaja v redu Iz naSih delavskih krajev Sv. Pavel pri Preboldu V nedeljo, dne 22. decembra t. 1. se je vr-gil v Sv. Pavlu redni letni občni zbor podružnice, ki je prav lepo uspel. Po običajnih formalnostih so se tovariši spomnili in izkazali zadnjo čast umrlemu tovarišu Gajšku Rudolfu, na kar je prečital zapisnik o zadnjem občnem zboru tov. tajnik, nato pa podal poročilo tov. predsednik Derča. Iz tega poročila je bilo razvidno koristno delo podružnice NSZ v Sv. Pavlu. Dotaknil se je vseh važnejših strokovnih vprašanj, o katerih se je med letom razpravljalo, vseh intervencij do poravnalnega postopka, ki se je vršil na sreskem načelstvu v Celju ter končno tudi o akciji za sklenitev nove kolektivne pogodbe ter o delu in o pripravah za ta osnutek nove pogodbe. Dejal je, da podružnici ni za članarino temveč za zavedno članstvo in da se mora članarino pobirati le v toliko, da lahko držimo naš aparat, brez katerega ne moremo uspešno delati. Končno je apeliral na vse tovariše, da živahno pomagajo pri vsem tem delu in vsem prizadevanju podružnice ter skušajo s svojim vplivom doseči to, da se organizira tudi ostalo članstvo v podružnici NSZ v Sv. Pavlu. Iz poročila tov. tajnika, ki je med letom odšel na odslužitev kadrskega roka in iz poročila tov. blagajnika, je razvidno živahno delovanje podružnice Nadzorni odbor je predlagal razrešnico odboru, ki je bila soglasno sprejeta, na kar so se vršile volitve ter je bil soglasno z velikim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika tov. Derča Franjo. V ostali odbor pa so bili izvoljeni sledeči tovariši: Zibret Krištof, Govc Stanko, Kisovar Anton, Ozebek Karol, Jazbec Maks, Potočnik Anton, Božnik Justi, Šri-bar Karol, Vozelj Jožef, Ocvirk Feliks, Go-vek Avgust, Tori Lojzka, Kreže Franc, Tev-žič Justi, Kisovar Mici, Lubej Ferdo, Mak Jože, Kramar Franc,- Rojnik Ivan; v nadzorni odbor pa tov.: Herman Albin, Krašovec Matilda, Rozman Jože, Masnec Vinko. Po volitvah pa je pozdravil zbor zastopnik centrale ter podal izčrpno poročilo o delu in pripravah za novo kolektivno pogodbo ter o akcijah, ki so bile pokrenjene v to svrho. Pri slučajnostih pa se je razpravljalo o krajevnih zadevah, na kar je tov. predsednik Derča zaključil zbor in pozval vse tovariše na intenzivno delo. Kranj » V nedeljo, dne 5. januarja 1941 se bo vršil v sokolski posvetovalnici Narodnega doma ob 10. uri sestanek tekstilnega delavstva. Na ta sestanek opozarjamo že danes vse naše tovarišice in tovariše, da se istega gotovo udeleže. Dolžnost vsakega zavednega jugo-slovenskega delavca je, da prisostvuje sestanku, ki ga je sklicala njegova strokovna organizacija v svrho izboljšanja gospodarskega in socialnega položaja tekstilnega delavstva. Delavke in delavci, zavedajte, da je nage mesto edino v stanovski strokovni organizaciji NSZ, ker edino na ta način bomo lahko kljubovali vsem silam, katere danes rušijo in izpodkopavajo delavčevo zavednost in s tem izkoriščajo delavčevo malodušnost v svoje kapitalistične in egoistične namene, kar pač na žalost del»^»i sami najbolj občutijo. Na ponovno intervencijo našega obratnega zaupnika tov. Vidergarja v tovarni »Jugo-bruni« dne 17. decembra 1940 je dobilo delavstvo, zaposleno v tiskarni božičnico in sicer poročeni din 150.—, samski pa din 120.