76. številka.
Izdanje za četrtek 25. junija. 1896
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 25 junija 189«.)
Tečaj XXI.
„KDINOBT"
izhaja po trikrat na teden v iestih is-danjih ob tovklh, četrtkih in aotootiflkls. Zjutranje izdanje iz* hftja ob 6. nri zjutraj, večorno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdsnje stan« :
za Jeden mesoc . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50
z« tri mesec. . .	3.— . , .4.50
za pol leta . . „	6.— . ■ .
za vn8 leto . . „ 12.— .	. „ 1»,—
Naročnino Jo plačevati naproj na naročbe brez priloženo naročnine ae oprava ne
ozira.
Posamične številke ae dobivajo t pio-dftjalnieah tobaka v lrst.ii po 3 nvč.
EDINOST
izven Trst« po 4 nrd.
Glasilo tloventkega političnega dpuitva
Oglasi se račune po tarifa v petita; sa naslovu z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do* mači o^lnsi itd. ne računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu nlioa Caserraa 13. Vsako pismo mora biti frankovano. ker nefrankovana se no sprojamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema nj»rnvniitvo ulica Molino pic-colo hSt. 3. IT. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poAtnin«.
za Primorsko.
„t edina«*« )• mm"
Sprava med Ogri in Čehi ?
Lista „Frakfurter Ztg" pišejo iz Budimpešte:
s Od strani, vredne vsega uvaževanja, došlo mi je poročilo, ki utegne provzročiti veliko vzgle-davanje v politiških krogih. Osebe, stoječe na najviših mestih si prizadevajo, dabi dovele do sprave med Ogri in Čehi, kakoršnibi bile posledice najdalekosežneje med Avstro-Ogersko. Glavni smoter tej spravi pa bi bil ta, da Be zagotovi obnovljenje pogodbe. Znano je, koliko jim je do tega na najmerodavnejem mestu, da se obnovi pogodba. O najzanesljivejih stebrih pogodbe v Avstriji, o Nemcih, je misliti, da se hofiejo, z ozirom na volitve, pridružiti popularni agitaciji proti zasnutju, koje so oni sami branili skozi tri desetletja. Brez Nemcev pa je večina v Avstriji mogoča le tedaj, ako se združijo Čehi, Poljaki, češko veleposestvo in Hohenwartov klub. Nezanesljivi, to je pogodbi nasprotni, ali vsaj zahtevajoči kako odškodnino za privoljenje v pogodbo, so med temi le Čehi. Odškodnina, v kakoršno bi hoteli privoliti Ogri, bilo bi prizuanje češkega državnega prava ter privoljenje v kronanje cesarja kraljem češkim, ne da bi se Ogri — kar so namero v al i poprej za tak slučaj — odpovedali pogodbi in se umaknili v zgolj personalno unijo. Za to pa, da Ogri privole v tako premembo njim ugodnega duvalizma, dobili bi i oni odškodnino, katere pa oni ne bi cenili posebno visoko. Čehi bi morali dovesti do pacifikacije ogerskih Slovakov. Za tako .pacifikacijo" ne plačujejo na Ogerskem nikake cene, v kolikor sem poučen jaz. Slovaki niso „divji", veČina med njimi so mirni delavci brez političnih stremljenj. Agitatorje proti ogerski državi pa so mogli brzdati do sedaj brez druge pomoči. Tudi sicer odklanjajo tu vsakoršno pomoč iz inozemstva, sosebno pa iz Avstrije, proti drugim narodnostim. Ako se posreči kupčija s Čehi, potem se oni „rešili" Ogersko. Ako se ponesreči ista, potem bi bili Čehi nekako „legitimirani*, da smejo nadalje ščuvati proti „nestrpnim*
PODLISTEK.
Povest. — Spisal O. K. SrČan.
(Dalje).
„Zadovoljen sem*, je rekel Dolin, .a Če hočete mojo M&rico za ženo, morate prej nekaj storiti. Črez teden pojdite na Koroško, prodajte tam svoje posestvo in vrnite se v Mirno, kjer vam izročim gospodarstvo. Ste-li zadovoljni s tem pogojem ?* — „Dobro torej* rekel je Dolin, ko je Zaljan prikimal, in poklical je M&rico. Kmalu je prihitela dekle v sobo.
„Glej, Marica", začel je Dolin, „star sem že in zatorej moram izročiti gospodarstvo mlajšim močem. A ker ti sama ne bi mogla voditi vsega, preskrbel sem ti dobrega in poštenega ženina".
Med govorjenjem je stopil Zaljan k M&rici in jo prijel za roko. M&rica je hotela odskočiti, toda ostri očetov pogled jo je prestrašil.
Onemela je in sćla za mizo kakor da je brez življenja.
Potem sta se domenila Dolin in Zaljan, da ostane Zaljan Še jeden teden v Mirnem, potem pa
da pojde na Koroško, in črez 24 dni bo poroka.
*
* *
Prihodnjo nedeljo se je veliko govorilo o
Madjarom. V tako kupčijo, v kolikor sem obveščen jaz, ne bi se hoteli spuščati. Toda o aspi racij ah Čehov samih na sebi sodijo tu že mileje. Popred so zavračali iste le Nemcem na ljubo, koji poslednji se smejo smatrati nositelji duvalistiške misli v Avstriji. Danes stoje stvari drugače. Nadalje ne bi ni najmanje škodilo madjarstvu, ako se na Češkem ustvari slovanska stena med Nemčijo in Avstrijo. S tem bi bil potegnjen močan zapah morebitnim poželjenjem Avstrije, da bi hotela kedaj še — morda v zvezi s partikularističnimi katoliškimi južnimi državami — igrati kojo ulogo v Nemčiji. Zavisno bode torej od Nemcev v Avstriji, na kako stališče se postavijo na Ogerskem ob tem vprašanju. Sedaj se vedejo na Ogerskem — z ozirom na mnoge strani tega vprašanja — jako previdno in hladnokrvno.*
Tako ae je oglasil budimpeštanski dopisnik lista „Frankfurter Zeitung*. Mož si menda tudi sam ne domišlja, da bi bil se svojim dopisom spravil na dnevni red vprašanje, kojega ugodno rešenje bi moralo provzročiti radikalen preobrat v držav-nopravnem življenju sedaj duvalistiške monarhije avstro-ogerske. Saj ima vsa ta izjava na sebi znak ugibanja, znak konjekture. Tudi to je mogoče, da je koji ogerski državnik iztegnil svoj tipalnik, da se uveri, koliko je v narodu češkem naklonjenosti za spravo z Madjari. A to verjamemo radi, da bi si merod^jni krogi — toda oni, ki stojč nad ma-djarskimi vplivi — želeli sprave med Madjari in Čehi, ali to vprašanje ni še in najbrže še dolgo ne bode aktuvelno.