— Za razumevanje se zahvaljujemo! Vsem tovarišicam in tovarišem srečno in veselo novo leto! Odbor. Domžale Na Stefanovo se je vršil pri nas redni letni občni zbor podružnice NSZ ob polnoštevilni udeležbi in nihče ni manjkal neopravičen. Naše članstvo je s tem pokazalo vzorno disciplino in strnjenost ter so bili vsi sklepi izvršeni soglasno. Občni zbor je vodil radi obolelosti bivšega predsednika tov. Weita podpredsednik Šuštar. Pozdravil je zastopnika centrale NSZ ter zastopnika bratskega Sokola iz Domžal. Poročila posameznih funkcionarjev so bila sprejeta soglasno in je bil tudi soglasno izvoljen za predsednika tov. Lukovšek Ivan. Ostali odborniki so: Nahtigal, Weit, Šuštar, Vehovec, Sankovič, Osov-nik star., Cesar, Drnovšek, Markič, Škrlep, Logar, Orehek, Flegar, Brojan, Mrdjenovič, Flerin, Armeni, Kržan in Kokalj I. Po volitvah je sledilo poročilo zastopnika centrale, ki je apeliral na skupnost in tovarištvo. Poročal je o vseh akcijah, ki jih je vodila in izpeljala centrala NSZ. Organizacija se prizadeva z raznimi mezdnimi gibanji in kolektivnimi pogodbami zboljšati težak položaj delavstva. Poudaril je, da je v teh burnih časih potrebna strnjenost vsega nacionalnega delavstva. Občni zbor je pozdravil zastopnik bratskega Sokola tov. Osovnik Anton ml. Poudaril je potrebo sodelovanja sokolstva z narodnim delavstvom in predvsem želel novemu odboru obilo uspehov v njegovi funkciji. Divil se je vzorni disciplini članstva in poudaril, kako je taka disciplina potrebna in nujna. Tov. Osovnik Anton star. je govoril o uspehih, ki jih je dosegla NSZ s sklenitvijo kolektivne pogodbe, za kar se je zahvalil centrali. Po občnem zboru je bil izvoljen poseben pripravljalni odbor s tov. Armeni Gabrijelom na čelu, ki bo pripravil vse potrebno za prireditev akademije dne 19. januarja 1941. v Sokolski dvorani ob 8 uri zvečer, na kar že sedaj opozarjamo vse članstvo in njihove družine. Ker bo spored zelo zanimiv, bo. članstvo z ostalimi prijatelji gotovo napolnilo sokolsko dvorano. Tov. Josip Gostič, član podružnice Narodne strokovne zveze v Domžalah se zahvaljuje vsemu članstvu in vodstvu tovarne ter g. šefu za podporo za časa bolehni. Podružnični odbor NSZ želi vsemu članstvu srečno novo leto! Ljtobljana Naša Zveza je izvedela, da namerava centrala Delavske zbornice otvoriti meseca januarja drugi letnik strokovne šole za praktične voditelje in organizatorje delavskih strokovnih organizacij. Tudi gospodinjske pomočnice so članice OUZD in njihove organizacije so registrirane pri Delavski zbornici in bi potrebovale enako strokovno šolo za svoje članice. Obrtno, industrijsko in drugo delavstvo si je s pomočjo organizacij že izdatno zboljšalo svoj gmotni in materialni položaj, le življenje hišne uslužbenke teče desetletja enakomerno in je celo v slabšem položaju neeo je bila v prejšnjih časih. Nazadovanje obstoja baš v tem, ker ni med niimi času primerne izobrazbe in napredka. Organizacija sama pa nima dovolj orpanizatorično izvežbanega osebja: zato je tudi za hišne uslužbenke nujno potreben strokovni pouk, v katerem bi se poučile o resnem delu v organizaciji brez posebnih fraz in nemogočih zahtev. Upamo, da bo uprava Delavske zbornice vlogo Zveze gospodinjskih pomočnic upoštevala in zaiamčila iste pravice dede strokovne izobrazbe kakor ostalemu delavstvu. Litija V nedeljo, dne 22. t m. se je vršila pri nas širša seja pripravljalnega odbora NSZ zaradi izvedbe volitev obratnih zaupnikov in ustanovitve podružnice v Šmartnem pri Litiji. Vsi navzoči so bili mnenja, da je prišel čas, ko se mora začeti v Litiji in v Šmartnem s pozitivnim delom med ondotnim delavstvom. Na seji je bilo soglasno sklenjeno postaviti samostojno kandidatno listo pri volitvah obratnih zaupnikov iz delavske in nameščen-ske skupine. Socialisti so se razkosali na več grup in so nesposobni zastopati interese delavstva. Ne maramo jih niti na kompromisno listo, ker smo se prepričali o njihovi brezbrižnosti napram delavskemu vprašanju. Loke pra Zagorju Poročil se je naš agilni tovariš Vertačnik Leopold z gospodično Klinčevo, hčerko upok. rudarja. Čestitamo! Hrastnik V soboto, dne 21. t. m. se je vršila širša seja podružnice NSZ v Hrastniku, na kateri se je razpravljalo o bodočem mezdnem gibanju in o vprašanju upokojencev. Po poročilu zastopnika centrale se je pričela živahna debata ter so bili končno napravljeni sklepi, ki jih bomo skušali pri bodočih pogajanjih uveljaviti ter tako pomagati delavstvu iz težav. Iz debate radi upokojencev je bilo razvidno, da je delavstvo proti vsaki novi obremenitvi ter je odločno zahtevalo, da naj se uporabi v to svrho bednostni sklad, v katerega delavstvo prispeva velike svote, od katerega pa ne dobi ničesar. Govora je bilo tudi o pisanju »Delavske politike« in o letaku, ki so ga izdali levičarji, v katerem omenjajo, da se na obratni razpravi ni prav ničesar doseglo, dočim je baš obratno. Vse kar je bilo izbranega in predlaganega, je bilo povečini doseženo vse, to se pravi od 8 zahtevanih točk, sta bili odklonjeni le dve. Da se pa ni napravil zapisnik, pa je vzrok načelnik II. skupine, ker je rekel, da to ni potrebno. Medvode Naša podružnica je zopet dosegla majhen uspeh v tvornici Tanin. Vsak delavec, zaposlen več let, je dobil po din 500.— podpore, drugi so dobili po din 300.—, zunanji delavci pa vsi po din 200.—. Poleg tega bo dobil še vsak po eno delovno obleko. Tovarni Tanin se zahvaljujemo! Popotmk z Dolenjskega Božična pesem: Sveta noč, vesela noč. vseh ubogih in bogatih oj, Božič, Ti presrečni čas, vseh zmozganih zemljanov. Sezonsko delo mirno spi a, delavec vzdihuje, kaj za družino bi dobil otrok ohmaguje. Oj, Jezušček, le kmalu prid’ na našo ubogo zemljo, seboj prinesi tudi bič, da zbiješ baharijo v nič. Usmili revnih se ljndi, ker ti Te 5e častijo, čeprav nič novcev nimajo pa vendar Te slavijo. Slavi Te tudi bogatin z obširnim vsem telesom, v razkošju hrani Tvoj spomin tud’ letos pod drevesom. Naj bo kar koli, Jezušček, Dolenjcev revnih sc usmili popotnik iz Dolenjskega Te prosi in ga usliši. Mir ljudem na zemlji! Ko sem korakal pa slavni Dolenjski, sem videl, kako so Dolenj-i obdarjeni s klofutami. Pritlikavci so napaui. Goliate in rezultat je bil, splošna tekma. Na Dolenjskem imajo v neki šoli nadvse izurjenega šolskega slugo za splošno pretepanje. Kje je g. šolski sluga delal tečaj in izpite za podelitev batin, nisem moeel ugotoviti. Predno je neki šolar dobil od izvežbanega sluge krepko zaušnico, mu je dal sluga tudi tako brco, da bi ga bil kmalu učenec za seboj potegnil. Ker se take stvari ne morejo dati v ,ir.v-nost. sem razjarjene Dolenjce potolažil na sledeči način: Matere in očetje, potolažite se. Puške >;-ljajo danes po vsem svetu in granate t!