Ali velepomembno je vendar-le dejstvo, da so jela taka ugibanja prihajati v svet. Velepomembno, in naj prihajajo že iz madjarskih ali pa onih odločilnih krogov, ki stojć nad madjarskimi uplivi. Naj bo tako ali tako: taki pojavi pričajo v vseh slučajih le to jedno, da se v naši monarhiji — da uporabimo zopet zaduje dni opetovano rabljeno fiazo — pripravlja na preobrat.
Taki pojavi pričajo, da se je jelo rušiti načelo, na koje so bili leta 1867. naslonili vso du-
bodoči poroki Dolinove Marice s Frančiškom Zaljanom.
Ta novica je prišla tudi Milanu na uho ; ne treba praviti, da ga je zadela notri do srca.
Mu je-li postala nezvesta? Mar res ljubi Zaljana! ?
Taka vprašanja so mu vznemirjala srce v ednomer.
Zato je sklenil, da bode govoril ž njo osebno, da se prepriča, kako stoje stvari v resnici. Uprav je premišljeval to na klopici pred hišo, ko je pritekel mal deček s pismom v roki. Izročil je je Milanu, rekši: „To Vam pošilja Dolinova M&rica*. Potem pa je odbezljal zopet.
Milan je prečital pisemce, Bilo je le par besed, toda zadoščale so, da jih je bil neizrečeno vesel. Sedaj je zopet cačel upati, da ga še ljubi izvoljenka njegova, sicer ne bi mu bila pisala :
„Pridi danes ob jednajstih zvečer pred našo hišo!
Tvoja
M4rica*.
„Ubožica ! Gotovo jo je oče priraoral, da se poroči z Zaljanom !*
Še nikdar mu niso tekle ure tako počasi kakor danes. Komaj je čakal jeduajste ure. Slednjič je prišla.
valistiško uredbo države, na načelo namreč: na tej strani Litve gospoduj Nemec, na oni strani pa Madjar. Sevč — v kolikor je smeti pripisovati važnosti izvajanjem dopisnika v „Frankfurter Zeitung" — hoteli bi madjarska gospoda, da se razveljavi to načelo le gledč gospodstva Nemcev v Avstriji, dočim bi moralo ostati nedotaknjeno gospodstvo Madjarov na Ogerskem. — Madjari so sicer res grozno oholi fanatiki in šovinisti, ali kraj vse njih vročekrvnosti in vsega napuha, se mi vendar ne bodemo čudili, ako prično danes ali jutri misliti na kakov modus vivendi s Čehi. Dokazi iz zadnjih let o gospodarski in kulturni sili naroda češkega, in poleg tega še krepko pojavljanje narodne zavesti v druzih slovanskih plemenih, morajo dozoreti v Madjarih uverjenje, daje nevzdržljivo načelo, na kojem sloni duvalistiška oblika države, v kolikor se namreč dostaje gospodstva Nemcev to-stran Litve. V toliko so tudi Madjari trezni opa-ževatelji in hladni računarji. V toliko so torej res vredna izvajanja v „Frankfurter Zeitung", da jih zabeležimo kakor pomenljivo znamenje, v kolikor se namreč v njih izraža uverjenje, da gospodstvo Nemcev bodeskoro prebita točka, da je torej nemška in centralistiška Avstrija prazna fikcija.
Kakor pa bi nas veselilo tako spoznanje na Ogerskem o pravi nravi naše polovice države, tako odločno bi se morali upreti okvirju, v kojega bi hoteli Madjari — sode po migljajih v „Frankfurter Zeitung" — spraviti b o d o čo „s p r a v o". To pa nel Nam ne za* došča, da bi se Madjari — primorani po razvoju stvari — hoteli pomiriti s Slovanstvom le na ptu-jih tleh; ampak mi zahtevamo od njih, da doma, v svojem obsežju najprej poravnajo vnebovpijoče krivice, ki jih po njih krivdi t r p 6 ogerski Slovanil Doma naj ustvarijo preduslovje za pomirjenje z avstrijskimi Slovani. Odrečejo naj se krivični zahtevi, da so le oni sami „politiški narod* na OgerBkem, nehajo
Tiho se je splazil iz hiše in stopal proti Do-linovemu domu.
Bilo je malo oblačno in le sedaj pa sedaj je pogledala luna izza oblakov.
Slednjič je dospel Milan na grič. Pazno se je oziral, (la-li ga morda ne vidi kdo, in potem je stopil tiho k vratom. Nekaj časa je čakal, slednjič so se vrata odprla in iz hiše je stopila Marica.
Milan jo je prijel takoj za roko, in oba sta stopala tiho proti vrtu Ker je bil vrt odprt, stopila sta vanj ter sćla pod veliko hruško.
„Vem, da želiš izvedeti, kaj je z mojo že-nitvijo z Zaljanom", začela je Marica. „Veudar ne boj se radi tegal — Včeraj sem sedela |v svoii sobici in žalostna premišljevala zadnje svoje dogodke. Kar je stopil nekdo, ne da bi potrkal, k meni ter mi položil roki na ramo. Bilje — Zaljan. Vstrašila sem se ga, toda on je mi dejal smehljaje : „Ne boj se! Ker vidim, da me ne ljubiš, ti moram povedati nekaj, da se ne bodeš žalostila preveč. Ne misli namreč, da bi se midva res vzela kedaj !• Samo te skrivnostne besede je rekel in odšel iz sobe. — Vendar mu verjamem. Menda se je premislil. Pa tudi če ne bi bil on rekel ničesar, bi se ne poročila z nikomur drugim, nego s taboj!"
Pozno v noči sta se ločila še-le.
(Pride še).
naj identirikovati madjarsko pleme z ogersko državo, in »klonejo naj se, nedavno temu, ob slovesni in sijajni priliki, po uašem modrem vladarju toli odločno povdatjeni resnici, da vse narodnosti skupaj sestavljajo politiški narod oger-9 k i — in potem se le bodemo govorili dalje. Zapomnijo naj si, da nadelo gospodstva Ne»cev v tej polovici, in Madjarov v oui polovici, ni nezmi-selno samo ua pol, ampak vseskozi: kakor je gospodstvo Nemcev v tej polovici, tako je tudi gospodstvo Madjarov v oni polovici v dijamentralnem nasprotstvu z narodopisnimi oduošaji v državi avstro-ogerski. Vsakemu poskusu za spravu med Madjari in Čehi, oziroma avstiijskimi Slovani, bi morala biti že uglajena pot po dovršeni spravi med Madjari in lastnimi naroduo.stmi ogerskimi. Le 11 a široki podlagi brezpogojne vzajemnosti med Slovani avstro-ogerski ni i moglo bi priti do takih prememb, o kakoršnili govori budimpeštanski dopisnik lista „Frankfurter Zeitung". In v isti hip, ko bi se dali voditelji naroda češkega preslepiti, da bi zapustili to podlago, postali bi izdajice na vsem avstrijskem slovanstvu in še posebej na onem plemenu, ki je v letu 1793. podaril narodu češkemu najvećega p a t r i j o t a , pesnika „S 1 ži v i d 6 e r e", velikega Slovana Jana Kollarja — na skromnem ali po svoji nravi plemenitem narodu Slovakov!