> ,<* S človeška trupla na stotine kosov. Res ču o i bi bilo, ako ne bi bila majhna vojna tudi pri nas na Dolenjskem. No, sedaj so božični prazniki, pa bodo imeli učenci in šolski sluga mir na zemlji. Neki precej visoki gospod je tožil, da v njegovi drvarnici ni nekaj v redu. Zagovoril je drva in ugotovil, da gorijo takoj prihodnji dan v sosedovi peči. Tako je prišel gospod na jasno, katera kafra jemlje drva. Sreča v nesreči je bila, da ni izvršil tatvine kak delavec, ker bi moral sicer v samotni celici premišljevati letošnje božične praznike. Politična barva ima pač svojo moč in »ato ni bila javnost doslej o takem postopku !e prav nič obveščena. Vsem čitateljem »Nove Pravde« pa želi dolenjski popotnik prav veselo in zadovoljno novo leto! Pomembnost obratnih zaupnikov Pri volitvah obratnih zaupnikov ima delavstvo priložnost, da manifestira solidarnost in da poudari svoje zahteve, ki jih ima v pogledu zboljšanja socialne zakonodaje in Se posebej svoje zahteve, ki jih ima do delodajalca pri katerem je zaposleno. S tem, da delavstvo izvoli v obratu svoje zaupnike tudi pokaže, da je pripravljeno organizirano braniti svoje pravice Zavedati se moramo, da ni dovolj, da se ponovno izjavljamo, da se morajo prav posebno mezdne razmere v obratih zboljšati. Kadarkoli postavlja delavstvo svoje zahteve, še ni rečeno, da se bodo postavljene zahteve tudi izpolnile. Ce za postavljenimi zahtevami ne stoji nepremagljiva volja vsega prizadetega delavstva niti govora ne more biti, da bo delodajalec ustregel željam delavstva. Delodajalec je pripravljen izpolniti zahteve delavstva šele takrat, če ve, da ne more zahtev kratkomalo zavrniti, ne da bi pri tem povzročil odpor, ki ie lahko tudi za delodajalca zelo neprijeten Ce se v obratu izvolijo obratni zaupniki, je tudi delodajalcu jasno, da ne more pri ureditvi službenih pogodb izigravati posameznih delavcev, na ?Vodo celote, ker se v obratu ne presojajo dobrote, katerih so deležni le nekateri tako. da je s tem rešeno že vprašanje vseh zaposlenih delavcev Kakor hitro imamo v obratu zaupnike je že primoran delodajalec ureievati službena razmerja iz širšega Vidika, kar ima gotovo za posledico, da je socialni in zmotni položaj delavstva vedno boljši Seveda je pa važno, da postavijo delavci za svoje zaupnike najboljše tovariše, ki so kot delovne moči neoporačne, ki so odločni. kadar zastopajo delavske interese in ki drurače pri delavcih uživajo neomejeno zaupanje, pri delodajalcih pa spoštovanie. Januarja imajo delavci priložnost, da volijo obratne zaupnike. V ne enem podjetju ne smejo delavci opustiti, da bi svojih zaupnikov ne izvolili. Zaenkrat ustanova delavskih zaupnikov zakonodajno še ni tako izgrajena, kot bi to želeli delavci. Čim več bomo pa Imeli zaupnikov, tem večjo jamstvo imamo, da bo čimprej prišel čas, ko bo tudi ustanovi delavskih zaupnikov odmerjena večja pravica in s tem tudi večji delokrog, kar bo vse v veliko korist delavstva. Delavski tisk Brez strokovnih organizacij delavstvo ne more voditi borbe za svoje pravice. Kot je to stara resnica, pa ne smemo tudi pozabiti, da je vse delo strokovnih organizacij brez upa na uspeh, če ne bo dela strokovnih organizacij propagiralo časopisje. Sedaj ob novem letu je najprimernejši čas, da tudi za svoj delavski tirk storimo vse, da se kar najbolj razširi. Narodno delavstvo mora prav posebno »Novi Pravdi« ob novem letu posvetiti vso pozornost in poskrbeti .da se krog čitateljev »Nove Pravde« kar najbolj razširi. Vsak naš zavedni naročnik bi moral pridobiti vsaj še enega novega naročnika. Sedaj ob novem letu se delavci naročajo na časopise. Prepričajmo svoje