Ker pa sodimo tudi mi, da bode trebalo še nekoliko britkih skušenj za Madjare, predno zavlada med istimi pravo razpoloženje za spravo z avstrijskim slovanstvom, utegne že imeti prav tudi zagrebški „Tagblatt", ko pravi, da je budimpeštanski dopisnik v „Frankfurter Zeitung" hotel za sedaj le oplašiti Nemce, da bi postali mehkeji za — obnovljenje pogodbe.
Toda bodisi tako ali tako : simptomatično je vendar-Ie za bodoči razvoj stvari v Avstro-Ogerski dejstvo, da se zgublja bolj in bolj tisto domnevanje, kakor da bi bili le Nemci predstavitelji državne misli v Avstriji! Le od Slovanov samih bode zavisno, da pride to bistrenje pojmov polagoma do popolnega zvršetka.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 24. junija 189«.
Državni zbor. Gosposka zbornica se snide prihodnji petek. Na dnevnem redu bode — poleg nekojih drugih manjih predlog — zakon o reviziji zemljiško-davčnega katastra, s kojim se znižuje glavna svota zemljiškega davka za 21/1 milijona in pa zakon o odpisovanju zemljiškega davka povodom elementarnih nezgod. Predloga o preosnovi davkov ne pride v tem zasedanju na dnevni red gosposke zbornice, ampak še le v jeseni.
Deželni zbor Nižje-Avstrijski snide se dne 1. julija. Sklepati mu bode o vladni predlogi za premembo deželnega volilnega reda.
Rimska kurija ogerskim Škofom. Kongregacija za stvari škofov je doposlala vsem ogerskim škofom navodilo za postopanje ob raznih vprašanjih, tako v vzgojevanje bogoslovcev, o spovedovanju, o širjenju naukov sv. vere po lepo pisanih listih, o poučevanju v veronauku v srednjih šolah, o izbiranju učinh sredstev itd. Sosebno naj škofje delajo na to, da se peštansko vseučilišče povrne katolikom in da se podredi vodstvu škofov. Nemadjarskim otrokom ni predavati veronauka v madjarskem jeziku dotlej, dokler popolnoma ne razumejo tega jezika. Duhovniki naj ne propovedujejo v madjarskem jeziku, dokler niso uverjeni, da jih verniki razumejo popolnoma. Navodilo opozarja tudi na veliko nevarnost takozvanih kulturnih društev za versko čut-stvovanje. Skrbeti je tudi za dobre časnike, in to ne samo v madjarskem, ampak tudi v druzih jezikih.
To je pač žalostna ilustracija odnošajev na Ogerskem, da mora še le iz Rima priti posvarilo, da treba v materinem jeziku poučevati otroke o resnicah svete vere, in da naj se duhovnik na propo-vednici poslužuje onega jezika, kojega razumejo verniki. Taki odnosaji so res vnebovpijoči!
Iz Ogerske zbornice poslancev. To pot pa že verjamemo gosp. baronu Banflfyu: res je tako, kakor je trdil. Odgovarjal je na interpelacijo posl. Ugrona o politiki Avstro-Ogerske na Vztoku.
Zatrdil je, da politika miuistra za vnanje stvari je zajedno tudi politika ogerske vlade. Ogerska vlada popolnoma soglaša s politiko, koji sledi minister za vnanje stvari ob vprašanju vztočne politike. Tako daleč sega to soglasje, da je gosp. Banffy kar navajal cele odstavke iz poročila grofa Goluhovskega. — To soglasje med ogeisko, alias madjarsko politiko in med politiko našega ministra za vnanje stvari obstoji faktično ; iz česar moramo sklepati, da je v tem ministerstvu le vodstvo prešlo v nemadjarske roke, duh pa je ostal madjarski, oni duh, ki je zakrivil svojedobno, da ni naša država (seveda poleg Rusije) že davno gospodarica 11a Balkanu.
Ministerski predsednik Banffy je odgovarjal tudi na interpelaciji posl. Hollo-a in Meszlenyi-a radi agitacij dra. Luegerja. Gosp. minister je menil, da je nastopanje Luegerjevo tako, da niti ne zasluži, da bi resno govorili o njem. Uverjen je tudi, da avstrijska vlada stori svojo dolžnost, ako bi te agitacije zadobile nezakonito obliko. — Pripoznati je, da je gosp. Banffy to pot govoril še precej korektno, le nekaj je pozabil pripomniti: da glavni povod agitacijam antisemitov proti Ogerski je ta, da se Ogri le preradi utikajo v avstrijske notranje zadeve. Čudno res: Madjari bi hoteli kar nastavljati in odstavljati avstrijska ministerstva, kakor hitro pa kdo na naši strani le zine o odnošajih na Ogerskem — zlasti pa če obsoja postopanje Madjarov in vlade nasproti nemadjarskim narodnostim — hitro je ogenj v madjarski strehi, kojega nora gasiti vlada se svojimi odgovori na različne interpelacije, znamenite posebno zato, ker jih dotični interpelantje neredko krati sestavljajo v spo-razumljenju z vlado, da more potem g. minister govoriti tja ven skozi okno!
Tudi v proslavo milenija. Dne 21. t. m.
so v Pešti „blagoslovili' novo krasno palačo — svobodnih zidarjev. Na to slavje je došlo baje .bratov" od vseh stranij sveta. To so pač palače v močvirju. No, Madjari so tudi v tein pogledu daleč daleč pred nami. Drugod delujejo abratje" vendar nekoliko bolj potajno, v Ma^srih pa slave svoja slavja kar očitno in ob vsej dobrohotnosti vlade!
Car Nikolaj II. na Dunaju. Povodom prihoda cara Nikolaja (in morda tudi carice) zbrani bodo na Dunaju vsi členi naše cesarske hiše. Med nadvojvodi bode tudi Fran Ferdinand d' Este, ki ima čast generalnega majorja v ruski vojski.
Knez Nikolaj Črnogorski mudi se sedaj na Dunaju. Položil je krasen venec ua rakev nedavno prominolega nadvojvode Karola Ludovika. Neki dopisnik monakovske ,Allg. Ztg* pravi, da goji knez Nikola veliko spoštovanje do vseh členov nase cesarske hiše, sosebno pa do cesarja Frana Josipa.
Knez čaka na prihod ministrov in svojega spremstva in potem odpotuje prihodnji petek v B e 1 i g r a d.
Italija se pogaja za mir. „Neue Zuricher Ztg." v Curigu dobila je dne 23. t. m. to-le br*o-javko iz Džibutija: Inženir lig je dospel semkaj ter odpotuje takoj v deželo Šoa. Ilg potuje k Me-neliku, da bi se ž njim pogajal v imenu Italije o miru in to na podlagi instiukcij, koje je dal Ilgu italijanski ministerski predsednik Rudini.
Menelik — velikodušen. Rimskemu listu „II Popolo romano* javkajo iz Berolina: Ruski polkovnik Leontijev brzojavlja iz Džibutija, da je Menelik v proslavljenje kronanja rus. carja stavil 50 ujetih Italijanov na svobodo. (Polkovnik Leontijev spremlja ambulanco ruskega Rdečega križa v An-toto, v prestolnico Menelikovo. Uredn.)
Različne vesti.
Občni zbor političnega društva „Edinost"
bode v nedeljo dne 5. julija ob 10. uri predpol. Gg. člene opozarjamo na to zborovanje s pripom-njo, da se ga najbrže udeleži več deželnih, oziroma državnih poslancev.
Imenovanje. Nj. Vel. cesar imenoval je dvornega svetovalca v ministerstvu pravosodja, Filipa A br a 111 a, dvornim svetovalcem najvišega sodišča. Tem^ povodom podelil mu je cesar mali križec reda Sv. Štefana. Spoštovanemu rojaku našemu čestitamo i na tem odlikovanju.
Imenovanja in premeščenje na pošti. Poštnini oficijali so imenovani postni asistenti: Konrad De s-k o v i č, Karol Majcen, Anton Z a v r t a n i k, Robert J a n d a, Josip S t r e i n z, Emil Marin, Karol Hussak, Josip Prandi, Fran Hafner, Viktor K1 i nar, Ivan Čeme, vsi za Trst, nadalje Ernest Nastran za Rovinj in Josip Kurent za Ljubljano. Poštni oficijal Fran Letiš premeščen je iz Rovinja v Trst.
Novi kancelar reda Marije Terezije. Baron
F e j e r v a r y, minister ogerskega domobranstva, dobil je lastnoročno pismo cesarjevo, v kojim je imenovan kancelarjem reda Marije Terezije na mesto pok. barona Kuhna.
V	pojasnilo. Naprošeni smo, da priobčimo nastopno: Z ozirom na vest v večernem izdaujn od mnolega torka o dogodkih povodom vmeščo-nja župnika rojanskega, blagovolite priobčiti nastopno pojasnilo:
V	sprevodu iz župnišča v cerkev 11a dan vmeščenja je bilo tudi 44 belo oblečenih deklic s košaricami v roki. Radi teh otročičev trebalo je še posebne pozornosti, ker bi se lahko pripetila kaka nesreča. To je bil vzrok, da so organi javne varnosti zavračali ljudij, ko je bila cerkev prilično polna. To pa se je zgodilo brez razlike, ali je bil dotičnik meščan ali okoličan. Seveda ni izključena možnost, da je ob tolikem pritisku, ko so imeli organi javne varnosti vse roke polne posla, smuknila koja oseba v cerkev tudi potem ; ali radi tega nikakor ni smeti sklepati, da ne bi bili organi javne varnosti postopali popolnoma nepristranski in po svoji dolžnosti.
Tudi glede števila v Rojan poslanih redarjev treba povdariti, da je bilo isto le neznatno v primeri z velikim navalom ljudstva. In morda je zahvaliti le obzirno in taktno postopanje istih, da ni prišlo ni do najmanje nepriličnosti.
(Opomba uredništva. Saj je razvidno tudi iz našega dopisa, da nikdo noče policijski oblasti podtikati Slovencem nasprotnih namenov. Organi javne varnosti imajo gotove zaslugo na tem, da ni prišlo do nepriličnosti. Ali tudi to je gotovo, da je prizadevanje redarjev najbolj podpiralo — taktno vedenje domačinov. Mi smo bili sicer uverjeni 2e v naprej, da ne pride do ničesar resnega, ker vemo, da se uaši ljudje, tudi kadar hotć demon* strovati, urneio premagovati ; ali zmernost, |za-resnost in taktnost Rojančanov v očigled vsemu temu, kar se je godilo tam — zasluži res posebnega priznanja.)
Nestrpnost na magistratu. Iz Rojana nam pišejo: Neki člen društva .Zarja" služi si svoj kruh težkim in napornim delom na mestnem tlaka. Tega delavca so poznani izdajice ovadili na magistratu, da je člen in odbornik društva aZarja". Takoj minoli ponedeljek je prišel k njemu nadzornik javnih del z alternativo: Ali iz „Zarje", ali z dela!!!
V	cznačenje taceg* postopanja ne treba zgubljati mnogo besed, kajti v nasprotju je z osebno svobodo, zajamčeno vsakomur po zakonu. A tako postopanje je tudi v nasprotju z najprvotnejl-mi načeli humanitete, človekoljubja in krščanskega usmiljenja. V XIX. stoletju, v stoletju svobode, v stoletju jednakosti vseh ljudij v ddbi ko je načelo najrazsežneje osebne svobode postalo vrhno pravilo človeški družbi po vsem civilizovanem svetu: v tem času hote pri nas uklepati človeški duh v okove. Mar ni tako, ako žugajo poštenemu siromaku, da mu odtegnejo krvavo zasluženi kruh izpred ust, ako tudi v z ven službe bode h o tel živeti tako, kakor mu narekata njegova lastna pamet in lastno srce, in ne tako, kakor hočejo oni, kojim mora siromak posvečati od zore do mraka svoje krvave žulje?! Mar Trst res ni v civilizovanih krajih Evrope, mar za nas res ni še napočilo — XIX. stoletje?
Kresovi. Mestni magistrat tržaški tudi letos ni dovolil iz ozirov na javno varnost, da bi se užigali tradicijonalni kresi na predvečer godu sv. Janeza Krstnika. Pač pa je temu starodavnemu običaju ostala zvesta tržaška okolica. Čim je pokrila uoč hribe in doline, zažareli so orjaški kresi po holmcih okolice. Tako n. pr. goreli so kresi na holmcu Kjadinskem, pri sv. Ivanu, na Kolonji, Vr-deli, pod Opčinami, 11a Prošeku, OpČinah itd. Kamor si se ozrl, povsodi je žarel svit. Tu pa tam
palili so tudi umeteljnje ognje, in v tej blišeobi dvigalu so se prasketajoče rakete visoko proti nebu. Po cerkvah je melodično pritrkavanje oznanjalo, da je zopet tu praznik, ki je tesno spojen s šegami staroslovenskega življa, o katerih dandanes
skoro ni več sledili.......
Iz tajnikovega poročila „Tržaškega Sokola* (Zvršetek.) Odbor je skrbel tudi za zabavo, v kolikor je bilo v njegovih močeh in so dopuščale društvene finance. Ob taki priliki so kazali svojo navdušenost za sokolsko idejo tudi oni bratje, ki so sicer le preradi pozabljali na svoje dolžnosti do društva. Tu navaja poročilo razne veselice in zabave, ki so se priredile v minolem letu ter po-vdarja, da so se ob takih prilikah kaj radi oglašali novi členi. Radovoljno smo jih vsprejemali, toda, žal, zanimanje je bilo pri nekaterih le mo-mentanno. Kmalu so pozabili, da vsaki člen ima tudi dolžnosti do draštva. Vsled te nemarnosti v plačevanju udnine je bil odbor mnogokrat v zadregi. Slednjič smo bili primorani brisati iz društva take grešnike. A gosledica je ta, da imamo mnogo denarja samo na papirju. Dal Bog, da bi se tudi v tem pogledu obrnilo na bolje! Poročilo omenja ponosom, da je bilo naše društvo po deputaciji zastopano na vsesokolskih slavnostih v Pragi, kjer je bila našemu starosti častna naloga, da je t mestni dvorani pražki v imenu slovenskega sokol-atva pozdravil češko sokolstvo. Potem opisuje poročilo krasni izlet v Dolino. Ob tej priliki so pokazali Dolinčani se svojim častivrednim dekanom na čelu, kako lahko delujeta roka v roki posvetna in duhovska oblast za blagor naroda.
Omenivši izlet v Solkan, oziroma na ozke meje, v koje je bila potisnjena slavnost, pravi poročilo, da sramota ni bila na naši strani, ampak na strani onih, ki so krivi, da so take razmere. Jako lepo seje sponesel tradicijonalni Miklavžev in Silvestrov večer. Velika in mala maskarada sti vzpeli sijajno. Plesnih vaj je bilo 16. S temi vajami dosezamo prelep smoter: da vabimo našo, žal, toli raztreseno mladino v domači krog ter jej vnemamo v srcih ljubav do domovinske stvarij.
Društveno leto smo zaključili ne le častno, ampak na najprimerniši način s telovadbeno akademijo. S to predstavo so sijajno dokazali potrebo in opravičenost obstanka našega društva. Na teh vspehih izreka poročilo priznanje telovadnemu učitelju, bratu L. N e c h r o 11 y j u. Hvaležno pa se spominja sijajnega dokaza bratskega čutstvovanja od strani „Postojinskega Sokola", ki je na našo akademijo doposlal mnogoštevilno deputacijo se starosto drom. T r e o t o m na čelu.
Društvo ima letos 211 členov. Torej lep razvoj tudi na to stran
VBi zuate, kako krasno se razvija bas v zadnjem času krasna sokolska ideja širom slovanskih zemelj. In tudi naše društvo ni zaostalo v tem pogledu. A prav ta naš napredek, to naše popenjanje navzgor, strašno grize in v oči bfide ono vrsto naših namišljenih narodnjakov, ker se ne odsvita v njihovem duhu. Zato so vrgli tudi v naše vrste par izzivajočih pušic. Boj nam je torej napovedan, vsprejeti ga moramo neustrašenim sokolskim srcem. Da, vsprejemaino ga vsi, in menim, da ga ni straš-Ijivca v naših vrstah. Pod svojo zastavo hočemo priti do zmage, za svojo vzvišeno in pošteno stvar. Toda: kolikor več je bojevnikov, tem ložja bode zmaga. Trudite se torej, bratje Sokoli, da se pomnože naše vrste. Glejte, da nam dovedete Sokolov, ki bodo dejanski »Sokoli* povsodi, v vsakem pogledu in ob vsaki priložnosti. Lepo je, če ima društvo veliko členov, samo treba, da vsaki izmed njih vestno m vsestransko vrši svojo dolžnost do društva. Društvo naše pa ne sme propasti, niti propadati ne, radi vzvišene svoje ideje, ki mu jo je gojiti. Zato Vas poživljam, bratje Sokoli, v imenu odstopajočega odbora, da se trdno oklenete našega „Sokola", kar storite v prvi vrsti s tem, da mu dovajate novih udov in da vršite svoje dolžnosti do njega. Dosedanja udnina je tako nizka, da društvo res ne more pokrivati najnujnejših stroškov, ako se ista ue plačuje redno. Novemu odboru bode dolžnost kaj ukreniti v tem pogledu: ali povišati udniuo, ali pa odpomoči na koji drug način. Vsakako pa bode treba neizprosno postopati proti onim, ki so navdušeni členi samo na izletih in zabavah, ue pa v spolnjevanju svojih dolžuosti do društva. Na zdar!
Iz Barkovelj nam pišejo: Res, čudne razmere se silijo nam okoličauskim Slovencem; ali sploh bode kedaj konec tem homatijam ali ne ? Sicer Vam ni bilo poročano gosp. urednik, da pri naši procesiji sv. R. T. ni bilo videti magistratnega okr. načelnika g. Visintinija ; to tudi ne treba, ker že tako in tako zna ves svet, da istega gospoda ni videti pri nobeni cerkveni slavnosti. Izgovarja se, da ima „preobilnega* dela v svojem uradu in da ga noge bolijo.
V soboto, dne 20. t. m., na dan prihoda novega župnika v Rojan, pa je bilo videti tudi istega g. Visintinija prisotnega. Tudi v cerkev je bil šel. Tam si je vse ogledal ter se potem sprehajal med množico ljudstva. Vprašamo ga sedaj, česa je imel iskati tam? Ali mu je isti dan zadostovalo časa, ali ga niso bolele noge ? Seveda, za procesijo, ki se je vršila v njegovi vasi, za to se niti zmenil ni. Niti mimo cerkve v njegovi vasi ne gre prav rad. (Ker ima drugi duh ! Stavec.)
Ali se je tudi g. Visintini ravnal po „Pic-colovem* povelju, ker je bil tako hitro zdrav, da je mogel prisostvovati slavnostim vmeščenja veleč, g. župnika rojanskega?
Sploh pa nam je malo do tega, da je tudi on se svojo navzočnostjo poveličeval rojanske — pardon : tržaške slavnosti ! No, saj vemo : ako bi bil vmeščen koji narodni župnik, sigurno ne bi bilo blizo g. Visintinija in mnogo drugih. Ali povedano naj mu bode, da vsake stvari je enkrat konec ; tako se nadejamo tudi mi, da bode enkrat konec tudi njegovemu postopanju proti nam domačinom. Vendar bi želeli, da bi nekoliko bolj pazil na cerkvene slavnosti, ki se vršijo v njegovi vasi, potem pa naj le hodi kamorkoli mu je drago. Saj s tem ne bi skazoval časti našemu narodu, ampak sveti Cerkvi in svoji lastni veri. Toliko za danes.
Iz Divačo nam pišejo; Sporočam Vam veselo vest, da smo se tudi mi jeli gibati. Dne 20. t. m. smo namreč ustanovili „Bralno društvo" in nadejamo se, da se je s tem pričelo novo narodno življenje v Divači. Izvoljeni odbor in splošno zanimanje nam sta porok, da bode društvo vspevalo. Prvi korak je torej storjen. Rojaki! Poprimimo se vztrajnega dela, ki bode nam vsem v čast in korist !
Razprava proti uredniku Jaklću nadaljevala se je včeraj predp. od 10. do 12. ure. Branitelj dr. Forlani je zahteval, naj se razprava odloži, ker nična z ozirom na dejstvo, da so zadnji hip zamenjali jednega sodnika. Sodišče je sklenilo proti tej zahtevi, izjavivši, da s tem ni bistveno dotaknen kazenski zakon. Zastopnik tožiteljevje prijavil na to,da skrči v nekoliko obtožbo,kar naj vzame sodišče na znanje za sestavo vprašanj porotnikom. Temu se je zopet uprl branitelj, ker taka splošna prijava ue velja in bi moral tožitelj natanjčno naznačiti, v koliko in v čem je skrčil obtožbo. Sodišče pa je izjavilo, da to nima pomena za sedaj, ker bodo stranke itak imele pozneje priliko izjaviti se o sestavi vprašanj. V ta namen, za sestavo vprašanj, nadaljevala se je razprava ob 5. uri po-poludne. Sklepaje list, nismo dobili še poročila o izidu razprave.
Prva učiteljica telovadbe v Avstriji. Te dni
je v Gradcu pred posebno komisijo položila izpit iz telovadbe učiteljica na tržaškem liceju Lidija CoBsutta (Košuta). Pridobila si je s tem izpitom vsposobljeuje za poučevanje v telovadbi na viših dekliških šolah in učiteljiščih za ženske. Doslej ni bilo v vsej Avstriji še nobene izprašane učiteljice za telovadbo.
Vtihotapljeno ponarejeno italijansko vino. Na
Reki so dne 22. t. m. zaplenili fiuaučni organi 50 velikih sodov, napolnjenih ponarejenim italijanskim vinom. V vsakem sodu je bilo 600—700 litrov te brozge. To „vino" so hoteli brezvestni špekulantje vtihotapiti v novo pristanišče, kjer je vknjižeua tvrdka, ki trguje z vinom. Dotična tvrdka bode sevć morala plačati pošteno globo v denarju, poleg tega pa je še ob brozgo, kojo je hotela prodajati za viuo.
Samomor. Predvčerajšnjem zavdal si je s karbolno kislino 201etni natakar Josip Michelutti, službujoči v pivarni „Stadt Frankfurt". Policijski stražar Moretti našel ga je ležečega ob vogalu ulic Barriera in del Bosco. Ker je stražar občutil ostri duh karbola, peljal je mladeniča v bolnišnico. Tam
so mu z velikim naporom izprali želodec, toda nič ni pomagalo. Nesrečnež je umrl kmalu zatem. Pi avijo, da se je usmrtil vsled velike žalosti, ker sta mu nedavno umrla oče in mati. Michelutti si je bil zavdal že miuolega mesoca, toda takrat so ga rešili. Ker je bil zel<3 razburjen, imeli so ga v bolnišnici, v oddelku za opazovanje umobolnih. Kakih 14 dnij je tega, odkar je došel iz bolnišnice.
Poskušen samomor. 201etna služabnica Marija Jevsič, službujoča v hiši št. 5 ulice del Boschetto, obiskala je predvčerajšnjem svoje stariše, ki so vratarji hiše št. 4 v ulici del Pilone. Tam je šla na stranišče in se zavdala z običajno karbolno kislino. Na vso srečo pa so stvar še pravočasno opazili in pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Le - ta je izpral dekletu želodec in odklonil vso daljno nevarnost. — Vzrok temu poskušenemu samomoru je — nesrečna ljubezen.
Driska. Včeraj je dospel iz Indije v naše pristanišče angleški parnik „Eton". Ta parnik se je bil na svojem potu ustavil tudi v Suezu in Port - Saidu (Egipt). Pripeljal je 3600 vreč riža, potnikov ni imel. Poveljnik parniku je prijavil pomorski oblasti, da je jeden mornarjev obolel za drisko. Vsled te prijave došla je na parnik zdravniška komisija, ki je preiskala rnožtvo, posebno pa obolelega mornarja. Dasi na istem ni bilo opaziti nikakoršnega znaka o koleri, sklenila je komisija vendar, da je preiskati odpadke tega bolnika bak-terijologiškim potom in dotlej mora ostati parnik zasidran oddaljen od obrežja. Ta naredba temelji zgolj na previdnosti, kajti bolni mornar niti ni v postelji.
Zadušil se v kanalu pod straniščem. Predvčerajšnjem zjutraj prijavila je čuvarica javnega stranišča na velikem trgu, Marija Decilja, da se je nje mož, 471etni Josip Decilia, rodom iz Gradiške, zadušil v kanalu pod strauiščem. Decilia je obično vsaki ponedeljek po noči praznil stranišče. Zadnjič so ga bržkone omotili plini, ki so se razvili v kanalu, padel je v jamo in se zadušil. Na lice mesta došla komisija dala je truplo ponesrečenega prepeljati v mrtvašnico pri sv. Justu. Decilia je ostavil vdovo in dva nedorasla otroka.
škandalozni odnoftaji. Na drugem mestu poročamo, kako strašno smrt je našel 471etni težak Josip Decilia, kujti zadušil se je v kanalu pod javnim strauiščem. Sedaj se je doznalo, da je bil Decilia še-le dva meseca v službi francoske družbe, ki je zgradila po Trstu javna stranišča. Pred De-cilijo imel je dotično službo težak Lovrenc Žrjav, ki si je nakopal v kanalu vsled strupenih plinov bolezen nH pljučih in v dveh dneh je umrl za to j boleznijo. Torej je Decilia že druga žrtev javnih stranišč! In znate, ljudje božji, koliko zasluži tak siromak, ki mora izpostavljati svoje življenje v izvrševanju svojega težavnega poklica? Dobiva celih 71 In pol novčiča na dati! Kako more mož preživljati s take plačo sebe in svojo rodbino ? To je sramotno! Naravnost žalostno pa je, da kompetentne oblasti ne ukrenejo potrebuega, da bi dotična družba dala prazuiti svoja stranišča na koji drugI način, in ne tako — primitivno, z lonci, koje mora polniti mož v kanalu! A dotlej, dokler se ne ukrene kaj v tem pogledu, uaj se nastoja izgnati strupene pline iz kanala, predno vstopi človek vanj. Življenje siromaka je pač vredno toliko, kolikor življenje bogatina I
Praska med cigani in orožniki. Orožniki so zasledili dne 23. t. m. v okolici Brna tolpo 26 ciganov, kjer so kradli kar in kolikor so mogli odnesti. Ko so cigani videli, da so jim orožniki za petami, ustavili so se in pričeli pravcati boj z orožniki. Cigani so se nadejali zmage, ker jih je bilo več nego orožnikov. Na obeh straneh bilo je ranjenih v tej praski. Velikim naporom ukrotili in uklenili so orožniki 15 ciganov, ostali so jim ušli.
Gadje na Krasu. Iz Notranjskega poročajo, da je letos na Krasu zopet mnogo gadov. Istotako je preobilo te gomazni v Istri, osobito okolu Jelšan in severno Kastva. Tam so tekom 14 dnij gadje pičili osem oseb. Sedem so jih resili, jeden pičenih je umrl.
Maščevanje učenčevo. Iz Zemuna poročajo dne 23. t. m.: I. Milosevič, učenec IV. razreda na tukajšnjem gimnaziju, je napadel danes v šolskem poslopju profesorja fizike Josipa Šaha z revolverjem v roki. Hotel ga je ustreliti v glavo, toda 11a vso srečo se revolver ni sprožil. Besni
dečak je na to skočil na profesorja, udarši ga parkrat z vso silo z revolverjem po glavi. Učenca so zaprli. Pravi, da se je hotel maščevati na profesorju, ker mu je razsodil nezadostni vspeh v liziki. —
Kolera v Egiptu. Glasom najnovejših poročil pojema kolera v Aleksandriji in v Kairu, toda razsaja še v pokrajini Fayoum. Nadejati pa se je, da se posreči naporom zdravniških oblasti vdušiti tudi to središče kuge, kajti nastoja se z vsemi mogočimi sredstvi preprečiti nadaljnje širjenje.
Koledar. Danes (25.): Prosper, skof; Viljelm, opat. — Jutri (26.): Janez in Pavel, mučenika; Rudolf, škof. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 18 min., zatoni ob 7. uri 46 min. — Toplota včeraj; ob 7. uri zjutraj 23 stop., ob 2 pop. 28.5 stop. C.
Narodno-gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Radovljici. V Radovljici na Gorenjskem otvorila se je dne 15. junija t. 1. nova mestna hranilnica na podlagi od deželne vlade v imenu ministerstva notranjih stvarij potrjenih natanko po uzornem statutu sestavljenih pravil. — Prvi dan imela 5851 gld. 21 nč. vlog. — Obrestne vloge po 4% do 10.000 gld., nad 10.000 gld. pa po 3-6%. Zneske do 50 gld. izplačevala bode brez odpovedi, za višje zneske pogojena je sicer odpoved do 200 gld. 3 dni, do 500 gld. 8 dni, do 1000 gld. 14 dni, nad 1000 gld. 1 mesec vendar bode pa tudi take zneske izplačevala brez odpovedi, kolikor bodo dopuščale razmere. Najmanjša vloga je 1 gld., najvišja pa 15.000 gld. — Obresti se bodo pripisovale vsakega pol leta kapitalu .ter z nova obrestovale. Vloge, za katere kakor za pravilno obrestovanje, jamči mestna občina, uporabljala bode hranilnica za posojila pred vsem na nepremična posestva ter tudi občinam ali okrajem proti h% obrestovanji. Vračala se bodo pa taka {posojila tako, da plačuje dolžnik skozi 36 let 3% izposojenega kapitala vsakega pol leta. — Stem pa uniči posojilo in če mu je mogoče ga poprej vrniti, plačati mu je toliko manj, kolikor je dolga uničenega. — V 16 letih bi n. pr. izplačal na ta način od posojila 300 gld. že 74 gld. 25 nč. vrniti bi mu bilo toraj le 225 gld. 75 nč., da dobi izbrisano pobotnico.
Le na tak način se je mogoče posestniku znebiti dolga.
Tudi občine, katerim je zidati vodovod, ali kaj tacega, kar več stane, kakor občina premore v euem letu, je s takim posojilom takoj, ko začne priklade pobirati, mogoče stvar izvršiti in ni ji treba čakati, kakor sedaj, da s prikladami sedaj-nikov nabere potreben denar, katerega sad uživajo še le potomci.
Posojilnice, katere imajo več posojil, kakor vlog, obrnejo se lahko zaupno do mestne hranilnice v Radovljici, katera jim po svoji moči priskoči na pomoč s primerno vlogo.
Z veseljem torej pozdravljamo otvoritev te nove hranilnice, ter ji želimo obilo vspeha.
Najnovejie vesti.
Dunaj 24. Današnja „AViener Ztg." javlja: Nj. Vel. cesar imenoval je višega državnega pravdnika v Trstu, drja. Adalberta Gertscherja, ministerijalnim svetovalcem v ministerstvu za pravosodje.
Budimpešta 24. Zbornica poslancev odložila je svoja zasedanja do dne 3. septembra t. 1.
Budimpešta 24. Včeraj so odprli kongres avstrijskih in ogerskih tovarničarjev sladkorja. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vlade. Predsedoval je predsednik avstrijske zadruge baron Stummer. Razpravljal je o poslednji vladni predlogi gledč povišanja premije na sladkor. Drugi govorniki so govorili o izdelovanju sladkorja iz pese, o boleznih pese itd. Po končanem zborovanju so si udeležniki ogledali razstavo sladkorja.
Peterburg 23. Tovarničarji sodijo, da je vseh štrajkujočih delavcev okolo 176 000. V posamičnih tovarnah se je delo zopet pričelo, v drugih se vrše pogajanja. Nadejati se je, da štrajk skoro konča popolnoma.
Carjigrad 24. Predvčerajšnjem bili so v Vanu zopet nemiri, koje so uduš:li vojaki silom. — Kurdje so napadli kakih 500 Armencev, ki so bili ostavili Van. Večina teh Armencev je pobegla preko perzijske meje. Turška vlada nastoja omejiti uporno gibanje. Sleherni dan so posvetovanja ministrov. — V inozemstvu naroČila je turška viada mnogo orožja in streljiva.
Trgovlaak« braoJ«vhe tn vaati. Badlmpsita. Pšenie« s« jesen 6.46-6.47 Pšenic* 7» juni 189« 6.33 do 6 35	Oves za jesen 5.38—6.40
Rf za jesen 5.36 5.38 Koruza za juli-avgust 3.92—3.93 juni 1896 3.93-3.95 nova f. 3.95—4.10. PAfoie*. nova od 78 kil. f. 6 60-6 75 od 79 kil. f. 6.70—6.90.. od 80 kil. f. 6.75—6.85 od 81. kil. f. 6-80 —6-90, od 89 ki!, for. 6.75- . 6.85 Jermen — proso 6'10—6 40.
Pšenica: Cene mlačne, danes nespremenjene. Jako neznatno povpraševanje, danes 1800 mt. st. prodaje. — Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 13.15, oktober-december 13.20.
Praga. Centrifugal nori, pojtavljno v Trst s carino vred odpošiljate* prečoj f, 351— —.— Concasse 37.50—38. Četvorni 87 75—38. V glavah (sodih) 39.49—.50 Havr«. Kava Santo« good average za juni 70'— z» oktober 68.50 silno mlačno.
Hamburg. Santo« good averasj« m juli 58.25 za
september 57.— za december 55.25. Mlačno._
Danajakn beri« a«, juniiai a mm«. ""
včeraj	danes
Državni dolg ▼ papirja . . . .	10130	101.35
„ „ v srebru ....	10150 10140
Avstrijski renta v zlatu . . .	122 90	122 85
* * v kronah . . .	101.20	101.20
Kredita« akcije .......	348.50	»4950
London lOLst........119.95	119.95
Napoleeai..................9.53	9.53
20 mark .......11.75	11.74
100 italj. lir ............44 50	44'4 5
V	kratkem nam bode zopet slaviti god sv Cirila in Metoda.
Slovensko občinstvo se je zadnja leta ob tem imenitnem prazniku rado spominjalo dične naše družbe sv. Cirila in Metoda, kateri je leto za letom dohajal veči, sijajniši
Clrll-Metodov dar.
In danes smemo s ponosom povdarjati, da se je že po vsej slovenski domovini globoko ukoreninila plemenita misel, ki sojo pred leti sprožili prav tržaški rodoljubi; danes smemo trditi, da je Ciril-Metodov dar postal prekrasen narodni običaj!
Odveč bi bilo, ako bi hoteli razpravljati zavednemu narodnemu občinstvu o pomenu in potrebi vseslovenske šolske družbe, odveč posebno pri nas v Trstu, kjer dan za dnevom hvaležnim srcem opazujemo, kako blagodejno, kako plodcnosno deluje mila naša družba sv, Cirila in Metoda. Toda vztrajno njeno delovanje je združeno z velikanskimi stroški, ki naraščajo čedalje bolj in treba bode še leta in leta neprestane navdušene požrtvovalnosti našega občinstva, ako hočemo, da družba povsem doseže vzvišene svoje namene.
Porabimo torej vsako priliko, da družbi primernim darom izkažemo svojo hvaležnost, svojo ljubezen; posebno pa se je spomnimo sedaj, ko bodemo v kratkem slavili god njenih zaščitnikov, praznik sv. bratov-blagovestnikov Cirila in Metoda!
Rodoljubi! V svesti si, da nikakor ne zaostanete za sijajnimi vzgledi prejšnjih let, Vas podpisano načeluištvo najuljudneje vabi, da tudi letos zložite obil
Clrll-Metodov dar.
Spomnite se dne 5. julija t. 1. družbe sv. Cirila in Metoda, spomnite se, kaj je ona vsemu narodu, kaj posebno nam tržaškim Slovencem in — odprite srca, odprite roke! —
Darovi se bodo objavljali v „Edinosti", sprejema pa jih podružnični blagajnik, g. dr. Josip Abrain, odvetniški kandidat v pisarni odvetnika g. dr. M. Pretnerja, Piazzetta S. Giacomo, štev 1, I. nadstropje.
Načelništvo
mofte poMice družbe sv. Cirila in Metoda.
V	Trstu, meseca junija 1896.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Driavna ielexnloa. (Postaja pri sv. Andrejn
Od dn i 1. i uniju ]896.
ODHOD:
predp, v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak.
n v Herpelje, Rovinj, Pulj. popol. v Herpelje, Divačo in Pulj.
„ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: zjutraj v Herpelje. popo!. v Divačo. „ v Borut.
DOHOD:
predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. * iz Pulja, Rovinja. „ iz Herpelj, Ljubljano, Dunaja, popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja.
„ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: popol. iz Boršta. .popol. iz Divače.
6.30 8.35 4 40
7.30
7.35 2.20 4.20
8.05 9.50 11.15 7.05 9.45
b) Juina iele
Od dn/ 1. junija 1896.
>xnioa (Postaja južne želeinice.)
In/ 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak t Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	„ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do M'irzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine.
8.35	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak ii Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; —
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4'25 „ t Nabrežino.
DOHOD. 1207 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
Mircdilnica G. A. ANGELI
Oorio, plana dali« Ltgna it«v. 1.
Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina, čopičev, firnežev, rimskega žvepla, angleškega ba- [Lffli krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega praha in mineralic.
ZALOGA OGLJA in DRY
Danijel Plllln, v Trstu, ulica Scussa.
Bukov« oglje I. vrste 100 kgr. gld. 3.— ; drobno oglje gld. 2.— 10O kgr. — Kok is občinske plinarne Tržaške po gld. 2.— 100 kgr., gld. 1.— 50 kgr. - petrolej po 16 nv«. Postrežba točna, tudi na drobno.
7."?9 9.35
iillliil m 'I	-rrsram*
Gassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludne. Obresti na
knjižice...........3"/0
Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do" 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in °/0 zneske preko lOOO gld. pa 6 dni.
Eskomptuje metijice domicilirone na
tržaškem trgu po....... 3'/,
Ponujuje f a drž. papirje avstro-ogerBke
do 10« 0 gld po........47„
ViSje zneske od 1000 do 5l 00 gld. po 5»///0 Daje denar proti vknjižon ju na posesti v T'-stu.
Obresti po dogovoru	2—24
Trst, dne 5. maja 1894.
M
Zdravljenje krvi
Čaj „T i« o 6e r n I cvet' (Millefiorl).
Cisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim bIu-čajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 60 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „M due Mori" Trst, veliki trg.
*
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat na dan svež (frišen kruh. — Prevzema domači kruh v poko Hu/miša se kruh po titanovih, krčmah in gostilnah, oddujiilci dobe odbitek. Moke navudne in fine na debelo in na drobno Raznovrstno hladčice ukusne in po ceni, biekote
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se p« 40 nvč., 70 nvČ. in 1 gld. po vseh le-knriinh.Zuhiov« naj ne blagovoljno tn »plodno prj-ljubljeno domače sredstvo i n kratko kot
Richteijev liniment s „sidrom"
ter naj se previdnostno vsprejmojo le tuke Btekle nic« kot pristne, ki imajo znano varstveno ——-— znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levitM v Pragi.
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.