tovariše, da se naroče predvsem na svoje glasilo »Novo Pravdo«, ki ni zanimiva samo za strokovno razborite de- lavce, ampak tudi za delavske družine. Nešteto imamo pohval in priznanj, kako so naši naročniki zadovoljni z »Novo Pravdo€. Želimo, da bi se ta priznanja izrazila tudi v pridobivanju novih naročnikov. Od samih pohval nimamo nič. Treba je iti na delo, in pridobivati nove naročnike. Najlepše priznanje za delo »Nove Pravde« je in ostane, da jo razširite še v tiste delavske domove, kjer jo dosedaj še nimajo naročene. VaSenci in va fenke Za vajence in vajenke sta v zakonu o obrtih dva paragrafa velike važnosti v gmotnem oziru, ker lahko razbremenita starSe onih otrok, ki se uče kake obrti, oziroma trgovine. § 267. zakona o obrtih pravi: Učencu pripada po 1 dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Minister trgovine in industrije bo predpisal v sporazumu z ministrom za socialno politiko in po zaslišanju obrtnih in delavskih zbornic z uredbo posebne odredbe o najmanjših zneskih te odškodnine. Glede tega paragrafa so pri nekaterih obrtnih in trgovskih združenjih vpeljali za vajence nekake odškodnine, ampak ne pri vseh kakor bi to moralo biti izvršeno že zdavnaj Predloge so poslale že trgovsko obrtne in delavske zbornice ministru za socialno politiko in ministru za trgovino in industrijo. Ministra naj samo predpišeta višino odškodnine in bosta s tem koristila ne samo vajencem, ampak tudi staršem, ki morajo tekom učne dobe še večinoma vzdrževati vajence. § 294 zakona o obrtih pravi- Lastnik obr-ta je obvezan da učence zaposli po položenem pomočniškem izpitu kot pomočnike za dobo 3 mesecev v svojem obrtu, ako učenec želi in je vrhu tega obrtnik dolžan dajati mu isto plačo, kot jo je imel do sedaj. (Ce jo je sploh imel) Dogajajo se primeri, da se vsebina tega paragrafa povsod ne upošteva ter se vajenec mnogokrat odpusti. Vse podružnice Narodne strokovne zveze opozarjamo na gornja dva paragrafa v zakonu o obrtih ter jih prosimo naj nam sno-roče konkretne slučaie v zaščite brez- vaieniškega naraščaja. e —— ——■ m—i——— Liubliana Nedelja, 5. januarja: 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Veseli godci. — 9. Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45 Verski govor. — 10: Dvorak: Rusalka, fantazija po operi (plošče). — 10.15 Koncert Delavskega glasbenega društva — 11: Koncert (sodelovali bodo: Ivanka Ribičeva, Vekoslav Janko in radijski orkester). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče po željah. — 16.30: Tisk ZFO (prof Franc Jesenovec). — 17: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Domači spored (radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura: Slovenski vokalni kvintet. — 20.30: Citraški trio iz Trbovelj. — 21.15: Grieg: Prva in druga suita iz Peer Gynta (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandolina in kitara (An-tunovič, Novak). Ponedeljek, 6. januarja: 9: Jutrni pozdrav. — 9.05: Napovedi, poročila. — 9.15: Z dobro voljo v novi dan (plošče). — 9.45: Verski govor. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Obisk pri Mozartu (plošče). — 11.45: Flavta in klavir: Slavko Korošec in prof. M. Lipovšek. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi — 1302: Praznični koncert (docent Karlo Rupel in radijski orkester). — 17: Kmetijska ura: Nova bolezen pri svinjah (dr. Simev2ihert). — 17.30: Radijski salonski orkester (Vinko Novšak). — 18.15: Veselo rajanje (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Frančiškanski cerkveni zbor. — 20.15: Koncert na dveh klavirjih (Jadviga Poženel-Strukljeva in He-ribert Svetel). — 21: Citrarji igrajo (plošče) — 21.15: Večerni koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Iz naše narodne zakladnice (plošče). Torek, 7. januarja. 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7 15' Pisan venček veselih zvokov (plešče). — 12. Vsega malo (plošče). — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13 02: Radijski orkester — 14: Poročila, objave. — 17.30- Domači trio. — 18.10; Čelo solo- prof Čenda Šedlbauer, 18.40: Pomen kemikovega ustvarjanja v tehniki (prof. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura — 1950: Šolska posvetovalnica (prof Etbin Bojc). — 20: Koncert operne glasbe (Tea Laboše-va, Ivan Franci in radijski orkester). — 21 30 Veseli napevi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Sreda, 8. januarja: 7: Jutrni pozdrav. —-7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za kratek čas (plošče). — 12.30: Poročila, obiave. — 13: Napovedi. — 1302: Šramel »Štirje fantje«. — 14: Poročila. — 17 30: Pisann šara (plošče) — 18- Mladinska ura: a) Ohi^k v klišarni. b) Delaj z nami (Zor) — 18 40: Trubariev naston in nrva slovenska knii^a (prof. Simon Lenarčič). — 19- Napovp^i, noročila. — 19.25- Nacionalna ura. — 19 ‘'O: Uvod v prenos. — 20: Prenos i7 opernega gledališča (v prvem odmoru glasbeno predavanje ravnatelja Vi'ka Ukmarja, v drugem odmoru napovedi, poročila) Četrtek, 9. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 14: Poročila. — i7.30: Pisan spored radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila — 19 25: Nacionalna ura. — 19 50: Deset minut zabave. — 20: Klavirski koncert: prof Panča Vladi-gerov. — 20 45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. Petek, 10 januarja 7: Jutrn5 pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12- Iz naših logov in krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tujskoprometna poročila: Naši smuški izleti. — 1730: Salonski kvartet. — 18.10: Ženska ura: Zimska pomoč (Vera Adleši-čeva). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Za planince: Prva pomoč v steni (dr. Brecelj). — 20: Pridržano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. Sobota, 11. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.15: V pi sani vrsti bodo skrbele za voljo prešerno plošče vesele. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester (vodi Petrič). — 14: Poročila. —• 17.30: Otroška ura: Trije potepini (članice narodnega gledališča). — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura — 19.40: Mandoline igrajo (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Mežiška ovset. Po rokopisu Hanzeja Kuharja bodo izvajali mežiški rojaki. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Šramel »Škrjanček«. X Starostno zavarovanje kmetov v Bolgariji. Nemški poročevalski urad javlja: V sobranju v Sofiji je zdaj na dnevnem redu zakonski predlog kmetijskega ministra Bagr-janova o starostnem' zavarovanju kmetov. Zakonski načrt določa, da bo vsak kmet, ki bo letno plačal 100 levov, po 60. letu starosti dobival 300 levov mesečno. Domnevajo, da bo v prvi dobi po uveljavljenju tega zakona dobivalo starostno rento 130.000 kmetov. s Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr.