Št. 2 (14.398) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 __ GORICA - Drevored 24 maggio’ 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 -^Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDEUA, 3. JANUARJA 1993 RUSIJA - ZDA / VRHUNSKO SREČANJE MED PREDSEDNIKOMA BUSHEM IN JELCINOM V MOSKVI Največje jedrsko razoroževanje v zgodovini moti rusko opozicijo Odhajajoči ameriški predsednik Georg Bush bo podpisal svoj zadnji diplomatski uspeh Aleksander S. Teherin MOSKVA - Ameriški predsednik George Bush je popoldne prispel na svoj zadnji predsedniški obisk v Rusijo. Na letališču Seremetjevo ga je Pričakal gostitelj Boris Jelcin. Po sobotnem neuradnem srečanju se bosta predsednika v nedeljo pogovarjala na Štiri °Ci, nato pa se jima bodo pridružili še strokovnjaki in svetovalci. Vrhunec moskovskega srebanja bo podpis sporazuma O dvotretjinskem zmanjšanju strateškega orožja. Obe strani ocenjujeta sporazum Start 2 kot velik dosežek, Čeprav bo doživel ostro kritiko zlasti v ruskem parlamentu. Prav lahko se zgodi, da ga poslanci ne bodo podpisali. Težave Pri uresničevanju razorožitve opazovalci pričakujejo tudi od Ukrajine, ki sporazumov ni Podpisala, ima pa veliko jedrskega orožja. Predsednika Bush in Jelcin se bosta posebej Pogovarjala tudi o krizi v nekdanji Jugoslaviji. Tokratni vrhunski sestanek je spodbudil mnogo nejasnosti o kraju in datumu srečanja. Rusija je najprej ponudila srečanje na Aljaski, nato pa presenetila s predlogom za »rendez-Vous« v Črnomorskem letovišču SoCi. Uradno razlagajo, da je ta načrt Prekrižalo slabo vreme m gostitelji so vrhunsko srečanje organizirali v Moskvi, kamor je predsednik Bush dopotoval Iz Somalije. Kot kaže, imata največ zaslug za tokratni sestanek zunanja ministra ZDA in Rusije, Lavvrence Eagleburger in Andrej Kozirjev, ki sta v Ženevi odpravila še zadnja nesoglasja o sporazumu. Strokovnjaki so ga preučevali do zadnje minute, saj so v Ženevi podpisano besedilo sporazuma pripeljali v Moskvo le dve uri pred prihodom ameriškega predsednika. Predsednik Jelcin je sporazum že imenoval »dokument stoletja«. Start 2, ki ga bosta jutri podpisala Bush in Jelcin, predvideva dvotretjinsko zmanjšanje in omejitev Števila najtežjih jedrskih medcelinskih raket. Do leta 2003 naj bi imela vsaka držav samo še nekaj tisoC jedrskih enot. Medcelinske balistične rakete in balistične rakete, nameščene na podmornicah ter strateških bombnikih, se bodo od sedanjih približno dvajset tisoC enot zmanjšale za dve tretjini. V primerjavi s sporazumom Start 1 naj bi slo za dvakratno zmanjšanje. Zapletena vojaška terminologija sporazuma med drugim predvideva uničenje vseh medcelinskih balinistiCnih raket z veC jedrskimi konicami in samostojnim delovanjem. Državi bosta število jedrskih konic na raketah v podmornicah zmanjšali na 1700 do 1750 enot. Zmanjšanje in omejitev ofenzivnega jedrskega orožja bo dvostopenjska. Prva razorožitev naj bi končali v sedmih letih. Ruski in ameriški pogajalci so morali popuščati že v Ženevi. Rusija hoCe zaradi finančnih težav uporabiti velikanske silose za najtežje rakete SS-18 za doslej mobilne rakete SS-25, ki bi bile tako manj ranljive ob morebitnem ameriškem jedrskem napadu. Sporazum zavezuje tudi Belorusijo, Ukrajino in Kazahstan, ki tudi imajo strateško jedrsko orožje. Sporazum natančno in strogo doloCa tudi uresničevanje razorože-vanja, vsaj iz ruskega zornega kota in zlasti s stališča opozicije v ruskem parlamentu pa je ob njem še kopica nejasnosti in dvomov. Rusija in ZDA bodo podpisale nov sporazum, Čeprav doslej še nista uresničili razorožitvenega sporazuma Start 1. Doslej so ga podpisale" ZDA, Rusija in Kazahstan, ne pa tudi Ukrajina in Belorusija. Prav Ukrajina ima 176 medcelinskih jedrskih raket s 1200 jedrskimi konicami in je tretja jedrska sila na svetu. Uradni Kijev zahteva nadomestila za razorožitev. Ukrajinci opozarjajo, da bodo za »predelavo« raket potrebovali najmanj poldrugo milijardo dolarjev, hkrati pa Rusiji očitajo, da bo veliko zaslužila s prodajo »predelanega« plutonija. Moskovski analitiki —* -- ^ menijo, da bo novi sporazum spodbudil jedrski razorožitveni proces in pritegnil tudi Veliko Britanijo, Kitajsko in Francijo. Posredno naj bi prispeval tudi k manjšemu tveganju jedrskega spopada med sosedami nekdanje Sovjetske zveze. Sporazum Start 2 je še pred podpisom raztrgala nepomirljiva opozicija v ruskem parlamentu. Nacionalni patrioti namreC opozarjajo, da gre za neenakomerno zmanjšanje tovrstnega orožja, ki je do zdaj zagotavljalo »ravnotežje strahu«. Svarijo, da se Rusija ločuje od učinkovitega jedrskega SCita, s tem pa ji uhaja iz rok tudi njena vojaška prednost. Predsednika Jelcina in zlasti zunanjega ministra Kozirjeva opozicija obtožuje petoli-zništva in zanemarjanja nacionalnih obrambnih interesov.Jelcinu pripisujejo »sindrom Gorbačova«, saj naj bi politični show izkoriščal za prikrivanje vse hujših notranjih težav. Medtem ko je novi sporazum za ameriškega predsednika Busha njegov tretji najvecji ra-zorožitveni sporazum, pa se zdi, da Start 2 za ruskega predsednika Jelcina pomeni nov vir notranjih težav in napetosti. ŽENEVA / POGAJANJA O RAZDELITVI BOSNE IN HERCEGOVINE GORICA / PREPLAH VČERAJ POPOLDNE V Gorici je zgorela znana Villa Frommer Silovit požar, ki je izbruhnil vCeraj v prvih popoldanskih urah je v kratkem času opustošil Villo Frommer na Sveto-gorski cesti v Gorici. Poslopje je last Sklada Co-ronini. Kljub hitremu posegu gasilcev je ogenj povsem uničil leseno ostrešje trinadstropne stavbe, kjer je stanovalo petnajst družin, ki so jim že sinoči preskrbeli zavetje v goriških hotelih, jutri pa naj bi jim, s posredovanjem občine, pomagali poiskati trajnejšo rešitev, kar ne bo lahko, saj je brez strehe okrog trideset oseb. Poleg vprašanja, kako poskrbeti za brezdomce, se pojavlja tudi vprašanje, obnove opu-stošene stavbe, (foto Studio Reportage) Ponudba balkanskim nasprotnikom: »Izberite mir ali vojno!« Predsednik Izetbegovič je že zavrnil mirovni načrt kot nesprejemljiv ŽENEVA - Z besedami, naj izberejo med mirom in v°jno, sta predsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord Owen na začetku štiridnevnih po-8ajanj bosanskemu predsedniku Aliji Izetbegovi- Cu, voditeljema bosanskih Srbov in Hrvatov Radovanu Karadžiču in Matu Bo-banu ter predsednikoma ZRJ in Hrvaške Dobriču GosiCu in Franju Tudjma-nu predstavila svoj naCrt povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Po Vanceu in Ownu naj bi bila BiH v prihodnosti decentralizirana, a še vedno enotna država z devetimi bolj ali manj avtonomnimi območji in prestolnico Sarajevom, ki naj bi bilo »odprto in neoboroženo mesto«. Bosanski Srbi, ki zdaj na pogajamo mizo v zenevi veieioio Ar/ zasedajo 70 odstotkov Bosne in Hercegovine, naj bi dobili tri najveCje regije: okrog Banjaluke, ob severni meji s Srbijo ter vzhodno in južno od Sarajeva, pozabili pa naj bi na samostojno srbsko republiko v BiH. Ozemlje bosanskih Hrvatov bi potekalo na severu ob Savi in ob meji s Hrvaško, torej tam, kjer so zdaj srbski vojaki. Območij za bosanske Muslimane, ki so pred vojno sestavljali 44 odstotkov bosanskega prebivalstva, Vanče in Owen nista natančno določila. Po koncu prvega dneva pogajanj sta Mate Boban in Radovan Karadžič povedala, da sta sorazmerno zadovoljna s predlogi, bosanski predsednik Izetbegovič pa z »vsiljenimi pogajanji«, kot je dejal, ni bil zadovoljen. Boji v BiH so se v soboto kljub pogajanjem nadaljevali, v makedonski vasi KuCište v bližini Skopja pa so se večinoma srbski prebivalci spopadb z makedonsko policijo, ki je demonstrante »pomirila« šele s solzivcem. (Reuter) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Slovenske TV oddaje RAI že letos? Po uradni objavi konvencije med državno radiotelevizijsko ustanovo RAI in italijansko vlado ima RAI Sest mesecev časa, da vzpostavi slovenske televizijske oddaje. Zelo verjetno bo ureditev vsega potrebnega trajala več kot pol leta, vendar bodo predvidoma slovenske oddaje na RAi stekle že pred koncem '93, pravi odgovoren za slovenske informativne oddaje pri deželnem sedežu RAI SaSa Rudolf. ......................stran 4... Dražje cigarete in super bencin Včeraj so italijanski kadilci v trafikah že morali odšteti od 300 do 350 lir več za cigarete, super bencin pa se je po padcu carinskih meja med dvanajsterico podražil za 5 lir. Spremembe količnikov davka IVA, ki jih je uzakonil novoletni vladni dekret, so povzročile spremembe pri prodajnih cenah vrste blaga, medtem ko bomo zdravstveno reformo najbolj občutili v lekarni, kjer bomo morali odšteti tisoč lir več za vsak recept in v celoti plačati več kot 700 vrst zdravil. stran 4 Novoletni pok ali »nova« politika? Tržaški socialisti in demokristjani še niso uradno reagirali na potezo listarja Camberja, poslanca Biasuttija in podpredsednika Dežele Sara, ki so napovedali vojno »barbarom« Severne lige. Molči tudi Lista za Trst, ki navadno zmagoslavno ocenjuje vsakršno potezo svojega poslanca. ......................stran 5... Vladna sredstva za porečje Soče Rimska vlada je tik pred koncem leta, kot poroča agencija Ansa, dodelila deželi Furlaniji -Julijski krajini 75 milijard lir za posege na porečju Soče. Na Goriškem pričakujejo, da bodo del teh sredstev namenili tudi realizaciji Soškega parka. Načrte za posamezne dele parka so občine ob Soči odobrile tik pred iztekom leta. ....................stran 6. V Nemčiji množično proti rasizmu V Essenu se je na prvi dan v letu zbrala več tl-sočglava množica, da bi s svečkami upanja izpričala svoje nasprotovanje rasizmu in ksenofobiji. Isti dan je spet gorelo v enem izmed zbirnih centrov za begunce: v požaru sta izgubili življenje dve osebi, dve sta bili ranjeni, vendar pa policija zatrjuje, da ni šlo za napad. stran 9 Danes skoki v Innsbrucku Na včerajšnjem uradnem treningu na skakalnici Bergisel v Innsbrucku je bil s 112 m najdaljši slovenski skakalec Franci Petek, zelo dobro formo pa je potrdil Nemec Jens Weis-sflog. Tretja tekma turneje Intersport bo danes z začetkom ob 11.45, najbolj nestrpno pa jo najbrž pričakujejo Avstrijci, ki na Bergislu niso zmagali že dolgih 13 let. ...................stran 11. Roma - Milan današnji derbi nogometne A lige Osrednja tekma današnejga, 14. kola italijanske nogometne A lige bo v Rimu med domačo Romo in vodilnim Milanom, ki je v tem prvenstvu še nepremagan. Poleg rimskega srečanja bo danes na sporedu še vrsta drugih dokaj zanimivih srečanj. stran 11 Rešitev križanke »Božične pesmi«: Janez Pavel Drugi, Urbi et Orbi, 1 - Zveličar nam je rojen zdaj, 2 - Pastorela, 3 - Božji nam je rojen sin, 4 - Sveta noč, 5 - Kaj se vam zdi, 6 - Raduj človek moj »Le tiste rešitve, ^ so skušale združiti sodobna merila z načeli okolja, v katerega so vgrajene, so resnični prispevek h kvaliteti...« ■ Ugotovitvam, da je danes prenova cerkvenih stavb na Slovenskem med najbolj iskanimi posli, da je za pravilne odločitve Potrebna dobršna mera znanja in izkušenj in da za tako delo (se) nismo dovolj pripravljeni, morajo dodati še sklep. Pri obnovi cerkvenih stavb je sicer res precej spodrsljajev, vendar dovolj dobrih vzorov, ki so nam lahko v spodbudo. Ne le s praktičnimi izkušnjami, tudi teoretično in strokovno je pri nas znanje marsikje že doseglo stopnjo, primerljivo z najboljšimi rešitvami v tujini. In zakaj se ne bi zgledovali po tem, kot da se učimo iz napak? Po nekdanjih, mnogokrat ozko ideoloških ali estetsko in tehnološko enostranskih odločitvah je prenova cerkva zdaj strokovno že povsem dozorela, za tiste, ki Poznajo pravila dela. Ta s° nastajala stoletja in danes spadajo med najbolj odgovorne arhitekturne naloge - niC vec ne gre za potrebe naročnika, ampak tudi za skupni cilj varovanja kulturne dediščine, ki je last vsega človeštva. V preteklosti pa so si pravila za posege naj- dala oblast v letu 1947 popisati, gradivo pa je vse do leta 1968 nedostopno, saj so v tem Času cerkvene stavbe drugo za drugo rušili (2). Nekoliko drugačna je bila usoda cerkva v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Nova arhitekturna moda jim je odvzela pravico do nekdanjih vrednot in jih skušala prenoviti z akademsko pustim plaščem historičnega okusa - največkrat z neogotskimi zvoniki, fasadami in notranjo opremo. Pravilo, da mora biti »spomenik« vsaj po barvi, Ce že ne po videzu, podoben starinsko mračni srednjeveški arhitekturi, najlepši pa bi bil, Ce bi kazal gola rebra, se je zavleklo še daleC v današnji Cas. Tako je celo nestor slovenskih konservatorjev dr. F. Stele med vojnama dal navodilo, naj kranjsko župno cerkev obnovijo v sivem ometu, Ceš da bo ta najbolje ustrezal njenemu videzu, Čeprav te barve na njej nikoli ni bilo - in ko so to res storili, so mimogrede odbili fresko sv. Krištofa na glavni fasadi... Komičen je bil tudi upor enega od »državnih« ocenjevalcev spomenikov, ki I ■ ■ »Prenova« cerkva na Slovenskem III V naslovu: Plečnik Je gradnjo (»prenovo«) cerkve v Bogojini (1925-27) izbral merila in značilnosti stare cerkvice, ki jo je vgradil in s tem ohranil. (Foto: P. Fister) 5 i ■ 'I ■ JSi Peter Fister določenem strokovnem krogu, je Cas določal različna pravila, ki so lahko izhajala iz splošne (mednarodne) teorije, ali lavami. Danes nekateri uveljavljajo pretirano modo rekonstruiranja tistih delov stavb, ki jih nekoč morda sploh ni Nekdaj slovita romarska cerkev v Crngrobu spet obvladuje pokrajino med Loko in Kranjem. (Foto: P. Fister) večkrat lastili posamezniki. Prvi vzorec tovrstnih »prenoviteljev« je pri nas že ljubljanski škof Tomaž Uren v začetku 17. stol. Po pravilih tridentinskega koncila in leta 1603 ustanovljene cerkvene cenzu-re za potrjevanje primernosti umetniških del je vodil komisijo, ki je po Kranjskem, delu Štajerske in Koroške »prenovila« vsaj 46 cerkva in 106 oltarjev - kar je bil eden od Poskusov protireformacije. da bi odstranila umetnostne dosežke, ki jih je ustvarila reformacija, in Hb nadomestila s svojilni... (l). Podobna »pravi-ia« si je izmislilo obdobje Po drugi vojni. Celotno Kočevsko z vec kot 50 oerkvami-spomeniki je se je še leta 1977 s publi-kacijo (tedaj jo je lahko izdal le še v samozaložbi) spravil nad konservatorje, ki so si v stari samostanski cerkvi v Pleterjah upali restavrirati prvotne »gnusne mesnato rdečkaste« barve, namesto da bi kamen očistili do njegove »naravne« barve (3). Njegova pravica, da postavlja pravila, je trpela nq raCun znanstvenih resnic. Med »določevalce« pravil je potrebno všteti tudi tiste strokovnjake, ki so po svoji službeni dolžnosti zanje odgovorni. To so konservatorji na zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine, po izobrazbi največkrat umetnostni zgodovinarji. Tudi v tem, na videz povsem pa tudi iz povsem domačih logov. Lastniki cerkva so do konservatorjev vedno imeli poseben odnos, saj se jim je zdelo, da jih le omejujejo in da so vse preveč konservativni, nihče pa si ni upal zanikati težavnosti njihove naloge: varovanja kulturne dediščine. Nihali so med močno neznanstvenimi posegi, ko so spomenike »popravljali« (na primer rekonstrukcije fresk, ki jih je že pred drugo vojno izdeloval slikar Sternen), umetnim ustvarjanjem starinskosti (uporabljali so »ubito belo« barvo za fasade, da bi imele bolj starinski videz) in nekritičnim luščenjem in prikazovanjem vsega, kar so stoletja skrila med prede- bilo. Vendar pa kljub nesporazumom lahko ugotovimo, da je veliko cervke-nih stavb prav zaradi vztrajanja konservatorjev pri tem, da jim morajo vrniti nekdanje vrednote, ostalo ali ponovno postalo tako kvalitetnih, da jih lahko uvrstimo med kulturno dediščino najvišje vrednosti. Vedno znova so posamezniki, ki bodo skušali uveljavljati svoj okus. Ce pa smo prav za cerkvene . stavbe na Slovenskem lahko rekli, da skoraj vse spadajo med temeljne sestavine razpoznavnosti našega okolja, da so vrhunski dosežki kulturne, nacionalne in verske dediščine, jih moramo pred vsemi modnimi, ^ Žužemberku spominjajo le ruševine na nekdanjo vlogo izjemno kvalitetne baročne stavbe. (Foto: P. Fister) avtorskimi ali uporabnimi željami obvarovati, da ostanejo to, za kar jih je slovenski človek ustvaril v dolgih stoletjih. Pravila so dobila svoj okvir in vsako vprašanje o prihodnji prenovi lahko v njih najde tudi ustrezen odgovor. Lastniki (Cerkev kot institucija, župniki...) postavljajo tri glavne skupine zahtev: cerkvene stavbe moramo usposobiti za nove potrebe, zadnji cerkveni koncil je uvedel novo obliko liturgije, s tem pa cerkve potrebujejo novo opremo, same pa dobivajo novo vlogo župnijskih središč (skupaj jih je okrog 770), medtem ko so podružnice bolj lokalne posebnosti, v resnici pa ne funkcionirajo veC (skupaj jih je veC kotlSOO) (4). Verniki predsem zahtevajo večje udobje. Vsega tega seveda v baročnih ali srednjeveških stavbah ni bilo. Vgrajevanje grelnih naprav, primernih za športne dvorane, Tho-netovih (gostilnških) stolov in podobnih pridobitev, lahko povsem uniči resnične vrednote. Zgodi se celo, da je bilo, tako kot v Stranjah pri Kamniku, potrebno zaradi udobja zgraditi novo dvorano tik pod cerkvijo - pa Četudi je v stari cerkvi mojster PleCnik pokazal, kako je mogoče ob spoštovanju že dane arhitekture ustvariti novo. Da ne govorimo o uničenih freskah, ki so jih v mnogih cerkvah prekopali, da bi v zidove položili električne kable... Nova liturgična oprema (oltar, obrnjen proti vernikom, ambon, sedilje itd.) je bila vzrok, da so se v marsikateri cerkvi »znebili« stare opreme. Taki posegi seveda niso niC novega, saj so na primer v Kranju že leta 1886 prodali »zastareli« oltar -danes pa je eno glavnih del gotskega slikarstva v zbirki Narodne galerije na Dunaju (5). Tudi rešitve, ki se tičejo nove opreme, so razen nekaterih spodbudnih izjem le redko usklajene z vrednostjo, ki jo ima cerkev kot celota. NiC ne pomaga, Ce je novi oltar še tako lepo moderno gladek in svetleč, izdelan iz marmorja in tomba-ka, Ce pa s tem dokazuje modno revščino v oblikovanju! Le tiste rešitve, ki so skušale združiti sodobna merila z načeli okolja, v katero so vgrajene, so resnični prispevek h kvaliteti, sicer pa razvredno- tijo samo cerkev kot vsestranski spomenik - tu nam je še vedno lahko vzornik tudi veliki mojster PleCnik, Čeprav ga ne bi smeli zgolj preprosto posnemati. Ce že sama Cerkev ne kaže ustreznega zanimanja zanje, jim moramo dati novo vlogo. Da je to Cisto mogoCe, kažeta vzorca v Grobljah pri Domžalah in v Zelšah pri Cerknici. Se pred desetletji sta bili cerkvici zanemarjeni, danes pa v obeh organizirajo glasbene prireditve na najvisji ravni, v Grobljah pa je tudi muzej slikarja Jelovška, ki je cerkev opremil z izjemnimi freskami. Prav v Grobljah se je pokazalo, da so se Cerkev in verniki za (sicer nacionalizirano) stavbo zaceli zanimati Sele, ko je ta dobila prej opisano novo, nic kaj cerkveno vsebino. Takšnih in po- prvine njene arhitekture ali gotske oblike ali slikarije iz baročnega obdobja ali pa morda delo lokalnega slikarja - nikakor pa ni bilo mogoCe hkrati predstaviti vseh teh vrednot. Kot arhitekt-konser-vator sem zato posamič (da se med seboj ne bi srečali!) na ogled, povabil najveCje strokovnjake za vsa ta obdobja. Do uskladitve ni prišlo, saj je vsak dokazoval, da je pravilna le njegova trditev (6). NaCela, ki veljajo danes, temeljijo na mednarodno dogovorjenih pravilih, ki Sele v medsebojni primerjavi dajejo ustrezen odgovor. Da bi spoznali, kako zapleteno je v resnici tako odločanje, navajam eno od metod (7). Po njej so osnovne vrednote naslednje: zgodovinska vrednost, starost, estetska in prostorska vrednost, originalnost, avtentičnost, do prostora, v katerem je nastal, ni dovolj, da en sam strokovnjak določi, kaj je po njegovih merilih kvalitetno, ampak mora do ugotovitev priti skupaj z drugimi strokovnjaki in še z lastniki ter uporabniki vsakega spomenika. Takega načina dela zaradi njegove dolgotrajnosti ali pa zaradi drugih vzrokov pri nas ponavadi ne uporabljamo, zato tudi vedno znova prihaja do sporov med spomeniškim varstvom in lastniki kulturnih spomenikov - pri tem so najbolj sporne prav cerkve. Arhitekti sodelujejo pri prenovi cerkva kot konservatorji, največkrat pa kot projektanti. Pri njih se pojavljata dve temeljni vprašanji: ali naj sledijo trenutni modi v arhitekturi, ali pa naj se spopadejo z na videz nerešljivim problemom, kako načrtovati prenovo kot izrazito avtorsko rešitev in hkrati upoštevati tudi to, da je cerkev tudi in predvsem kulturni spomenik. To je seveda navidezna zagata, saj upošteva le uspeh ali pa neuspeh arhitekta, ne pa tudi splošno dogovorjenih ciljev varovanja kulturne dediščine. Eden od prvih znanih sporov med arhitekti in konservatorji je glavna fasada Šentjakobske cerkve v Ljubljani: arhitekt Jeblinger jo je po ljubljanskem potresu v zaCetku stoletja avtorsko napravil še bolj baročno, kot je bila, proti pa je nastopil konservator Max Dvoržak. Podobna nesoglasja se nadaljujejo vse do danes. Spor sproža tudi dostikrat nekritično vrednotenje, da je avtorski dosežek edino merilo - ne glede na okolje, v katerem je bil ustvarjen. Celo panegiriCno hvaljenje vsega, kar je ustvaril naš veliki mojster PleCnik in hkratno prenašanje podobnih ocen na druge, je v zadnjih letih dalo mnogim arhitektom lažni Zato je na koncu potrebno dodati še tiste rezultate, na katere smo lahko resnično ponosni. Sam cenim kot najvecji dosežek spoznanje, da so cerkve na Slovenskem tako pomembna sestavina prostora, da bi bila brez njih podoba naših krajev tuja. Obnova zunanjosti cerkva, predvsem iskanje prvotnih barvnih arhitekturnih kompozicij (8) teCe že celih dvajset let in je tudi v evropskem merilu med najuspešnejšimi, cerkvicam na Slovenskem pa je dala prav tisti pomen, ki bi ga sicer izgubila, Ce bi nanje gledali le skozi njihovo namembnost. Tudi restavratorski posegi šo največkrat na visoki ravni, posebej Se obnova slik, plastik, pozlate, fresk - danes je mogoCe to trditi tudi že za doslej nekoliko zapostavljene arhitekturne dekorativne sestavine. Dosti lastnikov cerkva si želi, da bi z ustrezno prenovo ponovno dobile visoko mesto v slovenski kulturni zakladnici, in njihov trud, sodi, podobno kot spoznanje o vlogi cerkva v prostoru, med pomembne dosežke - le da bo prav tu potrebno narediti Se veC, da bomo res uspeli uveljaviti pravila, kako doseči tako visoke cilje. Zaradi vsega tega pa danes vendarle lahko rečemo, da so si cerkvene stavbe na Slovenskem že zagotovile ne le preživetje v podobi mrtvih spomenikov kulture, ampak da bodo Se naprej merilo identitete prostora, za katerega so jih gradili dolga stoletja. (Konec) OPOMBE: (1) A. Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa T. Hrena v slov. likovni umetnosti, SAZU, Ljubljana 1988. (2) M. Zadnikar, Gradivo za umetnostno topografijo Kočevske, ZSV Vzorno obnovljena (restavrirana) notranjost in oprema baročne cerkve v Komendi (Foto: P. Fister) dobnih rešitev je žal Se vse premalo. Konservatorji pa se srečujejo s svojimi zagatami. NajveCja med njimi je gotovo, kako se odločiti za pravilen izbor kvalitet. Vsaka cerkev je v svoji preteklosti dobivala nove in nove dodatke in danes bi se morali odločiti, katero je tisto obdobje, ki je ustvarilo najboljše. Vsi smo bili nedavno tega priCa razburjenju ob polemiki, kakšne barve naj bo obnovljena fasada frančiškanske cerkve v Ljubljani. Sam se spominjam naloge, ko sem moral pri imenitni, nekdaj grajski kapeli, danes podružnici na Malem gradu v Kamniku, določiti, ali je bolj pomembno izluščiti in rekonstruirati romanske redkost, simbolna vrednost. Tem vrednotam lahko damo naslednje pomene: znanstveni, vzgojni, kulturni, duhovni, ekonomski itd. Sele ko gornje pomene ugotovimo, lahko primerjamo vlogo in s tem vrednost posameznega spomenika v razvoju oblikovanja prostora, kot zgodovinske vrednosti, kot umetniškega, estetskega, prostorskega in arhitektonskega pojava, določimo mu mesto med strukturnimi sestavinami, njegovo funkcionalno in prostorsko vlogo itd. Da bi to teorijo res lahko praktično uresničili, da bi torej dobili resnično vrednost vsakega spomenika posebej in hkrati v njegovem odnosu do drugih spomenikov ter občutek, da imajo že s tem, ko cerkvam dodajo nekaj »svojega«, »novega« in »sodobnega«, pravico do pohvale. Zapiranje cerkvenih naročnikov v precej ozke kroge »ustreznih« ustvarjalcev pa le še dodajo olje na ogenj. KonCno so pri prenovi cerkva pomembni tudi izvajalci. Le malo jih je, ki bi bili za to resnično usposobljeni, posebno pravil, ki jih zahteva ta težavna naloga, pa večinoma ne poznajo. Prav zaradi neustrezne tehnologije, neustreznih gradiv in neizobraženih izvajalcev je v resnici največ pripomb na pravilnost prenove cerkva. Vendar, Ce bi začeli razlagati tehnološke probleme, bi zašli vse predaleč od temeljnih vprašanj. SRS, Ljubljana 1968. (3) C. Skodlar, Turki, jezuiti in konservatorski diletantizem, Ljubljana, samozal. 1977. (4) Cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1971. (5) J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1982. (6) P. Fister, Mali grad v Kamniku - konservatorski problem; v: Varstvo spomenikov XV, str. 59-68. (7) United Nations EP -MAP PAP-5/VV.3/1, Eva-luation of Historic Buil-dings and Sites, Marseille, 1987. (8) P. Fister, Obnavljanje starih polihromacij na sakralni arhitekturi; v: Varstvo spomenikov XIII-XIV, str. 93-106, Ljubljana 1970. ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA Nedelja, 3. januarja 1993 NOVICE MANEVER / GLAVNE NOVOSTI PO 1. JANUARJU MRAZ / SLABO VREME NE POPUŠČA Odgovor Andreottija New York Timesu RIM - »Nizki udarci v notranji politiki me niso zanimali, Ce pa mi mora dejstvo, da je moja vlada uvedla protimafijske ukrepe, kakršnih poprej Italija Se ni imela, skvariti ugled v tujini, potem bom primemo reagiral,« je poudaril Giulio Andreotti, ko je komentiral pisanje Johna Tagliabua, dopisnika New York Timesa, ki je italijanskega politika praktično obtožil sodelovanja z mafijo. »Podtikanja, s katerimi pisec posnema klevete gotovih italijanskih politikantov, so me presenetila in razhudila,« je Se dejal večkratni ministrski predsednik. Aretirali mafijca Alda Madonio PALERMO - Včeraj so zajeli Alda Madonio, zadnjega od Štirih sinov Francesca Madonie, ki ga tako imenovani mafijski skesanci označujejo kot desno roko nespornega vodje »cose nostre« Salvatoreja Riine. Po pričevanju Joa Cuffara je bil Aldo Madonia januarja 1988 neposredno vpleten v tihotapski prevoz 600 kilogramov kokaina po morju iz Kolumbije na Sicilijo: zadolžen je bil za prenos izkupička od prodaje mamila, veC kot 10 milijard lir, v Milan, kjer je finančni izvedenec Giuseppe Lottusi denar nakazal na razne tekoče račune v švicarskih bankah. Mafijski klan Madonia naj bi »nadzoroval« vse zahodno predmestje Palerma ter obmorska kraja Arenella in Acquasanta, sodniki pa so se začeli zanimati zanj že v šestdesetih letih zaradi zločinskih dejavnosti, ki so sle od nezakonitega trgovanja z mamili in izsiljevanja do reciklaže umazanega denarja in ubojev. Letos bo v Italiji še več nezaposlenih RIM - Najnovejše poročilo OECD o gibanju zapo-slenostne ravni v letu 1993 je za Italijo zelo negativno: število brezposelnih naj bi doseglo kar 11,3 odstotka aktivne delovne sile, medtem ko je znašalo v pravkar minulem letu toCno 11 odstotkov. Enako velja za Kanado, ki bo tako z Italijo na repu sedmerice industrijsko najbolj razvitih držav. V sklopu OECD so za Italijo samo še Finska, Irska, Španija in Turčija, kar ne more biti seveda v nobeno uteho; posebno še zaradi tega ne, ker se bo letos razlika med Italijo in Japonsko v pogledu brezposelnostne ravni povečala kar na 9 odstotkov - na Japonskem imajo namreč najmanj nezaposlenih in sicer jih je bilo lansko leto 2,2 odstotka, letos pa naj bi jih bilo 2,3 odstotka. V Južni Ameriki umrli trije Furlani VIDEM - V Fusagasugi, 60 km daleč od kolumbijske prestolnice Bogotžt, so roparji s strelnim orožjem in noži umorili furlanska zakonca, ki sta se bila izselila tja pred dvajsetimi leti. To sta 69-letni Renzo Morelli in 65-letna Nelly Bergama-sco. Oba sta službovala pri družbi Philips (on tudi pri krajevni televizijski hiši), po upokojitvi pa sta si uredila manjšo farmo. Nesrečni par zapušča dva sinova, ki bivata v Vidmu. V argentinski pokrajini Tucman pa je bila v trčenju dveh avtobusov, ki je terjalo 11 mrtvih in okoli 30 ranjenih, ob življenje 65-letna Domenica Del Bianco Franzil iz Avasinisa (Videm). Med ranjenimi je tudi njena enako stara sovašCanka Ancilla Urban Ridolfo. Obe sta bili v Latinski Ameriki (Argentini in Čilu) na počitnicah. Še šest mesecev za ureditev davčnih podatkov v bankah RIM - Lastniki tekočih računov in hranilnih knjižic bodo imeli še Sest mesecev Časa, da svoji banki sporočijo osebne podatke in davčno številko. Kljub temu, da je Amato še preteklo sredo zanikal možnost preložitve roka za izpolnitev te obveznosti, je vlada na koncu svojega zadnjega zasedanja ob izteku leta premaknila rok, ki bi bil moral zapasti 31. decembra, na 30. junij 1993.V primeru, da lastniki tekočih računov ne bi bili sporočili svojih podatkov bankam, bi bili po prvotnem namenu vlade žrtve zamrznjenja zneskov, ki jih imajo na tekočih računih in hranilnih knjižicah. Shod društva Edinost TRST - Na Trgu Unita bo danes ob 11.30 redno mesečno zborovanje društva Edinost. Gre za protestno manifestacijo zaradi zamud pri odobritvi ustreznih predpisov za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Edinost začenja s tem shodom Četrto leto manifestacij, ki jih je bilo doslej kar 37. Dražje cigarete in super bencin Vrsta sprememb v cenah po prilagoditvi količnikov davka IVA standardom v EGS Hudo sneženje začelo hromiti južno Italijo V Furlaniji-Julijski krajini izredno nizke temperature RIM - V »darilnem paketu«, ki ga je Amato-va vlada pripravila Italijanom ob prestopu leta, bo najbolj množično občutiti podražitev cigaret in goriva, medtem ko bo na primer prilagoditev količnikov davka IVA evropskim standardom navadnega državljana - glede na to, da se bodo pocenile zanj nedostopne dobrine -bolj malo prizadela. Pred dnevi napovedano podražitev cigaret - ki naj bi v državno blagajno prinesla tisoC svežih milijard - je bilo včeraj že mogoče »otipati« v trafikah. Italijanske cigarete so se v povprečju podražile za 300 lir, tuje pa za 350, tako da je npr. za zavojček navadnih MS po novem treba odšteti 2.750 lir, za rdeCo škatlo marlbora pa kar 4.000 lir. Pri bencinu je povišek za sedaj minimalen, in sicer samo 5 lir za super, medtem ko se je zeleni bencin celo pocenil (za 25 lir). Ta variacija je vsekakor posledica prilaganja italijanskih cen tistim, ki veljajo v ostalih državah EGS. Med posrednimi podražitvami, ki so posledica sprememb v davčnem sistemu, naj omenimo predvsem podražitev metana za gospodinjsko rabo, za katerega se je IVA od dosedanjih 4 zvišala na 9 odstotkov, medtem ko bodo nove telefonske tarife stopile v veljavo šele sredi leta. Prilagoditev oziroma zvišanje davka IVA bo nadalje vplivala na podražitev alkoholnih pijač, olja, mila, usnja, avdiovizualnega in gradbenega materiala, izposojanja filmov in pogodb za poklicne športnike. Od 9 do 19 odstotkov se je zvišala tudi IVA za sladkor in kavo, vendar se cene tega blaga široke porabe ne bi smele spremeniti, ker je vlada povišanje davka kompenzirala z ukinitvijo takse na porabo. Ob februarski obveznosti obnove kolekov za vozniška dovoljenja bodo že na voljo nove znamke za 50 tisoC lir, tako da nam ne bo treba starih »krpati« z 22 tisoC lirami dodatka. Radiotelevizijska naročnina je tudi za leto 1993 ostala na lanski ravni, novosti (beri podražitve) pa se napovedujejo na področju avtomobilskega zavarovanja, potem ko nas je novi prometni zakonik nagradil z drastičnim zvišanjem glob za avtomobiliste in pešce. V veselje tistih, ki radi potujejo, so se z znižanjem davka IVA pocenile tudi letalske vozovnice za prevoz oseb. Posebno poglavje pa zadeva toliko kritizirano zdravstveno reformo, po kateri je od 1. januarja treba v lekarni v celoti plačati dolgo vrsto zdravil (natančno 704), za vsak zdravniški recept pa dosedanjim trem dodati še tisoč lir. Ob tem novoletnem davčnem dekretu pa kljub vsemu le ne moremo govoriti o kakem posebnem pohlepu Amato-ve vlade, ki je Italijanom predpisala dokaj postopno privijanje pasu. Sedem tisoč milijard lir, kolikor bo država v treh letih iztržila z najnovejšim dekretom, je namreč le kapljica v morje suše, ki pesti državno blagajno in ki bo torej od državljanov kmalu terjala nove žrtve. Le-tem preostaja samo upanje, da bo država iztržila Cim veC s privatizacijami, ki lahko postanejo edini res bogati vir za napolnitev državne blagajne, za katero se zdi, da nima dna. Javni izdatki bodo v letošnjem letu predvidoma dosegli 800 tisoč milijard lir, kar je cela polovica notranjega kosmatega proizvoda in prav naivno bi bilo misliti, da bo posledice desetletja trajajočega slabega upravljanja javnega sektorja moč nadomestiti s še tako skrbnim privijanjem davčnega vijaka in krčenjem osebne porabe državljanov. (V.B.) RIM - Poročila, ki so včeraj prihajala zlasti iz južnih krajev Italije, so si bila na las podobna: skoraj povsod je snežilo, temperature so bile globoko pod letnim poprečjem, nekateri zaselki so bili že odrezani od sveta, podrlo se je nekaj hlevov in so morali reševati živino. Tistim, ki so se odpravljali na pot, pa so svetovali previdnost in Ce odhod ni bil prav nujen, so ga celo odsvetovali. V Furlaniji-Julijski krajini snega sicer ni bilo, zato pa mraz ni popustil. Zabeležili so rekordno nizke temperature, v hribih se je ponoči živo srebro spustilo na -20, v nižinah in ob morju pa na -10 stopinj Celzija. Mraz je bil v Trstu in na Krasu še bolj strupen zaradi burje, ki zjutraj ni bila posebno moCna (pihala je z jakostjo 38 km na uro), popoldne pa so sunki presegli 100 km na uro). Včeraj so v Trstu namerili -3, na Krasu -10, na Trbižu -14, v Pordenonu, v Vidmu in Gorici -8, najbolj hladno pa je kot običajno bilo na mejnem prehodu Bela peC: -15. Podobno kot pri nas, torej jasno in hladno, je bilo tudi na Južnem Tirolskem. Napovedi za prihodnje dni niso nic kaj rožnate. Danes naj bi se oblačnost raztegnila na vse italijanske dežele, v nekaterih krajih pa naj bi se sneg spustil do nižin. Sedanji val slabega vremena, posebej v severni in južni Italiji ter ob Jadranski obali, je posledica mrzlih in nestabilnih tokov, ki prihajajo iz severovzhodne Evrope. Čeprav ni bil "potolčen" noben rekord, v zadnjih sedmih letih niso zabeležili tako nizkih temperatur: leta 1985 so temperature globoko pod letnim poprečjem namerili zlasti v srednji Italiji (-30 v Bologni, -23 v Firencah). Napovedujejo pa, da se bo danes in jutri še bolj ohladilo, v torek pa naj bi se položaj nekoliko "normaliziral" s povratkom na sezonsko poprečje. Sneženje naj bi se nadaljevalo še nekaj dni, zlasti Jadran- sko in Jonsko morje pa bosta precej razburkani. Sneg se je včeraj pojavil tudi v Emiliji-Roma-gni, ki ji je slabo vreme doslej skoraj povsem prizaneslo. Zgodaj zjutraj je zaCelo snežiti v višjih legah, okrog 10. ure pa je sneg zajel Parmo, Reggio Emilio in obalo, od Riminija do Cattolice. Zlasti hudo je bilo v Kalabriji. V Catanzaru takega sneženja ne pomnijo celih 15 let, težave imajo z oskrbo z gorivom, marsikje je veter rul drevesa. V predmestju Cosenze se je zaradi snega podrla streha nekega hleva, pri Čemer je poginilo sedem krav molznic, deset konjev pa se je rešilo. V zimskem turističnem centru Iorica je zapadlo novih 60 cm snega, a v zadnjih dneh so ga namerili cela dva metra. Nekatere osamljene vasice morajo že oskrbovati z živežem in krmo. Po nekaj dneh lepega vremena je znova zaCelo snežiti v Umbriji, o močnem sneženju poročajo iz Bazilikate, iz Abrucov (v Pescari imajo težave še z ledom), v Apuliji so morali celo zapreti letališče v Bariju, od koder so promet preusmerili v Brindisi, kamor prihajajo tudi letala iz Milana in Frankfurta. Celo golobe zebe... Temperatura je tudi v Trstu zdrknila krepko pod ničlo, burja brije, celo golobe zebe... (foto Ferrari) TRST / PO URADNI OBJAVI KONVENCIJE MED PREDSEDSTVOM VLADE IN USTANOVO “Lelo '93 naj bi končno le bilo leto slovenskih televizijskih oddaj RAI“ Mnenja in ocene Saša Rudolfa, šefa slovenskih informativnih oddaj RAI PROMET / POJASNILO POLICIJE Tudi za vsa motoma . kolesa po novem obvezno zavarovanje Na Tržaškem vzeli vozniško dovoljenje vinjenemu šoferjiu in nepazljivi ženski Breda Pahor TRST - Bo leto ’93 pred svojim iztekom poklonilo Slovencev v Italiji televizijske oddaje v materinem jeziku v okviru državne radiotelevizijske ustanove RAI? Po dolgih letih je vprašanje veliko manj retorično, saj je bilo zadnji dan prejšnjega leta v uradnem vestniku konCno objavljeno besedilo konvencije med ustanovo RAI in predsedstvom italijanske vlade. Ne pretirana naglica, s katero so dali v "javno objavo" konvencijo, ni sicer najboljši porok, da pristojni nameravajo v najkrajšem Času udejaniti dogovorjeno, vendar pa je zdaj sklenjeni dogovor postal izvršilen. To pa pomeni, da ima RAI (od 31.12.92) šest mesecev Časa za ureditev vsega potrebnega glede vzpostavitve televizijskih oddaj v slovenščini. Bodo torej še pred začetkom poletja stekle televijske oddaje v slovenščini na valovih RAI? Saša Rudolf, odgovoren za informativni del slovenskih programov v okviru deželnega sedeža RAI za FJK, je zmeren optimist: v šestih mesecih vsega morda ne bo mogoče urediti, vendar pa do konca leta skoraj gotovo. V tej fazi, ko je bila konCno prebredena težava s podpisom konvencije in njeno objavo, ostaja glavni vozel podelitev frekvenc. Ni namreč še znano oziroma določe- no, na kakšnih frekvencah bodo oddajali slovenske televizijske programe. Vprašanje, zaradi katerega se je že v prejšnjih letih večkrat zapletlo, ni tako enostavno. Po oceni Saša Rudolfa so še zmeraj aktualne tri možne rešitve: prva varianta (vrstni red navedbe ne pomeni, da je prva hipoteza najbolj verjetna) jemlje v poštev aktiven poseg Dežele FJK, ki je že zaprosila za podelitev frekvenc, služile pa naj bi tako za prenos programov v slovenščini kot tudi (v naslednji fazi) programov v furlanšCini. Druga varianta si zamišlja ustanovitev posebne televizijske mreže RAI oz- načene kot druga 3. mreža (3. rete bis). In končno tretja hipoteza predvideva povezavo RAI-televizija Koper, se pravi tesno sodelovanje med televizijskimi mediji slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Izdelana varianta predvideva, da bi tudi slovenske televizijske oddaje RAI prenašali preko pretvornika na Nanosu, kar pomeni, da bi morali vse signale najprej "izvoziti" iz Italije v Slovenijo, od koder bi se spet vračali v Italijo: za tehnike RAI je to zaenkrat težko premostljiva ovira, ker bi lahko pretvornik v tujini kratkomalo zaprli. Tej nevarnosti bi se lahko izo- gnili s posebnim dogovorom med Italijo in Slovenijo (npr. v okviru posodobitve osimskih dogovorov). Takšne so torej možne variante, najprej izbira, nato pa še uresničitev ene izmed njih pa zavisi od tako imenovane politične volje. Tako s političnega predvsem pa s gospodarskega vidika trenutek za uresničevanje takšnega projekta ni najbolj ugoden (sicer pa, kdaj so se Slovencev v Italiji pisali dobri Časi). Ne glede na dejstvo, da so bila odobrena sredstva za vzpostavitev slovenskih televizijskih oddaj, bo treba nedvomno upoštevati gospodarske težave države in tudi ustanove RAI. RIM, TRST - Tudi za motorna kolesa je obvezno zavarovanje. To je včeraj uradno sporočilo poveljstvo prometne policije, potem ko se se v tisku pojavila nekatera protislovna oziroma zgrešena tolmačenja novega prometnega zakona, ki je stopil v veljavo z novim letom. S prvim julijem pa bodo morala tudi motorna kolesa obvezno imeti svojo evidenčno tablico, ki je do danes niso imela. Glasnik prometne policije je vsekakor izjavil, da bodo varnostni organi v prvih dneh nekoliko prizanesljivi do tistih, ki se še niso zavarovali, potem pa bodo strogo izvajali zakon, ki doloCa visoke globe za kršitelje novih določil. Za mladoletne voznike motornih koles je tudi po novih predpisih obvezna čelada. Nediscipliniranim avtomobilistom in tudi pešcem se v Italiji, kot znano, obetajo težki Časi. Policija, karabinjerji in mestni redarji so deloma že dobili navodila za izvajanje novih predpisov. Prometni zakonik ima skupno veC kot 400 Členov. V Miljah pri Trstu so včeraj prometni policisti na mestu vzeli vozniško dovoljenje neprevidni av-tomobilistki, ki je "zgrešila" smer na novi tržaški hitri cesti. Tržaški redarji pa so pod veCer na osnovi novega zakona odvzeli vozniško dovoljenje moškemu, ki je vozil v vinjenem stanju. SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI vas vljudno vabijo na NOVOLETNI KONCERT ’93 SIMFONIČNEGA ORKESTRA HRVATSKE RADIOTELEVIZIJE Dirigent: Alan Bjelinski — Klavir: Pavica Gvozdič Rossini, Beethoven, Schubert TRST — Kulturni dom - Ul. Petronio 4, v sredo, 6. januarja, ob 20,30 Prll^P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*IWD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ms] MltAMILMICA IN POSOJILNICA OPČIN C -TltST KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Vstop z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank TRST Nedelja, 3. januarja 1993 POLITIKA / CAMBER, B1ASUTTI IN SARO Novoletni pok ali ”nova“ pot? Molk tržaških voditeljev PSI in KD Sandor Tence Novoletni pok, sveto zavezništvo za oblast in balkanska farsa. To so samo nekatere ocene predsilvestrske poteze listarja Camberja, demokristjana Biasuttija in socialista Sara, ki so iz Trsta napovedali politični boj proti "barbarom" Severne lige in hkrati tudi neko novo tržaško-furlansko zavezništvo. "Uspešnost" te nenavadne pobude bo preveril čas, sedaj lahko le rečemo, da prinaša dodatno vodo na mlin Listi za Trst, ki ji nekateri (v tem primeru Biasutti in Saro) za vsako ceno priznavajo vodilno vlogo v tukajšnji stvarnosti. "Nevarnost vdora barbarov" priča, kako nekateri površno in kratkovidno ocenjujejo pojav Severne lige, ki ji taki besedni izpadi samo koristijo in zato ni čudno, da to gibanje uspeva tudi brez jasne politične linije. Njeni največji propagandisti so namreč večkrat prav tradicionalne stranke, s svojimi napakami in z zastarelo politiko. Poteza nenavadnega političnega tria je presenetila predvsem tržaške demokristjane in.socialiste, ki se o zadevi še niso izrekli. Nekateri njihovi voditelji so še na smučanju, drugi so za sedaj izbrali pot molka, za nekatere pa je zadeva neresna in si zato ne zasluzi velike pozornosti. Med tistimi, ki tako mislijo, je tudi novi deželni odbornik Dario Tersar (PSI), ki je mnenja, da je šlo le za novoletni pok in nič več. »Vtis imam, da je režiser te poteze Camber in da sta njegova sogovornika (predvsem Saro) igrala pri tem postransko vlogo. Kar se mene tiče, mislim, da je vsakršno novo zavezništvo med PSI in LpT neponovljivo in da je torej ta politična izkušnja dokončno mimo. Socialisti morajo nasprotno stremeti po novih odnosih na levici in dokončno pustiti za sabo staro politiko, ki je pripeljala stranko v današnjo situacijo«, nam je povedal Tersar. Vodstvo PSI torej .uradno molči, molčijo demokristjani in, kar je nenavadno, tudi melo-narji. Lista, ki navadno vedno zmagoslavno komentira vse Camberjeve pobude, je tokrat zelo previdna in očitno Se ne ve, kako predstaviti svojim pristašem "objem" z do '/čeraj zaso-vraženimi Furlani. Oglasil pa se je poslanec Demokratične stranke levice VViller Bordon, ki je mnenja, da so Camber, Biasutti in Saro podpisali neke vrste sveto zavezništvo za oblast, ki spominja ne samo na takozvani CAF (Craxi, Andreotti in Forlani), a tudi na žalostno pot, ki so jo pred razsulom fašizma ubrali ustanovitelji Salojske republike. »Stranke so namreč že doživele svoj 25. julij (nezaupnica Mussoliniju) in se sedaj hočejo klavrno rešiti pred propadom«, je pikro dodal Bordon. »Ce bi zavezništvo med Camberjem, Biasut-tijem in S arom obrodilo določene sadove, bi to pomenilo, da se tudi v naši deželi uveljavlja balkanski način politične bitke", je zadevo komentiral deželni glasnik Zelene liste Elia Mioni. Po njegovem mnenju je treba zelo pazljivo oceniti stališče treh politikov do Osimskih sporazumov in do sodelovanja s sosednjimi republikami, ki lahko vzbujajo le veliko zaskrbljenost. Sam predlog po odložitvi deželnih volitev, podčrtuje Mioni, jasno priča, da je iz Trsta žal zapihal zelo slab in tudi nevaren politični veter, ki močno spominja na staro in popolnoma preživeto politiko. TEŽAVE / BURJA IN MRAZ Tržaške ulice prava past za voznike Trst si s Firencami in Rimom deli prva tri mesta na nezavidljivi lestvici prometno najbolj nevarnih mest. Po statističnih ugotovitvah mesečnika »Mobilith e traffico urbano« se večina prometnih nesreč v Italiji nasploh, in sicer kar 73 odstotkov, pripeti na mestnih območjih, kjer je bilo leta 1991 124 tisoč nesreč s 3.189 mrtvimi in 166 tisoč ranjenimi osebami. Kot rečeno, so po številu prometnih nesreč na prvih mestih Rim, Firence in Trst. V Rimu se je leta 1991 primerilo 10, 5 nesreče na vsakih tisoč vozil v prometu z enim smrtnim ponesrečencem na vsakih 10 tisoč prebivalcev. Se huje je bilo v Firencah z 10, 6 nesreče na tisoč vozil v prometu, Trst pa je bil na približno isti ravni. V letu 1991 je prišlo v našem mestu do 1.600 nesreč z 18 smrtnimi žrtvami in več kot 2 tisoč ranjenimi, kar pomeni, da je smrtni primer prišel na vsakih 14 tisoč prebivalcev. KINO Gostuje SLG CELJE Friedrich Schiller RAZBOJNIKI Režija Robert Raponja V soboto, 9. januarja, ob 20.30 v nedeljo, 10. januarja, ob 16. uri Izšla je božična MLADIKA z bogato vsebino TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi inventure 4., 5. in 7. januarja 1993 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 3. januarja 1993 GENOVEFA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 Dolžina dneva 8.48- Luna vzide ob 12.19 in zatone ob 2.26. mo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Re-voltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. M PRIREDITVE • ZDRUŽENJE LUPUSINFA-BULA vabi otroke in vse, ki radi igrajo na tombolo, v Lu-doteko (Skedenjska ulica 124) na veliko, zabavno LUPO-TOMBOLO oz. »tombolo po naše«, v torek, 5. januarja 1993, ob 15. uri. H ČESTITKE Predraga MIRANDA, Čeprav se bližaš polovici stoletja si Se vedno lepa in sveža kot sop cvetja. Srečno Lara, Livio, Igor, Narcisa, Stelio in posebno Erika. Vse najboljše za rojstni dan želijo RADOVANU VALIČU iz Skednja Zena Milena, Melita, Franko in Renco s Kalliopi in malo Adriano. MALI OGLASI PRODAM renault R5 v odličnem stanju. Tel. na St. 944005. PRODAM avto opel corsa TR 1200, letnik 83, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. na St. 280880 od 20. do 21. ure. PRODAM avtomobil renault clio 1200 RT, letnik 1990. Tel. na St. 226390. PRODAM fiat ritmo S70, svetloplav, metaliziran, letnik 84, vedno v garaži, prevoženih 36.000 km. Tel. na St. 948310 ob delovnih urah. PRODAM avto alfa 164 twin spark, letnik 88, v zelo dobrem stanju, ABS in klimatizacija. Tel. (0481) 532038. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na St. (0481) 21771. PRODAM debele akacijeve kole za vinograde. Tel. na St. (0481) 21517. PODARIM ljubitelju živali polperzijski mucki: Črnega samčka in tigrasto samičko. Tel. na St. 0038 6678756. NADJA in NATAŠA KRALJIC vabita vse prijatelje in znance na odprtje nove kavarne v Boljuncu (bivša Pri Mariji) v torek, 5. januarja, po 18. uri. Vnaprej se zahvaljujeta vsem, ki se je bodo udeležili. DRAGA BOŽIČEK in DEDEK MRAZ, imata v Žaklju tudi 45-letnega situiranega, postavnega, z voljo do nadaljnje poti v dvoje? Dostavite ga, prosim, na F.P. Trst 15 - C.I. 16162124. 3 OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi vse elane in simpatizerje na PRAZNIKE VČLANJEVANJA: jutri, 4. januarja, ob 20. uri v Repnu v BubniCevem domu; v torek, 5. januarja, ob 19.30 v gostilni v Saležu; v petek, 8. januarja, ob 19.30 v gostilni Klop v Nabrežini in v ponedeljek, 11. januarja, ob 19. uri v Društveni gostilni na Kontovelu. SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT - ZABREZEC priredi v soboto, 9. 1. 93, ob 20. uri SPOMINSKO PROSLAVO ob 43. obletnici tragičnih vojnih dogodkov 10. januarja 1945. Sodelujeta OS iz Boršta in Združeni mešani pevski zbor Slovenec - Slavec. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se Šiviljska popravila spet pričnejo od 13. januarja dmje ob sredah od 8.30 do 12.30. DR. ŽERJAL obvešča, da bo od jutri, 4. januarja 1993, sprejemal v ambulanti v Bazovici - Bazoviški dom - z istim urnikom kot do sedaj. ZAHVALA Gasilce klicali od vsepovsod Zaradi razmajanega žerjava ponovno zapili nekatere ulice Med drugim je gorelo pri Trebčah in v okolici Melare Tržaški gasilci so tudi včeraj imeli polne roke dela, kot pač vsakokrat, ko piha burja in pritisne mraz. Klicali so jih od vsepovsod zaradi odpadajočega ometa, visečih napuščev, itd. Prišlo je tudi do manjših požarov v okolici Trebč ter pri Mela-ri, v smeri proti Lonjerju. V mestu je bil poleg vsega promet otežkočen zaradi zaprtja nekaterih ulic. 2e pred časom je veter v Ul. Geppa, pred hotelom Regina, bivšim Narodnim domom, razmajal žerjav. Sedaj se je nekaj podobnega dogodilo z žerjavom v Ul. Galatti (na sliki Ser-gia Ferrarija). Tako so za promet zaprli odsek med Ul. Trento in Ul. Filzi ter odsek Ul. Roma med Ul. Ghega ter Trgom Vittorio Veneto. NOVINARJI / POBUDA ČASNIKARSKE ZBORNICE Letošnja novinarska agenda koristen pripomoček pri časnikarskem delu V tržaškem časnikarskem krožku so včeraj zjutraj predstavili novinarsko agendo za leto 1993. Agendo pripravlja Ze drugo leto zapored krajevno vodstvo novinarske zbornice, ki krije stroške za tiskanje z reklamo. Gre za dokaj koristen pripomoček pri novinarskem delu, saj vsebuje poleg dnevnika vrsto podatkov, zakone, ki urejujejo novinarsko delo, delovno pogodbo itd. Agendo prejmejo vsi člani novinarske zbornice, publicitsti in profesionalci, ob poravnavi letne članarine. Predsednik deželne novinarske zbornice Silvano di Varimo je predstavil agendo za leto 1993 (Foto Ferrari) ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Puerto Escondido«, r. G. Salvato-res, i. Diego Abatantuono. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«, prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 14.15, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Riky e Barabba«, i. Renato Pozzetto, Christian De Sica. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Carlo Verdone, i. Francesca Neri. GRATTACIELO - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Marama, ho riperso 1’aereo«, i. Macaulay Culkin. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »La storia di Qiu Ju«. EDEN - 15.30, 22.10 »Pelle di lusso«, i. Moana Pozzi, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00. »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r.-i. Woody Al-len, i. Mia Farrovv. RADIO - 15.30, 21.30 »II buchetto e 1’estasi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri, PONEDELJEK, 4. januarja 1993 ANGELA VREME VČERAJ: Temperatura zraka -2 stopinji, zračni tlak 1029,2 mb stanoviten, veter 38 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 80 km na uro, vlaga 38-od-stotna, nebo jasno, morje zelo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Smutz, Christian Ciani, Nicold Bevilacoua, Beatrice Finoc-chiaro, Beatrice Marattoli, Mattel Davide, Talia Malfassi, Celeste Di Costa, Lea Lorenzi, Aileen Samec. UMRLI SO: 90-letna Maria Bianchi, 62-letni Luciano Scherlich, 71-letni Bruno Iu-lianelli, 69-letni Angelo Mat-tioli, 68-letni Giovanni Filip-pi, 82-letni Francesco Sferco, 69-letna Silvana Bertuzzi, 68-letni Giorgio Starz, 82-letna Corinna Palmieri, 87-letni Sta-nislao Corbatti, 31-letna Elisa-betta Mismas, 78-letna Geno-veffa Furlan, 79-letna Giustina Svetina, 71-letna Giordana Stuparich, 76-letni Antonio Scavone, 72-letni Giuseppe Dudine, 85-letna Maria Valente, 79-letna Zora Zupan, 79-letna Caterina Riosa in 85-let-na Maria Pechiar. d LEKARNE Od petka, 1., do nedelje, 3. januarja 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 (Zavije) (tel. 232253), Trg Goldoni 8. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) - sa- ■ ■ BARI 88 34 84 68 75 CAGLIARI 85 31 71 46 76 FIRENCE 78 12 72 73 41 GENOVA ' 29 40 41 86 57 MILANO 40 12 23 58 85 NEAPELJ 54 70 47 43 9 PALERMO 5 18 72 56 60 RIM 41 90 87 15 39 TURIN 75 41 87 85 28 BENETKE 46 17 60 43 28 ENALOTTO 2 2 2 1 X X 1 X 2 X 2 2 KVOTE 12 56.647.000 lir 11 2.249.000 lir 10 178.000 lir IGRAČE OR VISI TRST-UL. PONCHIELLI3 super izbira kakovost - cene video igre gg Quickjoy KAKI OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. NA BRISCAH pri Križu je odprta osmica. Cvetka in Mirko BriSCak točita belo in Črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO ima v Stivanu Livio Pernarčič. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. DAJEM instrukcije iz matematike. Tel. na St. 944072 v dopoldanskih urah. PRODAJAMO dovoljenje za prodajo cvetlic in lonCnic s stojnico in stalnim prostorom na Rdečem mostu. Tel. na St. 225578 ali 225148. PRODAM kompjuter Olivetti M24 v odličnem stanju, disketa 20 MB, floppy disc 36, monokromaticen ekran, skede raznih iger itd., primeren za začetnike ali podjetja, za 600.000 lir. Tel. na St. 214274 ob urah obedov. TRISOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na St. 420604 po 21. uri. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severa 2/4 Nabrežje N. Sau-ro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Aobruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (drž. cesta 202) IP Trg Valmaura Devin-Na-brežina (cesta 14) Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severa 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) Ob izgubi našega dragega JOSIPA COLJE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku bili ob strani in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo župniku Markuži in cerkvenemu zboru iz Mavhinj. SVOJCI Sesljan, 3. januarja 1993 1.1.1963 1.1.1993 30 let je odkar nas je zapustil nas dragi Z ljubeznijo se ga spominjamo mama, sestri in drugi sorodniki Trebče, 3. 1. 1993 Marije Knez por. Pipan mož in otroci z družinami Samatorca, 3. 1. 1993 1.1.1987 1.1.1993 Ob 6. obletnici smrti naše drage t Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi oče, brat in nono Stanislav Hrovatin Pogreb bo v torek, 5. januarja 1993, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo hčerki Karla in Valerija z družinama, sestra Valerija in drugi sorodniki. Trst, 3. januarja 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin Jožefa Pečarja Svojci Opčine, 3. 1. 199 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Antonije Zeriali * vd. Colom (Tonce) Posebna zahvala gre g. vikarju Vončini, cerkvenemu pevskemu zboru, GOS Fran Venturini in KD F. Prešeren. Hči Nadja z družino Boljunec, 3. 1. 1993 t Dne 30. decembra 1992 nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče Mario Čok Pogreb bo jutri, 4. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo žena Klavdija, hči Adrijana in sin Sandro Lonjer, 3. 1 1993 Ob smrti Maria Čoka izrekata iskreno sožalje Sandru in družini Paolo in Stefano ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Vladimira Pertota se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. kaplanu dr. J. Špehu za obred in tolažilne besede. SVOJCI Barkovlje, 3. 1. 1993 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TUDI V MAJHNIH STVAREH TET AHKO SKRITA A GORICA Nedelja, 3. januarja 1993 NOVICE SOČA / ZA POSEGE V POREČJU RAZSTAVA / V LJUBLJANI TEČAJ / V KNJIŽNICI D. FEIGEL Razpis za nove lestvice pri dodeljevanju ljudskih hiš Zavod za ljudska stanovanja (IACP) je razpisal natečaj za sestavo prednostnih lestvic za dodeljevanje stanovanj v najem v sledečih občinah: Koprivno, Moraro, Slovrenc, Dolenje, Poljan, Zagraj, Sovodnje, Šempeter ob Soči, Gradišče in Marjan. Prošnje za uvrstitev na lestvico je treba predložiti do 1. marca letos v tajništvu zavoda, Verdijev Korzo 116. Izpolniti jih je treba na posebnih obrazcih. Za podrobnejša navodila in pojasnila je na razpolago tajništvo zavoda vsak dan (razen sobote in praznikov) od 9. do 12. ure ter ob sredah tudi od 15. do 17. ure. Ribiči društva Vipava se pripravljajo na 20-letnico Društvo športnih ribičev Vipava, ki združuje nad sto elanov, bo 13. januarja obeležilo 20-letnico delovanja. V Kulturnem domu v Sovodnjah bodo pripravili srečanje elanov. Podali bodo obračun delovanja, elane seznanili z novostmi na področju športnega ribolova (posebej kar zadeva ribolov v Vipavi) in prisluhnili izsledkom strokovne raziskave dr. Specchija o omejevanju podusti v tukajšnjih vodah. Trgovine jutri odprte Združenje ASCOM obvešča, da bodo trgovine v prihodnjem tednu zaradi praznika v sredo, 6. t.m., poslovale po sledečem umiku: jutri bodo vse trgovine lahko obratovale ves dan, v popoldanskem Času bodo (fakultativno) lahko odprte tudi cvetličarne in trgovine jestvin. V torek bodo mesnice odprte tudi popoldne, v pekarnah pa bodo prodajah kruh tudi za naslednji dan. V sredo bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetlicam, ki bodo lahko poslovale v dopoldanskem Času. V sredo ne bo veljala obvezna tedenska zapora za javne lokale. Glasbena vzgoja v šolah s koncerti klasične glasbe Kulturno in glasbeno združenje Rodolfo Lipizer bo med šolskim letom 1992/93 priredilo serijo koncertov klasične glasbe po osnovnih šolah. Pravzaprav se je tovrstna dejavnost že začela sredi decembra, nadaljevala pa se bo do sredine marca. Pobudo prirejajo v sodelovanju s šolskim okrajem št. 14. Cilj je uCence s primernim pristopom seznaniti s klasično glasbo, jih seznaniti z dejavnostjo in programi študija na glasbenih šolah in z možnostmi poklicne zaposlitve. Poleg teoretičnega dela obsegajo srečanja tudi predvajanje glasbe v živo. Za to skrbijo Elia Vigolo (violina in viola), Davide Prelaz (viola), Tullio Zorzet (violončelo) in Nicoletta Sanzin (harfa). Skupina bo obiskala tudi osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Vlada dodelila 75 milijard lir Bo del tega denarja za Soški park? Sotočje Vipave in Soče (foto Studio Reportage) Marko Marinčič Vlada je na zadnjem zasedanju pred koncem leta 1992 med drugim odobrila tudi dodelitev 75 milijard lir deželi Furlaniji - Julijski krajini za ureditev porečja SoCe. Vest o pomembnem finansiranju je v skopem sporočilu posredovala tiskovna agencija ANSA, ki pa ne navaja dodatnih podrobnosti. Finansiranje sicer ni povsem novo, saj je investicija za Sočo bila predvidena že v lanskem državnem proračunu, tako da so sedanje milijarde v bistvu le potrditev že sprejetih obvez. V pomanjkanju podrobnejših uradnih informacij lahko domnevamo, da je del teh sredstev namenjen za naCrte, ki so že dolgo let na spisku predvidenih del, kot je na primer nov jez na SoCi oz. za druge posege, kot je ureditev nekaterih pritokov, začenši s hudournikom Biršo, ki je novembra povzročil zadnjo od vrste poplav v nekaj letih. Pomemben načrt na porečju SoCe, ki naj bi mu dežela namenila izdaten del napovedanih sredstev, pa zadeva tudi ureditev Soškega parka. Občine so prav ob koncu lanskega leta odobrile naCrte za zaščito okolja na lastnih predelih ob reki. Kot smo poročali, je zadevni sklep goriški občinski svet sprejel v ponedeljek, le teden prej pa so realizacijo parka odobrili tudi v Sovodnjah. Na ozemlju go-riške občine naj bi park zajel približno 500 hektarov površine ob sami strugi ter del bregov zlasti na Livadi, pod Stma-vrom in Pevmo ter na območju Standreža. Samo v goriški občini naj bi za ureditev parka bile potrebne 4 milijarde lir, od tega bi 700 milijonov šlo za odkup zemljišč. V sovodenjski občini je za park predviden strošek skoraj pol milijarde lir. Retrospektiva del Goričana GojmirjaKosa Deset novih knjižničarjev Z delom v šolskih knjižnicah približati mlade k branju Marko Waltritsch Prof. Franc Kos, rojen leta 1853 v Selcah pri Škofji Loki, je leta 1881 prišel v Gorico, tu poučeval - razen kratkega presledka, ko je bil v Kopru - na gimnaziji in na učiteljišču tja do prve svetovne vojne. Franca Kosa štejemo med najpomembnejše začetnike slovenskega zgodovinopisja. Svoje razprave je pisal v slovenščini ter seveda tudi v nemščini. V Gorici se je Franc Kos poročil s Furlanko Marijo Sbuelz. Leta 1892 se jima je rodil Milko (kasnejši zgodovinar in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti), leta 1896 pa Gojmir Anton. V Moderni galeriji v Ljubljani so v začetku decembra odprli antološko razstavo slik Goj-mirja Antona Kosa. Na njej je na ogled kakih sto slik tega priznanega slovenskega umetnika, ki je svojo mladost preživel v rojstnem kraju, to je v Gorici. Kosovi so stanovali v stavbi na današnjem Verdijevem Korzu tik poleg stavbe Kmečke banke. Prof. Franc Kos je bil zelo znan tudi v tukajšnjih krogih, saj je urejeval takrat bogato knjižnico grofov Attems v takrat- nem dvorcu v Podgori, ki je bil razrušen med prvo svetovno vojno. Vestno je brskal tudi po starih arhivih. Mladi Gojmir Anton je študiral tudi na Dunaju, njegov dom je v Gorici bil do izbruha prve svetovne vojne. Družina je kasneje ostala v Jugoslaviji. Gojmir Anton Koš se je kmalu uveljavil kot eden najbolj priznanih slovenskih likovnih umetnikov. Osebno ali skupinsko je razstavljal v vsej Evropi tja do smrti v Ljubljani leta 1970. Nekatere njegove slike so bile upodobljene tudi na jugoslovanskih znamkah. Na sedanji razstavi v Ljubljani so v glavnem slike, ki jih hranijo zasebni zbiralci in muzeji v Sloveniji. Manjkajo nekatere značilne slike, ki so ostale v raznih krajih nekdanje Jugoslavije. Ob razstavi je izšel tudi zajeten katalog, v katerem so barvne reprodukcije razstavljenih slik kot tudi nekatere družinske slike. Goriške ljubitelje likovne umetnosti bo najbrž zanimala retrospektivna razstava slovenskega umetnika, ki je bil rojen in je mladost preživel prav v Gorici. Razstava bo odprta do konca januarja. Pred kratkim se je v Gorici končal tečaj za šolske knjižničarje, ki ga je priredila Narodna in študijska knjižnica iz Trsta skupno z goriško knjižnico Damira Feigla. TeCaj je imel predvsem namen ovrednotiti vlogo šolskega knjižničarja, ki ima pomembno vlogo pri vzgoji mladih. Gre namreč za to, da se mladi s knjigo največkrat srečajo v šoli in prav od knjižničarja je odvisno, če bo mlad človek knjigo vzljubil, ali pa jo zavrnil, kar se v današnjem svetu televizije in elektronskih javnih občil vse prevečkrat dogaja. Prav zato morajo biti šolski knjižničarji zelo dobro pripravljeni, da lahko uspešno delajo z mladimi in jih v bistvu tako vpeljejo v lepi svet knjige. TeCaj je pripravil obiskovalce na najnovejši sistem katalogizacije knjig, na vlogo branja v uCnem procesu, na uporabo knjižnice, na različna sodelovanja med knjižnicami, na delo s stvarnim katalogom, na oblike dela z mladim bralcem in na vse najbolj moderne načine dela v sodobnih knjižnicah. TeCaj za šolskega knjižničarja je v Gorici uspešno opravilo deset slušateljev, ki bodo sedaj pridobljeno znanje skušali podajati naprej. Slušatelji, ki so opravili izpit (foto Studio Reportage) OGENJ / PREPLAH V SEVERNEM DELU MESTA Požar v Coroninijevi hiši Trideset oseb brez strehe r GORICA / PROSTA CONA Od jutri boni za bencin Delo gasilcev oteženo zaradi močnega vetra Gašenje požara (foto Studio Reportage) Silovit požar, ki se je razplamtel včeraj sredi popoldneva, je opustošil veliko stanovanjsko poslopje v ulici Montesan-to 61, nekdaj last družine Coronini, zdaj pa v lasti istoimenskega sklada. Okrog trideset oseb -podatek so nam posredovali na kvesturi - se je naenkrat znašlo brez strehe nad glavo. Sinoči so jim poskrbeli začasno namestitev in prehrano v hotelu, medtem ko naj bi v prihodnjih dneh skušali za vse poiskati primerne trajnejše rešitve. Gasilci so prvi telefonski klic dobili nekaj po 15. uri, vendar se zdi, da je takrat že krepko gorelo v podstrešju na severovzhodni strani poslopja. Delo gasilcev ni bilo lahko, saj se je ogenj tudi zaradi vetra zelo hitro razširil na celotno leseno strešno konstrukcijo. Na kraju požara so celo popoldne delale vse ekipe goriških gasilcev, okrepitev pa so dobili tudi iz TržiCa. Skoda je ogromna in jo je v tem trenutku še težko opredeliti. Poslopje je povsem neuporabno, saj je ostalo brez strehe. Vzrok požara zaenkrat še ni zanesljivo ugotovljen. V poslopju menda ni bilo centralnega gretja: morda je požar povzročilo pregretje peci zaradi moCne kurjave ob včerajšnjem ostrem mrazu. Eno pa je gotovo: poslopje je bilo slabo vzdrževano, kakor je tudi zanemarjen obsežen park, ki ga obdaja. Prevzem do 27. februarja Jutri bodo v uradih italijanskega avtomobilskega kluba na Tržaški cesti ter v področnih uradih v Kr-minu, Gradišču in Gra-dežu ter v uradih Pro loco v Tržiču, Ronkah in Starancanu začeli z razdeljevanjem bencinskih nakaznic za prvo letošnje šestme-seeje. Nakaznice prvega letošnjega kontingenta goriva bodo delili do 27. februarja. Tako sporoča Trgovinska zbornica. Prve dni bodo delili nakaznice avtomobilistom, ki so nakaznice imeli že lani oziroma novim upravičencem, ki so prošnjo za dodelitev predložili do 30. novembra. Upravičencem, ki imajo stalno bivališče v goriški ali sovodenjski občini bodo izročili bencinske bone za 280 oziroma 490 litrov goriva po znižani ceni, upravičencem s stalnim bivališčem v drugih občinah v pokrajini pa bone za 245 oziroma 455 litrov goriva. Razlika v količini je odvisna od vrste vozila, pri Čemer se upoštevata dve kategoriji: avtomobili do 11 fiskla-nih konjskih moCi, avtomobili preko 11 fiskalnih konjskih moči. Upravičenci morajo ob prevz.emu bonov predložiti vozniško dovoljenje, avtomobilsko knjižico in potrdilo o plačanem zavarovanju. KINO GORICA VITTORIA 15.30-17.40-19.50-22.00 »Puer-to Escondido« . Režija Gabriele Salvatores. Igrata Diego Abatantuono in Valeria Golino CORSO 15.30-19.45-22.00 »Sognando la Ca-lifornia«. M. Boldi in B. Derek. VERDI 15.30-22.00 »La bella e la bestia«. Walt Disney. TRZIC COMUNALE 15.30-22.00 »La storia di Qui Ju«. EKCELSIOR 14.00-22.00 »L’ultimo dei Mohicani«. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI Korzo Ita-lia, 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE - ul. Fratelli Roselli 23 - tel. 410340. VČERAJ-DANES Iz goriškega matičnega urada do 2. januarja. RODILI SO SE: Luca Bosco, Erik Romanut, Alessandro Preiti, Mara Fattuta, Stefano Zonch, Matteo Bressan, Stefania Carlet, Matteo Rossi, An-na Žago, Mattia Bressan, Marco Micelli. UMRLI SO: 80-letni Sergio Magrin, 90-letna Maria Veliscig, 86-letna Angela Sorti vd. Marassi, 85-letna Amalija Moc vd. Di Gleria, 83-letna Valeria Comel, 83-letni Gino Gottardo, 60-letni Lojze Devetak, 91-letna Maria Zideri, 85-letni Angelo Spazzapan, 70-letni Fran-cesco Di Rosa, 78-letna Giovanna Boschin, 59-letni Mario Vio, 78-letni Giovanni De Castro, 61-letni Elio Furlan, 84-letna Valburga Cocianni, 64-letna Ida Brumat, 73-let-na Leonilda Donda, 86-letna Albina Luisa, 51-letni Lorenzo Cauter, 62-letni Iginio Starchi, 85-letni Bruno Grion, 98-let-na Maria De Šenibus, 70-letni Luigi Kancler, 71-letni Nicola Brancasi, 80-letna Ivanka Tomsich. POROKE: šofer Fabio Reja in delavka Antonella Tunini. POGREBI Jutri 9.30 Giovanna Tomsich (sestra Izidora) iz Zavoda sv. družine na glavno pokopališče, ob 11. uri Lucia Gerbec vd.LovišCek iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Stan-drežu. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Alojza Devetaka (Lojzeta) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje ali kakorkoli počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Žerjalu, organistu P. DurCiku, pevcem in darovalcem cvetja. SVOJCI Vrh, 3. 1. 1993 SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI vas vljudno vabijo na NOVOLETNI KONCERT ’93 SIMFONIČNEGA ORKESTRA HRVATSKE RADIOTELEVIZIJE Dirigent: Alan Bjelinski — Klavir: Pavica Gvozdič Rossini, Beethoven, Schubert GORICA - Gledališče »G. Verdi« - Ul. Garibaldi 4, v torek, 5. januarja, ob 20.30 M Banca Agricola Gorizia kmečko-delavska hranilnica Sw5 1 Kmečka banka Gorica in posojilnica v sovodnjah Vstop z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank KMECKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB SRBIJA / MRAČNE NAPOVEDI Ključ ima Miloševič Žarko Rajkovič BEOGRAD - Srbija se pripravlja za najbolj neugoden izid ženevskih pogajanj med vojskujočimi se stranmi v Bosni. V zadnjih treh dneh so natiskali vec kot pol milijona pozivov vojnim obveznikom za novo mobilizacijo. Tako množičnega poziva rezervistom ni bilo niti v začetku vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Pozive so že začeli deliti v Vojvodini. Od tam prihajajo tudi prvi podatki o njihovem Številu. Za razliko od prejšnjih mobilizacij sedanja zajema vse moške od 18. do 60. leta starosti, kljub temu pa obstajajo velike podobnosti s prejšnjimi: Tudi zdaj so se prvi na spisku znašli pristaši opozicijskih strank, še posebno pa elani Demokratičnega gibanja Srbije. Taktika srbskega predsednika je že dolgo znana in nespremenjena. Miloševič hoče širitev spopadov na Balkanu in v Evropi. Ah se ne spomnite, kako je s svojo ekipo na Dedinju proslavljal ob vojaškem udaru v Moskvi avgusta leta 1991? Na svojo nesrečo zdaj nima vec takih militantnih zaveznikov niti v Rusiji niti drugje na svetu. Kljub temu je, Čeprav soloigralec, nevaren za mir, pravi dr. Dragan Veseli-nov v svoji izjavi za Republiko. Medtem ko srbski generali skoraj vsak veCer sporočajo ljudstvu, da je vojska »pripravljena postaviti se po robu vsakemu napadalcu«, se za kulisami notranjepolitične scene odvija prava drama. Analitiki skušajo ugotoviti vse skrivnosti različnih možnih koalicij, ki bi sestavljale prihodnjo vlado. Nekateri govorijo celo o tem, da bi vladajočo koalicijo lahko sestavljala Miloševičeva Socialistična stranka ter glavna opozicijska stranka DEPOS Vuka Draškoviča in Vojislava Koštunice. Draškovič se je glede te možnosti samo nasmehnil, Koštunica pa je skrivnostno izjavil, da je to mogoče, vendar pod pogoji, ki jih vladajoča stranka ne bo sprejela! Najbolj logično je, da kot do zdaj skupaj nastopajo Miloševičev! in Sešljevi pristaši. Toda ta možnost odpira nov spisek odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno reševati z mnogo napora. Črnogorci so namreč dali jasno vedeti, da jih federacija, katero bi vodila koalicija MiloSevič-Sešelj, milo rečeno ne zanima. Vodstvu Cme gore je seveda popolnoma jasno, da bi bila njihova vloga v taki skupnosti popolnoma obrobna. To je jasno tudi Miloševiču. Dobro ve, da bi mu Podgorica obrnila hrbet, Ce bi poleg svojih socialistov postavil v ospredje tudi Šešlja. KljuC jugoslovanske usode je torej v Črnogorskih rokah, toda to ne pomeni, da Miloševič po svoji navadi ne bo poskusa! uničiti ključavnice. mm HRVAŠKA / NEGOTOVOST Predsednik Gojko Marinkovič ZAGREB - Hrvaška je stopila v novo leto brez obveznega zatemnjevanja prostorov, zračnih in splošnih alarmov in uničevanja. Ljudje pa se kljub temu sprašujejo: Kaj bo ž nami? V preteklem letu, novo pa bo verjetno samo nadaljevanje starega, smo med drugim poslušali izjave, da je vojna končana in da je Hrvaška v njej zmagala. Poslušali smo, da sta sorazmerno visok standard in namestitev milijona beguncev pravi čudež. Poslušali smo tudi hvalo o tem, da je končno uresničen hrvaški sen in da je Hrvaška postala mednarodno priznana država, katere stališča se menda neverjetno upoštevajo. Ne glede na dvomljivost in vprašljivost tako Častihlepnih izjav, pa je še preveč odprtega in nedokončanega. Zato je najpogostejše vprašanje: Ali bo vojna? Če bi se to zgodilo, potem ne bi bilo nic s svobodno in samostojno Hrvaško. Tudman izjavlja, da je nerealno pričakovati, da bo varnostni svet dovolil uporabo vojaške sile, ker bi takšna odločitev prinesla tudi možnost, da se v vojno vmešajo nove sile. Kaj pa se bo v tem primeru zgodilo s tako imenovanimi krajinami? Tudman ima tudi na to vprašanje odgovor: Krajine so težava, vendar je Hrvaška mednaro- dno priznana država in odločitev mednarodne skupnosti je, da se meje ne morejo spreminjati s silo. Tega niso sprejeli samo zaradi nas, ampak zaradi interesov celotne mednarodne skupnosti. Celo Ce bi prišlo do sprememb, je Hrvaška sposobna vzpostaviti pravni red na celotnem ozemlju. Značilno je, da je Tudman za svojega pogajalca z lordom Ovvnom imenoval obrambnega ministra Gojka Suška, ki se je v zadnjem Času proslavil z nekaterimi skrajnimi izjavami in pri tem ni skrival svoje želje po Hercegovini. To odpira drugo veliko hrvaško vprašanje: Ali se bo Hrvaška pomikala proti mirnejšim, demokratičnim vodam, kjer bodo prevladovale umirjene politične sile, ali pa bo spet prišlo do še enega koraka na desno? Tretja velika hrvaška skrb se glasi: kako preživeti s povprečno plaCo 50.000 hrvaških dinarjev (marko na Cmem trgu menjajo po 600 HRD), vlada pa nima ustreznega programa za vsaj minimalen socialni mir. Nekaj je treba storiti, kajti ne smemo podcenjevati zgodovinske izkušnje, saj vemo, kaj se je v ne tako davni preteklosti rodilo kot posledica nacionalnih in socialnih napetosti v nekaterih velikih evropskih državah, danes pa tudi pri vzhodni sosedi. 38. nadstropij visoka palača Združenih narodov je tudi ob novem letu 1993 stala tam, kjer tudi sicer stoji: med new- yorško Prvo avenijo in Vzhodno reko. To je dobra vest vsaj za tiste vraževerne, ki so verjeli davni prerokbi indijanskega plemena Hopi, da se bo ob 500-letnici belega vdora na ameriško celino impozantna stavba zrušila. Seveda je Cisto naključje, da se je človek iz tega plemena pred kakšnim tednom skupaj s predstavniki drugih »domorodnih« narodov sestal z Butrosom Galijem v zadnjem nadstropju in tam spremljal razpravo o pozabljenih brezpravnih narodih. Takšnih plemen-naro-dov je še. danes precej več kot se zdi: 300 milijonov ljudi pripada raznim narodom in plemenskim skupnostim. Na ta preganjana ljudstva so začeli opozarjati že kmalu po ustanovitvi OZN. Leta 1957 so sprejeli mednarodno konvencijo o njihovih pravicah, leta 1989 pa še eno s priporočili, kako naj države in te skupnosti razrešujejo'starodavne spore o zemlji, o njihovih posebnih pravicah itd. Vendar pa bodo šele na svetovni konferenci o človeških pravicah leta 1993 na Dunaju celovito razpravljali o njihovih težavah. Seveda je na to vplivala tudi petstota obletnica od leta 1492, ko je Cristofore Co-lumbo odkril »Indijance«. Iz Španije, kjer so pripravili veliko proslavo, je Columb tudi leta 1992 izplul kot pomemben pomorščak. Gledano iz Amerike, pa je izplul kot gangster. Mnogi so opazili, da španski kralj ni našel niti ene besede sočutja za prvotne prebivalce ameriške celine. Včasih je podoben ton prevladoval tudi na ameriških tleh ob podobnih prireditvah. Danes pa je drugače. Neka zasebna srednja Sola v bohemskem Greenvvitch Vilage je priredila javno sojenje Co-lumbu. Na enem od takih javnih sojenj v neki srednji Soli v mestecu Scars-dale, severno od New Yorka, je bil obtoženi morjeplovec proglašen za zločinca. »Ne obstaja niti ena zgodovinska osebnost, katere slika bi bila tako dramatično preoblikovana.«, pravi direktor neke new-yorške ustanove, ki analizira šolske učbenike. Resnično, ta »nezgodovinska« nacija stalno popravlja svojo preteklost, kot da bi jo hotela čimbolj e prilagoditi sodobnemu razmišljanju. Neka pisateljica, ki je pregledala ameriške šolske učbenike- za šest desetljetij nazaj, je v novejših presenečeno prebrala, da so Židje junaki divjega zahoda. Tudi resni ljudje z visoko zvenečimi znanstvenimi naslovi pišejo o genovskem pomorščaku na način, ki bi ogorčil glavnega govornika na proslavi pred 100 leti. Neki profesor univerze v Colo-radu je pomorščaka označil kot »morilca, trgovca s sužnji in arhitekta politike genocida, ki se nadaljuje na zahodni polobli«. Univerzitetni profesor na Havajih pa je napisal knjigo o Columbu z naslovom »Ameriški Holokavst.« Celo Nacionalni svet cerkva je med proslavami izjavil, da so »invazija, genocid, zasužnjevanje in ekocid« glavni rezultati Columbovega potovanja. To je bil tudi prevladujoči AMERIKA IN NJENA PRETEKLOST ■■■■■■■■■■■■ Nekdanji osvajalci so v ameriških očeh izgubili sijaj Tina Tic ton na ameriških proslavah. »Kje je zlato, hoCem še vec zlata!« 'vpije na dramskih deskah igralec na neki šolski proslavi. Sola namreč uporablja učbenik, v katerem je slavno potovanje opisano kot drama o približevanju morilca svoji žrtvi. »Vsaka proslava Coliunba je za nas posipavanje rane s soljo«, pravi predstavnik nekega indijanskega plemena. Za mnoge je celotna stvar nerazumen poskus, da se standardi iž leta 1992 projektirajo na leto 1492. Za druge je bila pro- slava, njen ton in potek še eden od znakov ameriškega obrata od »evropocen-trizma« k »multikultali-zmu«. Pravijo, da se v skladu s tem spreminja tudi ameriško prebivalstvo. Najnovejše analize pravijo, da bo v naslednjih desetletjih število Američanov poraslo znatno hitreje, kot so predvidevali prej, predvsem zaradi hitrega priseljevanja Hispanosov in Azijatov ter zaradi njihove visoke natalitete. »Beli ameriški protestantje«, nekoč ne samo najvecja skupina, ampak tudi skupina, ki je dajala ton deželi in imela v njej oblast, postajajo vsak dan bolj manjšina. Proslavo ob petstoti obletnici Columbovega potovanja so nekateri izkoristili tudi za promocijo novih »levih« in »radikalnih« idej, predvsem o okolju. Tarča tovrstne kritike je bil predvsem novi ameriški podpredsednik Al Gore. Njegova knjiga »Zemlja v ravnotežju« se zdi sumljiva tako poslovnim krogom, ki se bojijo, da bi ekologizem postal uradna ameriška politika, kot tudi naravo- varstvenikom, ki v njej ne vidijo nobenih novih idej. Zanimiv mišljenjski preobrat je doživel tudi Kirpatrick Šale, bistoru-mni analitik ameriških političnih dogajanj, ki je že pred Časom dojel, kakšne spremembe prinaša »tektonski« prenos ekonomske moCi iz starega industrializiranega severa in severovzhoda na jug in jugovzhod. Njegove ideje in izsledki, zbrani v knjigi »Osvajanje raja: C. Golum-bo in Columbovska dediščina«, resnično zvenijo alarmantno. Bolezen, ki jo opisuje, imenuje »afluen-ca«, kar bi lahko prevedli kot bolezen prehlajenega izobilja. Dosegli smo in tudi prekoračili meje razvoja, ki so temeljile predvsem na načelih materialnih koristi. Altarnativna družba? »Taka, ki se zna veseliti, plesati, peti,« pravi Kirpatrick Šale v intervjuju za »VVashington Post«. Ameriška razprava o Columbu ima torej očitno tiran j zveze s pomorščakom in domorodci, vec pa ima skupnega z ameriškim razploženjem v letu 1992, ki v celoti gledano, ni bilo preveč veselo. Upravičeno ali ne, v tem letu so Američani predvsem jadikovali, da gre vsem drugim bolje kot njim, še posebej evropskim in japonskim tekmecem. Zato je bil ameriški junak minulega leta teksaški milijarder Ross Perot, ki je po televizijskem ekranu Američanom delil lekcije o tem, kakšne gospodarske naloge in nevarnosti jih čakajo. Mili-jarder je v svojih originalnih televizijskih lekcijah uporabljal tudi tako preprosta sredstva, kot so sadje in zelenjava. Vlogo nemške marke ali japon-skega jena so igrale lubenice, vlogo ameriškega dolarja pa zrnca graha. Strokovnjaki se še danes trudijo, da bi odkrili vzroke tako globokega ameriškega pesimizma. V številkah o gospodarskem razvoju jih ne morejo najti: Američanom gre, Ce lahko verjamemo statistiki, pravzaprav mnogo bolje kot Nemcem ali Japoncem, s katerimi se Američani primerjajo. Nekateri spet pravijo, da ni tako pomembno, kako se živi, ampak to, ali se živi bolje. Tu pa številke pravijo, da bi bili Američani danes tam, kjer so Brazilci, Ce bi se dve stoletji obnašali tako ležerno, kot se zadnja dva desetletja. Ali se je tu nekje izgubil optimizem, ki je nekoč vse tiste, ki so skupaj z genovskim pomorščakom ne glede na ceno spreminjali svet, pozdravljal kot prinašalce napredka? Ali je zato danes v ospredju pozornosti cena nekega podviga, ne pa podvig sam? Morda bo leto, posvečeno prvotnim narodom, povedalo kaj vec o teh vprašanjih. Ali je povečana svetovna občutljivost za naravo iti za zanemarjene človeške skupine vrednota napredka, ali pa, kot se bojijo »konzervahvci«, nova zvijača »leve politike«, da bi preprečila materialni napredek? Za zdaj je jasno samo to, da se prerokba ameriškega indijanskega plemena ni uresničila. Zgradba OZN je še vedno tam, kjer je bila in ji po vsem sodeč ne grozi nobena nevarnost, Čeprav je v teh prazničnih dneh izpraznjena od pritličja do osemintridesetega nadstropja. NOVICE Zima vse bolj pritiska na Sarajevčane Sarajevo je prekrila tri centimetre debela snežna odeja. Položaj v mestu postaja iz dneva v dan brezupnejši. Otroci pa se včasih, da bi pozabili na stisko, zatopijo v igro. (Telefoto: FaH) Ustanovljen afganistanski parlament ISLAMABAD - Afganistanska narodna skupščina je sklenila, da bo v državi oblikovala parlament, organizirala redno mudzahidsko vojsko, zahtevala pa bo tudi, da se radijski in televizijski programi oblikujejo v skladu z načeli islama, je v petek sporočil radio Kabul. Prav tako je sklenila, da bo prepovedala delovanje vsem nemuslimanskim organizacijam v državi, ženskam pa je že prej prepovedala spremljanje medijev. Izvolila je tudi začasnega predsednika, Burha-nudina Rabbania, in sicer za dve leti. Zasedanje skupščine je bojkotiralo pet strank od skupaj devetih. (STA, AFP) Jicak Rabin se želi sestati s Clintonom JERUZALEM - Izraelski premier Jicak Rabin je v soboto izjavil, da se želi še pred pričetkom naslednjega kroga bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj srečati z novim ameriškim predsednikom Clintonom in se seznaniti z njegovimi stališči. Rabin je tudi pripravljen skrajšati čas izgona Palestincev v zameno za začasno prekinitev hitifa-de, kar pa so Palestinci takoj zavrnili. Libanon še naprej onemogoča Rdečemu križu, da bi prek njihovega ozemlja obiskal izgnance. Zavrnil je tudi, da bi se pomotoma izgnani Palestinci vrnili domov prek njihovega ozemlja, zato je vojska obkolila tabor. V Sisonu pa so Palestinci proslavili 28. obletnico Fataha. (Reuter, Telefoto: FaH) Muslimanski pohod v Indijo DAKA - Okoli 25.000 muslimanov iz Bangladeša se je v soboto odpravilo .na 800 kilometrov dolgo pot v severno indijsko mesto Ayodhya, da bi indijskim oblastem onemogočili gradnjo pomožnega hindujskega templja na ruševinah mošeje, ki je bila porušena lani decembra. Voditelji razdraženih skrajnežev so izjavili, da bodo mošejo branili s krvjo. Od indijske vlade zahtevajo, da mošejo, ki je tam stala vec kot 500 let, ponovno zgradijo. Vlada v New Delhiju je kot odgovor na mejo z Bangladešom poslala vojsko, ki mora na vsak način zadržati demonstrante. (Reuter) Predsednik Moi proti ponovitvi volitev v Keniji NAIROBI - Potem, ko opozicija ni priznala izidov parlamentarnih in predsedniških volitev v Keniji, se je politična kriza v tej vzho-dnoafriski državi zaostrila. Predsednik Moi je poudaril, da vladajoča stranka ne namerava pristati na politično igro, v kateri pogoje postavlja opozicija. Meni namreč, da skuša opozicija zanetiti državljanjsko vojno. Po uradnih rezultatih naj bi dosedanji predsednik Daniel Arap Moi dobil 36 odstotkov glasov, nekdanji politični zapornik Kenneth Matiba 26 odstotkov, nekdanja podpredsednika Mwai Kibaki in Oginga Odinga pa sta osvojila 19,6 oziroma 17,6 odstotka. Opozicijski predsedniški kandidati so v skupni izjavi obsodili vladajočo Stanko KANU ponarejanja volilnih rezultatov, kar le-ta kategorično zavrača. Pri tem poudarjajo, da je večje Število najvLsjih vladnih funkcionarjev izgubilo mesta v parlamentu, kar se ne bi zgodilo, ce bi bili volilni rezultati ponarejeni. Opazovalci iz držav Cdnunonwealtha priznavajo, da je sicer bilo nekaj nepravilnosti v izvedbi volitev, vendar to ni zadosten razlog, da bi lahko trdili, da so rezultati volitev ponarejeni. (STA, Telefoto: FaH) NOVICE TURIZEM / SEJMI IN BORZE MADŽARSKA / NAKUPI Ministrstvo za obrambo ponovno pojasnjuje Mile Jovanovič piše v Članku »Izpraznjene vojašnice propadajo, minister pa nic« v Republiki, da je »problem praznih vojašnic na območju Ljubljane prisoten že dobro leto dni« in »se ni premaknil z mrtve točke«, kar je v nasprotju z dejstvi. Ministrstvo za obrambo je kot upravljalec premoženja nekdanje JA, ki je prešlo v državno premoženje Republike Slovenije, že aprila 1992 z Izvršnim svetom mesta Ljubljane uskladilo dolgoročno namembnost nepremičnin nekdanje JA na ožjem območju mesta Ljubljane. Ministrstvo za obrambo je pri tem izhajalo iz kriterijev vlade, da naj bi v ožjem središču mesta ne bilo vojaških objektov. V mestu uporablja ministrstvo za obrambo objekte nekdanje JA samo na treh lokacijah (vojašnici v Šentvidu in Mostah in stavbe za potrebe ministrstva za Bežigradom), velika večina objektov pa je namenjena civilni uporabi v skladu z dolgoročnimi načrti mesta Ljubljane. Ministrstvo želi, da vsi objekti Cimprej preidejo v civilno uporabo. Toda, kot pravi gospod Janez Sodržnik, mestni sekretar za obrambo, tudi znotraj »mestne oblasti obstajajo različna stališča« in ker »februarja mestna skupščina ni uspela razpravljati o načrtih, kaj naj bi storili z objekti«, je razumljivo, da se reševanje zadeve nepotrebno zavlačuje. Ker novinar Jovanovič pravi, da se zaplet ni premaknil z mrtve točke, je treba našteti primere, ki dokazujejo ravno nasprotno. Bivšo vojaško bolnico ob Zaloški cesti so prevzele zdravstvene inštitucije. Mladiko je vlada Republike Slovenije namenila ministrstvu za zunanje zadeve, del objektov na Metelkovi ministrstvu za notranje zadeve. Drugi del bo kmalu predan mestu Ljubljana, ki bo potem odločalo o prihodnjih uporabnikih. Nekdanji zavod Sv. Stanislava v Šentvidu je prevzel škofijski ordinariat. Nekdanji vojaški odpad na Ježici je prevzela občina Ljubljana Bežigrad. Kompleks objektov in zemljišč na Kodeljevem, ki je predviden za stanovanjsko-poslovno Četrt, bo prav tako kmalu prevzelo mesto Ljubljana. Za topniško vojašnico so že izdelane osnovne prostorske listine za poslovno stanovanjsko pozidavo. V vojašnici na Roški, ki je bila po sklepu vlade. Republike Slovenije namenjena ministrstvoma za kulturo in šolstvo, je zdaj začasni begunski center, ki ga upravlja urad vlade RS za priseljevanje in begunce. Krim je ponovno odprt za javnost. Prav tako so že določeni prihodnji uporabniki nekaterih drugih vojaških nepremičnin (Škofljica, ipd.) na širšem območju mesta. Posebno vprašanje je nekdanji hotel Miklič (v katerem je bil po drugi svetovni vojni dom JLA ob železniški postaji), ker je v postopku denacionalizacije, zato mora ministrstvo počakati, da bo ta postopek konCan. Novoletni skoki v Krko DOLENJSKE TOPLICE - V Soteski pri Dolenjskih Toplicah je bilo včeraj tradicionalno novoletno skakanje v Krko z mosta, visokega 8 metrov. Današnja prireditev je bila že tretja. Privabila je 1000 'gledalcev, ki so videli 12 pogumnih skakalcev. Najbolj sta navdušila organizator, 50-letni domačin Tone Škufca, in 30-letni invalid Ludvik Krašovec iz Podturna. (Tekst in foto J. Z.) Nevarni puškar CELJE - Na območju osmih občin celjske regije so morali policisti na Silvestrovo in prvega dne novega leta triindvajsetkrat posredovati tudi zaradi kršitev javnega reda in miru, vendar proti pričakovanjem niso zabeležili niti enega primera poškodovanja zaradi pokanja s petardami ali izstreljevanja prazničnih raket. V Velenju so pridržali dve vinjeni osebi, ki nista hoteli upoštevati njihovih dobronamernih nasvetov. V Celju so naredili zapisnik o možakarju, ki je v prepiru zabodel svojo soprogo v nogo, v Marija Dobju v občini Šentjur pa so zasegli doma narejeno puško, s katero je 27-letni Bogdan K. iz Marija Dobja streljal v sosedovo hišo. Dvanajstmilimeter-ski izstrelek je namreč prebil sosedovo okno in se zaril v eno izmed notranjih sten, k sreCi pa pri tem nihče od domačih ni bil poškodovan. Mladega puškarja bodo ovadili zaradi ogrožanja varnosti sovaščanov. (B. P.) Poškodovan tudi otrok ŽALEC - V petek zveCer je prišlo v Žalcu do prometne nezgode, v kateri je bila ena oseba lažje poškodovana, dve huje, na vozilih pa je nastalo za 400 tisoC tolarjev škode. Ko je 41-letna Irena S. iz Žalca z vozilom s Kardeljeve ulice zavijala levo v Bevkovo, jo je skušal po levi strani prehiteti 21-letni Robert S. iz Polzele. Prišlo je do trčenja, v katerem se je voznica Irena S. lažje poškodovala, njena sopotnika 42-letni M. S. in šestletni otrok S. Z. pa huje. Vse so prepeljali v celjsko bolnišnico. (B. P.) Usodno kajenje ROGAŠKA SLATINA - V stanovanjski hiši v Ulici 14. divizije 12 je zgorel del stanovanja 70-letne Jožefe Podobnik. Podobnikova, ki živi sama in ni povsem pokretna, si je v petek zvečer ob pol osmih na postelji skušala prižgati cigareto, pri tem pa ji je goreCa vžigalica padla na vzglavnik. Postelja se je vnela, požar pa se je razširil tudi na kuhinjo. Podobnikovo, takrat že zelo poškodovano, je rešil vnuk, ki je prav takrat prišel na obisk. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. (B. P.) Slovenija že v katalogih Thomsona Živahno sejemska prisotnost obrodila prve sadove Nataša Perovič V Lenty po živila, plašče in ure Zaradi tečajnih razlik v prid tolarja nakupovalci zahajajo v sosednjo državo Geza Grabar, Boris Hegeduš Slovenski turizem se je v drugi polovici leta 1992 predstavil na turističnih borzah RDA v Kolnu, MITCAR v Parizu, TTW v Montreuxu, WTM v Londonu in BTF v Bruslju. V prvi polovici lanskega leta se je slovenska turistična ponudba predstavila tudi na enaindvajsetih turističnih sejmih in borzah v tujini. »Ocenjujem, da je bila najpomemnejša udeležba na turističnih borzah v Milanu, Berlinu in Gote-borgu, ker so to najpomembnejše mednarodne borze, deležni pa smo bili tudi velike medijske pozornosti,« pravi vodja se- jemske dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije Miha Čebulj. Dodaja, da je bilo zanimanje tuje publike večinoma izjemno veliko, še posebej glede na dejstvo, da v tujini nimamo turistično-informativnih centrov. Na žalost pa je bila večina informacij še vedno povezana z vprašanji o miru in varnosti v Sloveniji. Udeležba na borzah in sejmih v tujini je bila v celoti financirana iz sredstev, ki so na ministrstvu za informiranje namenje- na za promocijo naše države; po Čebuljevih ocenah je raCun za leto 1992 znašal približno milijon nemških mark. Udeležba na enem sejmu stane od 15.000 do 100.000 mark, največ pa stane najemnina stojnice, na londonski borzi na primer kar 30.000 mark. Tudi pri tej dejavnosti ne gre brez težav: organizacija udeležbe je bila s tehničnega vidika vedno zelo težavna, ker je bila v rokah le enega, največ dveh ljudi. Zaradi nerešenih odnosov med Gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za turizem glede financiranja promocije je prihajalo do zamud pri prijavljanju, zato so slovenske stojnice dobile slabše lokacije. »Poleg naštetega bi bilo treba dolgoročneje rešiti tudi pomanjkanje osnovnih promocijskih materialov, kakor tudi izobraževanje informatorjev in animatorjev na stojnicah,« je še povedal Miha Čebulj. Najpomembnejše pa je seveda pravočasno zagotoviti finančna sredstva za izvedbo nastopov. V prvi polovici leta 1993 se bo slovenska turistična ponudba predstavila na sedemnajstih sejmih in borzah v tujini. »Udeležba na sejmih v tujini je za Slovenijo zelo pomembna, saj tuji javnosti lahko neposredno pojasnimo, kakšna je Slovenija kot nova turistična destinacija, kje je in kaj nudi. Poleg tega je udeležba na sejmih pomembna tudi zaradi vzdrževanja stikov in sklepanja poslov s poslovnimi partnerji,« je ocenil Miha Čebulj in dodal, da je uvrstitev Slovenije v Thomsonov katalog (Thomson je eden največjih svetovnih organizatorjev tekmovanj za sezono 93/94) zagotovo tudi zasluga stalne prisotnosti slovenske turistične ponudbe na sejmih in borzah v tujini. Hitre tečajne razlike v prid slovenskega tolarja so odločile, kam po vsakdanjih nakupih. Tako se je tok nakupovalcev, ki so prej drli v Avstrijo in še nedavno na Hrvaško, zdaj usmeril proti Madžarski. Na mejnem prehodu v Dolgi vasi je navadno že v zgodnjih jutranjih urah dolga kolona vozil. Največ se jih odpravi proti Lentyju, ki je od dolgova-škega prehoda oddaljen le 6 km. Na Madžarskem je mogoče menjati le konvertibilni denar (avstrijski šiling, nemška marka, ameriški dolar). Ob četrtkih, ko je v Lentyju daleC naokoli znan semanji dan, je v bankah velika gneCa, saj je tam menjava najugodnejša. Na menjavo deviz je treba čakati tudi dve uri in veC. Po srednjem tečaju madžarske narodne banke je nemška marka vredna 52, 19 forintov in po tem izračunu je en forint vreden 1, 17 slovenskega tolarja. Velja omeniti, da je v trgovinah, kjer so menjalnice, menjalni teCaj slabši kot v bankah. Tudi prekupčevalci in prodajalci blaga za konvertibilni denar na Črno ponujajo manj, kot kaže uradni tečaj. Ob Četrtkih, ko v Lentyju na bolšjem trgu prodajajo Rusi, Poljaki, Cehi in Romuni, to obmejno mestece preplavijo tudi Prekmurci, ki kupujejo vse: od toplih plaščev za zimo, puloverjev, spodnjega perila do ruskih in korejskih ur ter tranzistorjev. Nekoliko manjša gneča je v trgovinah z živili. Bel kruh stane 39 forintov, mleko 26, jajce 9, lonček jogurta 13, skuta (500 g) 59, surovo maslo (250 g) 23, pariška salama 160, sol 31, testenine (500 g) 11, riž 62, jedilno olje 86, kis 50, sladkor 55, moka 31, kava 320, sok (7 dl) 40, 3 kg pralnega praška 599, detergent za pomivanje posode 140, zavitek toaletnega papirja 16, kos mila 25, mehčalec za perilo 200 in zobna krema 40 forintov. Prav zaradi veliko nižjih cen naši ljudje največ kupujejo živila: znano salamo Pik, sir, testenine, pijače in tudi meso, ki ga sicer ne bi smeli uvažati. Se v začetku lanskega leta sta bila zanimiva tudi bencin in dizelsko gorivo. Naši kupci so pokupili tudi veliko lesenih kolov, ki jih potrebujejo v vinogradih, pletene žične ograje, uvažajo pa tudi premog, mineralna gnojila in semensko koruzo. Ker pa Človek ne potre- buje le hrane in pijaCe, je gneCa tudi v trgovinah z oblačili. Cene so bolj dostopne kot pri nas, kar še posebej velja Za otroško konfekcijo. Sodobno krojeni zimski ženski plašCi stanejo od 6200 do 9360, otroške jakne od 1100 do 2800, moške obleke od 5200 do 7000, hlaCe pa do 3000 forintov. Uvožene jakne, podložene s krznom, stanejo do 8000 forintov. Vidimo, da so cene v tem urejenem in prijaznem obmejnem mestecu za polovico nižje od naših. Na policah lahko najdemo tudi veliko izdelkov, uvoženih iz Zahodne Evrope in Japonske. V zadnjem Času so v Lentyju odprli tudi veC zasebnih trgovin, ki uspešno konkurirajo državnim blagovnicam. Človek tako nehote dobi vtis, da je morda v sosednji avstrijski Radgoni in ne na Madžarskem. Sicer pa novega vetra ni Čutiti le na bolšjem trgu, v zasebnih trgovinah in privlačnejši urbanistični ureditvi. Tudi na carini ni veC pregledov kot pred odprtjem železne zavese. Madžarski cariniki svoj posel opravljajo hitro in korektno, potnike pa pogosto nagovorijo tudi s kakšno slovensko besedo. Sejmi so lahko zelo koristni pri uveljavljanju slovenskega turizma ZDRAVSTVO / ZAVAROVANJE Z novim letom nov sistem Te dni dobivajo v zdravstvu računalnike in navodila Katarina Novak Od novega leta dalje ne bomo veC plačevali tradicionalne participacije, temveč bomo, na podlagi novega zdravstvenega zakona, vse zdravstvene storitve plačevali po določenem odstotku. Ta se giblje od enega odstotka za najzahtevnejše do 55 odstotkov za zobozdravstvene oziroma protetiCne storitve. Pri poškodbah izven dela bodo doplačila znašala 20 odstotkov za specialistične storitve, bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo. Participacij bodo oproščeni otroci, šolarji in študentje, dokler se redno šolajo, ter ženske med nosečnostjo, porodom in materinstvom, pa tudi tisti, ki se zdravijo zaradi nalezljivih in poklicnih bolezni, poškodb pri delu, rakastih obolenj, mišičnih in živčnih bolezni, hemofilije, cerebralne paralize, duševnih bolezni ter mul-tiple skleroze. Pri tistih, ki so prijavljeni na zavodu ža zaposlovanje, je možno skupinsko zavarovanje tako kot pri upokojencih. Zavod za zdravstveno zavarovanje ponuja takšno zavarovanje tistim, ki so prijavljeni kot družinski elani ali individualno, medtem ko je zavarovalna družba Adriatic takšno pogodbo sklenila z zavodom za zaposlovanje, in sicer za plačevanje premij na tri mesece s popustom. Za državni zavod oziroma za paket popolnega zdravstvene- ga zavarovanja se je do konca preteklega leta odločilo kar 700 tisoC zavarovancev, od tega več kot polovica upokojencev. Za ta paket, ki je vplačan najbolj množično, velja oprostitev doplačila v bolnišnici, v osnovnem zdravstvenem varstvu, pri zdravilih s pozitivne zdravstvene liste, pri nabavi ortopedskih pripomočkov in standardnih materialov ter pri zobote-hniCnih delih. Zavarovalnica Adriatic ponuja tudi možnost doplačil za zobnoprotetiCno zdravljenje, pri poškodbah zunaj dela in za zdravilišča, kadar gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Ce pa je kdo vplačal nadstandardne storitve v zdravstvu in jih v bolnišnici ne bo dobil, mu bodo pri državnem zavodu povrnili zavarovalnino, seveda Ce bo zavarovan najmanj tri mesece. V Adriaticu načrtujejo za to posebne zavarovalne svežnje z vnaprej znanim izvajalcem. Zanimivi so popusti, ki bodo pri državnem zavodu veljali pri skupinskih zavarovanjih in tako imenovanih krovnih pogodbah, in sicer do 33 odstotkov. Pri obeh družbah bo treba upravičenost dokazati z izkaznicami. Tisti, ki jih še ne bodo imeli, bodo morali najprej doplačati in potem terjati povrnitev stroškov, upokojencem pa te mesec zdravstvenih storitev ne bo treba plačevati. ____________BLED / NOVO LETO___________ Hoteli zasedeni, toda kronanih glav ni bilo Drnovšek v hotelu Toplice - Najštevilčnejši obiskovalci Italijani - Kopica metuljčkov na novoletnem koncertu Vine Bester »Kdaj se bodo spet vrnili Časi, ko so Bled obiskovale kronane glave in je bilo tudi vrhunskih kulturnih dogodkov več?« je po petkovem novoletnem opernem koncertu v blejski kongresni dvorani glasno razmišljala ena od obiskovalk. Verjetno imajo enako željo vsaj še nekateri blejski turistični delavci, ki te dni zadovoljni ugotavljajo polno zasedenost svojih prenočitvenih kapacitet. Na blejskem turističnem društvu so nam povedali, da je bilo v njihovih hotelih in turističnih sobah med novoletnimi prazniki zabeleženih prek 5000 nočitev, od tega večinoma Italijanov. Cene silvestrske večerje so se gibale od 50 DEM do 190 DEM (Vila Bled), med gosti, ki so najdaljšo noč prebedeli na Bledu, pa je bil (in sicer v hotelu Toplice) tudi slovenski premier dr. Janez Drnovšek. Kakšnih posebnosti med prazniki na Bledu, po besedah odgovornih v hotelih, sicer ni bilo. Tudi omembe vrednih prireditev ne, z izjemo že omenjene. Ker tudi jezero ni zamrznjeno (domačini, ki se menda na to bolj spoznajo, so nam zatrdili, da bo tako vsaj do sredine januarja), tako tudi ni običajnega vrveža drsalcev. In nazaj k gala novoletnemu koncertu. Kopica metuljčkov in kar nekaj večernih damskih oblek. Nekateri še vidno utrujeni, drugi polni pričakovanj. Ob finančni pomoči blejskih hotelirjev in Casina je koncert pripravila agencija Albatros. »Želimo, da prireditev postane tradicionalna in da bi bil Bled vsaj enkrat na leto osrednji slovenski kraj,« je akcijo komentirala solastnica agencije Majda Zidanški. Slovensko verzijo dunajskega novoletnega koncerta so polni dvorani obiskovalcev pričarali simfoniki orkestra hrvaške televizije s solisti: sopranistko Olgo Gracelj, tenoristom Mirom Solmanom in harfistko Marijo Mlinar ter pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltolinija. Dveurni pro- gram je bil sestavljen iz lahkotnejših, širše poznanih arij, kar je, vsaj po obrazih sodec, navzočim ugajalo. Z odra so tako med drugim prihajale melodije Mozarta (Figarova svatba), Verdija (Rigoletto, Traviata), Puccinija (Tosca), Straussa (Na lepi modri Donavi, Ratetzky marš, Netopir). Obvezni kozarec šampanjca v odmoru so nekateri kasneje dopolnili z razkošnejšo večerjo, saj je bilo po podatkih organizatorja na koncertu tudi veliko tujcev. Naša verzija dunajskega koncerta (Foto: J, Suhadolnik) LJUTOMER / TERMALNE VODE Vroča voda za ogrevanje mesta S pomočjo podzemne vroče vode naj bi proizvajali električno energijo Panonska nižina že od nekdaj velja za bogato nahajališče termalnih in mineralnih voda. Na zelo majhnem prostoru je toliko bogatih vrelcev kot le malokje. Njihovo število se iz leta v leto povečuje. Kljub temu lahko trdimo, da območje skriva v svojih nedrih še veliko neodkritih bogastev. Tako so denimo na Ka-menšCaku, streljaj od Ljutomera, delavci INE Nafte iz Lendave sredi osemdesetih let pri iskanju ogljikovodikov v globini okrog 4.000 metrov naleteli na izvir vroče vode. V zadnjih letih so z raziskavami ugotovili, da je vroča voda, ki ima pri izviru kar 173 stopinj Celzija, tako ekološko kot tudi energetsko zelo zanimiva. Zato v Ljutomeru pa tudi v njegovi okolici razmišljajo, da bi s pomočjo podzemne vroče vode proizvajali električno energijo, v drugi fazi bi z njo ogrevali tudi mesto; koristno pa bi jo lahko uporabili Se v turizmu in kmetijstvu. Kot je ob našem obisku povedal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer dr. Ludvik Bratuša, bodo vroCo vodo iz podzemnega vira po vsej verjetnosti zaceli izkoriščati že prihodnje leto. Vse bo seveda odvisno od rezultatov analiz, ki jih bodo opravili delavci lendavske Nafte in Geološkega zavoda iz Ljubljane. Leti naj bi namreč tudi ocenili možnosti za reinjicira-nje (ponovno vračanje) izkoriščene in prečiščene vode v zemljo. (G. G.) PROMET / ITALIJA Višje denarne kazni za prometne prekrške v Italiji Od 1. januarja 1993 je pri naših sosedih Italijanih v veljavi nov prometni zakon, ki so ga Čakali kar tri desetletja. Ne opredeljuje samo novega skupnega reda v prometu v EGS, prinaša tudi nova določila za mandatne kazni, ki lahko doletijo voznike, Ce kršijo prometna pravila. Poglejmo samo nekaj primerov: Ce med vožnjo niste privezani, boste morali plačati kar občutno mandatno kazen, ki je drugačna za vožnjo po mestih in zopet drugačna za vožnjo po odprtih cestah. Tudi za nepravilno parkiranje boste plačali še en- krat toliko kot doslej in še je nekaj takšnih prekrškov, ki utegnejo krepko olajšati vašo (devizno) denarnico. Lahko se vam zgodi tudi to, da vam italijanska policija odvzame vozniško dovoljenje, Ce na primer pretiravate s hitrostjo. To vas lahko doleti za 40 in veC kilometrov na uro večji hitrosti od dovoljene. Da utegne biti postopek, preden dobite odvzeto dovoljenje nazaj, precej neljub, drag in še dolgotrajen, ni treba posebej pisati, mar ne? Zato vozniki iz Republike Slovenije: bodite pozorni pri vožnji v sosednji državi! (V. C.) LJUDJE IN DOGODKI Nedelja, 3. januarja 1993 ESSEN / MNOŽIČNE DEMONSTRACIJE V NEMČIJI NUORO/ STRELJANJE NOVICE Svetla reka svečk upanja Na Sardiniji proti rasizmu in ksenofobiji kliminalci. V požaru v zbirnem centru za tujce umrli dve osebi *" H* lUJvjv ESSEN - Sveče upanja proti pošasti rasizma: okrog 300 tisoč oseb je na prvi dan leta v Essnu prižgalo svečke in z njimi demonstriralo po mestnem središču (na sliki AP). Na pobudo številnih humanitarnih orga- nizacij so tako Nemci želeli izpričati svoje nasprotovanje brutalnim pojavom rasizma in ksenofobije, ki so z nezaslišano grobostjo prišli do izraza v raznih mestih Nemčije v minulem letu. Istočasno pa so z mirovnim pohodom tudi hoteli povedati, da se z letom ’93 odpira novo obdobje. Dejstva bodo že v kratkem pokazala, v kakšni meri so bila takšna upanja upravičena: kazalo je že, da bo že prvi dan leta prinesel prvi napad na center za tujce. V zbirnem centru za begunce v kraju Bieti-gheim-Bissingen (mesto s približno 40.000 prebivalci blizu Stuttgarta) se je vnel požar, v katerem sta umrli dve osebi (moški in Zenska iz Ro- munije), vsaj dve pa sta bili ranjeni. Najprej so se razširile vesti, da gre za napad na center, nakar pa je policija uradno sporočila, da ni nobenega konkretnega elementa, ki naj bi napeljeval k takšni hipotezi. NUORO - Na Sardiniji in še posebej v pokrajini Nuoro se je leto začelo v znamenju številnih kriminalnih dejanj, kot npr. streljanja na policijsko postajo v Orgosolu, na karabinjersko vojašnico v Dorgaliju, na županstvo v Arzani in na več javnih lokalov v drugih vaseh. Najhujši incident pa se je pripetil v silvestrski noči, ko je skupina nepridipravov streljala na karabinjerje pri cestni zapori v periferiji kraja Orune, in pri tem huje ranila 23-letnega podčastnika Gianluco Cirroni-sa. Ranjenec, ki mu je naboj prebil neprobojni jopic in mu razparal drobovje, je prestal veC kot peturno operacijo in zdravniki upajo, da se bo rešil, Ce ne pride do komplikacij z notranjimi infekcijami. Karabinjerji in policija nadaljujejo preiskavo, da bi odkrili storilce kriminalnega dejanja. Po rekonstrukciji njegovega poteka je Cirronis prišel na mesto cestne zapore potem, ko je s kolegom opravil kontrolni krog po vseh bližnjih naseljih. Nekaj minut po polnoči se je začelo splošno pokanje, ki so ga nepridipravi izkoristili za napad na karabinjerje. Ti so na ogenj odgovorili, vendar je kriminalcem uspelo zbežati. NESREČE / UNIČENI DRUŽINI Štirje mrtvi in štirje ranjeni v trčenju pri Brindisiju BRINDISI - Štirje mrtvi in štirje ranjeni je obračun trčenja med dvema avtomobiloma, do katerega je prišlo v petek zveCer v kraju Carovigno v pokrajini Brindisi. Tri od štirih žrtev so se vozile v fordu fiesta, in sicer 61-letni voznik Angelo Russo iz Ostunia in njegova 80-letna tast in tašCa Benedetto Prudenti-no in Angela Palmieri. Voznikova 57-letna žena Gra-zia pa se je v nesreči huje poškodovala, vendar njeno življenje ni v nevarnosti. Četrta žrtev je 32-letna Con-cetta Zurlo, ki je sedela ob možu, 43-letnem Giovan-niju Marcheseju, ki je upravljal ford escort, v katerem sta bila še njuna otroka, 8-letna Valena in 4-letni Roberto. Moški je v življenjski nevarnosti, medtem ko sta se otroka samo potolkla. Ksenofobija Nemčijo drago stane BERLIN - Nemški desničarski skrajneži povzročajo ne malo preglavic vladi, ne samo zaradi napadov na zavetišča tujih delavcev in priseljencev, temveč tudi zaradi Čedalje bolj pogostih napadov na tuja veleposlaništva. Bulvarski Bild piše s tem v zvezi, da so se nekatere države, konkretno Turčija,»Jugoslavija in Iran pritožile zaradi pičlih varnostnih ukrepov, ki so jih nemške oblasti sprejele, da bi zagotovile nemoteno delovanje veleposlaništev in njihovo varnost. Omenjene tri države zahtevajo skoraj 6 milijonov mark povračila stroškov zaradi škode, ki so jo povzročili neonacistični skrajneži. Zanimivo je, da je Nemčija leta 1990 predvidela v proračunu 30.000 mark za tovrstne stroške, v treh letih pa se je položaj radikalno spremenil. Huda suša na Kitajskem PEKING - Skoraj 17 milijonov Kitajcev trpi zaradi pomanjkanja vode v južnih pokrajinah, kjer beležijo eno najbolj sušnih obdobij v zadnjih 40 letih. Suša je prizadela skoraj 5, 8 milijona hektarov obdelane površine, ne samo na jugu, temveč tudi v severni Kitajski, kjer je največ rodovitne zemlje. V nekaterih pokrajinah so zaradi suše in pomanjkanja vode zaprli tudi šole. Integralisti zaklali pet policajev ALŽIR - Skupina muslimanskih integralistov je v petek v Kasr El Hiraneju, kakih 400 kilometrov južno od Alžira napadla policijsko postajo in zverinsko zaklala pet policijskih agentov. Iz poročila alžirskih oblasti je razvidno, da so morilci iz policijske postaje odnesli tudi štiri brzostrelke in en kalašnikov ter da so po napadu enostavno izginili. Kitajci aretirali 4000 razpečevalcev mamil PEKING - Kitajska policija je v južni kitajski pokrajini Guangxi od julija do danes aretirala 4.193 razpečevalcev in prekupčevalcev z mamili. V istem obdobju so zasegli 818 kilogramov opija, 5 kg heroina in 20 kg kofeina. Ostaja odprto vprašanje 7 tisoč zasvojencev v tej pokrajini, ki jih oblasti sedaj skušajo zdraviti. Super strežnik NEW YORK - Obie je ljubljenček ameriških zdravnikov in bolničarjev. Vedno na voljo, vedno pripravljen pomagati, skratka sodelavec kot ga vsi želijo. Gre seveda za zadnji model robota, ki pomaga v bolnišnicah: velja 38.000 dolarjev, dela 12 ur na dan, 365 dni na leto, je podoben hladilniku in tehta 250 kg. Jadranski koledar Z V 1993 s knjižno zbirko IB ena zbir^ s^° 155.000 UR r Veliko več kot lep božični dar JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1993 Življenje na Primorskem in dogajanje v svetu nekdaj in danes: problemi in ustvarjalnost, kronika dogodkov, portreti ustanov in vidnih osebnosti. Stališča, dokumenti, slike, razvedrilno in koristno branje. Zbornik z nadihom morja. Str. 208. SKRIVNOST SVETOST kamna Pavel Medvešček SKRIVNOST IN SVETOST KAMNA Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem so bogato ilustrirane z barvnimi posnetki kapelic, predmetov in krajev, ki se jih še drži stara vera prednikov. Kulturna dediščina in nadvse zanimivo odkrivanje skrivnih moči v našem okolju. 106 fotografij Rafaela Podobnika, str. 198. Igor Škamperle SNEG NA ZLATI VEJI Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami, s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu. Str. 224 NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1993 Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede. Stanko Klinar STO SLOVENSKIH VRHOV Avtor je v besedi in sliki označil tako gore v Sloveniji, kot tudi vrhove na Koroškem in Primorskem v Italiji, pa tudi daljna gorstva, ki jih je slovenski človek “obiskal” in osvojil, npr. Himalajo, Ande. Bogat vodnik z dragocenimi popotnimi, kulturnozgodovinskimi in naravoslovnimi podatki. Okr. 140 barvnih slik, 272 str. Naročila sprejemamo: v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969 v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika ,UI. 24. maja 1, tel. 53382 — v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 531407 v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 v SPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centro ali po telefonu na št. 727536 • po telefonu od 8.30 do 13. ure, tel. 040/7796420 * preko raznašalcev Primorskega dnevnika ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA 10 Nedelja, 3. januarja 1993 \ ŠPORT Obvestila ZSSDI obvešča, da bo od 4. do 9. januarja urad v Trstu odprt od 9. do 13. ure. SD POLET obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor v četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Po občnem zboru bo skromna zakuska. Vabljeni! POGOVOR S KOŠARKARSKIM TRENERJEM MAXOM RASENIJEM / 2E 15 LET NA TRENERSKIH KLOPEH Od letos profesionalni trener v Turinu razmišlja pa tudi o možni vrnitvi v Trst 30-letni Roseni se je s svojim strokovnim delom uveljavil v italijanskem košarkarskem prostoru SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki se bo začel 10. januarja. Prijave sprejema načelnica smučarskega odseka Valentina Fachin na tel. št. 634648 ob urah obedov. Na razpolago je še nekaj prostih mest. ŠD BREG SMUČARSKA SEKCIJA organizira 10., 17., 24., in 31. januarja 1993 smučarske izlete z možnostjo tečajev, katere bodo vodili društveni kvalificirani vaditelji. Prvi izlet bo v avstrijski Gerlitzen (Kanzel) blizu Beljaka. Vpisovanje za prvi izlet bo 4. in 5. januarja v prostorih dolinske občinske telovadnice od 20.30 do 22.00. Potreben je veljaven dokument za tujino. SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. januarja 93, avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, samo 4. in 5. januarja od 19.30 do 20.30. SK DEVIN organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423. Juhi spet kolo v mladinski deželni košarkarski ligi Tri naše ekipe na igrišču Medtem ko se bodo vsa državna košarkarska prvenstva nadaljevala v sredo, pa bodo deželni mladinci igrali že jutri. Kontovel se bo ob 19.00 v telovadnici doma Ervatti pri Briščikih spoprijel s SGT, ob 21.00 pa bo v isti telovadnici Cicibona Radenska igrala proti Ferroviariu. Bor Radenska pa bo igral ob 20.15 v Trstu, v Ul. Zugnano proti Santosu. Vanja Jogan Massimo »Max« Rase-ni, rojen v Trstu leta ’62, je svojo košarkarsko pot pričel kot igralec pri Boru, ko je v rokah trenerja Andreja Rudeža prej in Renata Stoklja kasneje dirkal po mali telovadnici 1. maja na raznih tekmah minibasketa. POPREČEN KOŠARKAR: S kratkimi hlačkami na sebi je Max opravil celoten potek mladinskih kategorij, pod vodstvom Franka Perca pa je svojo pot končal v članski ekipi, ko je Bor nastopal v promocijski ligi: »Eh, kakšna ekipa, Klobas, Rado Race, Koren in še Cancia je bil takrat v dobri formi...« se spominja Max. 14 LET STAR IN 2E NA KLOPI: Predispozi-cija za trenerja je prišla kmalu do izraza, saj je Max že pri štirinajstih letih »pomagal« trenerju Percu, ko je pridno beležil statistične podatke ekipe kadetov (Andrej Lokar, Peter Gerdol in drugi - letnik ’63). »Vitki« Max se je takoj zaljubil v ta posel in se pridno posvetil najprej začetnim tečajem, zatem pa prvim izpitom, prakso pa je opravljal na koži mlajših »kolegov« pri Boru. »Resno sem začel, ko so mi poverili ekipo letnika ’69 (Barini, Kovačič, Lippolis in celo Marko Lokar, ki danes igra pri Tarantu v A2 ligi), s katerimi imam še danes izredno dobre odnose in prav rad obujam spomine, čeprav je minilo že toliko let. Ah kako pridni so bili tisti fantje.« STRAN OD BORA: »V ekipo letnika ’69 sem takrat rad vključil Gianfran-ca Carbonaro, društvo pa me je napadlo, ker ni želelo igralcev, ki niso obvladali slovenščine, danes pa ...«, Zaradi tega se je Max oddaljil in je sprejel ponudbo Scoglietta (promocijska liga 82/83 in 83/84), kjer je ostal dve sezoni. AMERIKA, AMERIKA: Max se je dokončno odločil, da se stoodstotno posveti trenerstvu in porodila se mu je želja, da bi kaj več o tem športu zvedel direktno v domovini košarke. Podal se je v ZDA, kjer je dva meseca sodeloval pri profesionalnem klubu NBA, Dallas Mavericks: »Dvakrat sem imel priložnost, da sem direktno s klopi sledil tekmam Dallas - Phoenix in Dallas - Houston,« obuja spomine Max. NAJMLAJSI TRENER V ITALIJI: Leta ’84 je Max opravil še zadnji državni izpit za trenerje in je postal najmlajši trener A lige v naši državi. JADRAN: Istega leta je Jadran vprašal Rasenija za sodelovanje s trenerjem Andrejem Žagarjem in binom se je obrestoval, saj so Jadra-novci prestopili v B ligo. Raseni je pomagal Žagarju, sam pa je vodil mladinsko ekipo Jadrana (letnika ’68 in ’69). PROFESIONALNI TRENER: Maxove sanje so pa ostale neizpolnjene, saj v Trstu ni bilo možnosti, da bi lahko profesionalno začel trenersko kariero, glas o njegovih sposobnostih pa se je postopoma širil in najzanimivejša ponudba je prišla s strani Saluzza, majhnega piemontskega društva z velikimi načrti, kjer je ostal dve leti. ANDREJ VREMEC SE MI JE PRIDRUŽIL: Po prvem letu se je Maxu pridružil še Andrej Vremec, ki je ob študiju (dokončal je Isef v Turinu) pomagal prijatelju pri trenerskem delu, tako...»da sem se ob koncu sezone lahko sproščeno opredelil za novo izkušnjo v Veroni, saj so bili fantje v dobrih rokah.« GLAXO IN DALIPA-GIC: Tudi v Veroni je Max preživel dve leti, pod sabo je imel mladinski sektor vse do kategorije kadetov. »V ekipi minibasketa je igral tudi Da-lipagičev sin,« pravi in se pohvali, da je takrat vodil italijansko raprezentanco na prestižnem mladinskem turnirju Decio Scu-ri. KOŠARKA NI NAJVAŽNEJŠA: Kljub temu, da je Max usmeril svoje življenje v svet »oranžne žoge«, ohranja vodilno vlogo osebni del življenja. »Spoznal sem dekle, s katero sva kmalu uvidela, da sva primerna drug za drugega in ker je ona doma iz Saluzza, sem se po dveh letih v Veroni spet vrnil v Piemont, točneje v Fossano. Tam sem se tako rekoč razpištolil, veliko smo delali, izredno pa sem zadovoljen, saj se je število mladih košarkarjev stalno večalo, odprli smo nove sedeže in nove športne centre, iz začetnega števila 40 fantov pa je sedaj preko tristo vpisanih v raznih mladinskih kategorijah in marsikdo že lahko pride v poštev za najvišjo kategorijo« dopolnjuje Max. URESNIČENE SANJE: Pred pričetkom letošnje sezone je komaj 30-letni Max podpisal pogodbo z Robe di Kappa, kjer je eden izmed dveh pomožnih trenerjev članskega moštva in odgovoren za mladinski sektor. »Najbolj me veseli, da je glavni trener Federico Danna izredna oseba, s katerim nimamo samo delovnega razmerja, temveč gre za skupno sodelovanje, kjer ima vsak svoje naloge in skupno rešujemo vsak- danje težave ali novosti,« pripoveduje. NE PO TANJEVICEVEM SISTEMU: Trener tržaškega Stefanela Bogdan Tanje-vič od vedno slovi po teoriji, da je igra sad velikega in neprestanega dela v telovadnici. Drugačnega mnenja pa je trenerski štab pri turinskem prvoligašu, kjer »vadimo le štiri dni tedensko po dve uri in samo dvakrat imamo tudi jutranji termin. Fantje morajo stopiti v telovadnico evforični in z veliko voljo do dela ne pa utrujeni, nezbrani in naveličani, kajti v takih razmerah lahko vadiš tudi deset ur na dan, a učinek postane negativen do igralca samega in tudi v medsebojnih odnosih,« trdi Raseni. IZREDNE RAZMERE ZA DELO: Kot se spodobi velikemu prvoligaškemu klubu, ima tudi kobe di Kappa številne in kvalitetne mladinske ekipe. »Kadetska postava je med najboljšimi v Italiji (center Rolando in playmaker Occelli sta že v krogu državne raprezentance) in najbrž se bomo borili prav za najvišja mesta na državnem finalu. Obenem mi je društvo zadalo nalogo, da vodim tečaje za trenerje iz cele dežele, kjer je veliko zanimanja za atipično šolo, ki izhaja iz mešanice med bivšo jugoslovansko indivi- dualno in italijansko sku-pnsko igro.« KAJ PA SEDAJ? Kot vsak ima tudi naš Max načrte za prihodnost. »Družine ne nameravam zanemariti, z delovnega vidika pa se v Turinu počutim odlično, ker pa sem profesionalec si ne zapiram nobene nove priložnosti in v mojih sanjah je seveda tudi povratek v Trst, kjer pa so mesta izredno dobro pokrita, to pa ne izključuje dejstva, da sem bom takoj odzval tudi vsakemu vabilu na kak poletni kamp, ali pa trenerski tečaj za mlajše,« pravi Max. MAKOV NASVET NAŠIM TRENERJEM: Kljub mladosti ima Max za sabo že 15 let trenerskih izkušenj. »Stalno sledim dogodkom v Trstu in zadovoljen sem, da so se v zadnjih letih marsikateri mladi posamezniki razvili v 'odlične trenerje: Krečič, Vascotto, Furlan, Kovačič in drugi, kar pomeni, da so naši mladi košarkarji v dobrih rokah. Svetujem jim le to, da mora v prvi vrsti vedno ostati spoštovanje in razumevanje vsakega posameznika, kar je predpogoj, da delo obrodi zaželjene sadove, treba je razumeti morebitne težave in skupno reševati katerikoli problem tako na igrišču kot pa tudi izven, v šoli, v odnosih s prijatelji ali pa v družini.« BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1993 in zapadlostjo 1. januarja 2003. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 4. januarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem; ob vplačilu (8. januarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MINIBASKET / IGRE POD KOŠEMA Zanimivi »spopadi« ter vedro vzdušje na igrišču in tribunah Prihodnje kolo Iger pod košema zadnjo nedeljo v januarju Pred kratkim je bilo v telovadnici doma Ervatti pri Briščikih 2. kolo Ja-dranovega turnirja v mi-nibasketu Igre pod košema za minikošarkarje letnika 1983 in mlajše! Kot prvo kolo je tudi drugo potekalo v vedrem in sproščenem vzdušju tako na igrišču kot na tribunah, kjer so številni' gledalci (v glavnem starši otrok nastopajočih ekip) glasno navijali in spodbujali tekmovalce pri njihovih nastopih. IZIDI 2. KOLA Kontovel - Bor 5:3 Prevali 1:0, 1. tekma 5:6, slalom 1:0, 2. tekma 12:2, dvokorak 10:7, 3. tekma 8:16, prosti meti 10:10. KONTOVEL: M. in T. Nabergoj, Pernarcich, Matiacich, Turco, Budin, Piculin, Zavadlal, Cecchi, Furlan, Nabergoj, Ražem, trener Mahnič. BOR: Mahnič, Pitacco, B. in M. Kemperle, M. in P. Jevnikar, Dolhar, Peric, J. in M. Rebula, Guštin, Viller, Kralj, Mirčeta, De-sco, Hrovatin, Požar, Za-non, Komnenovič, trenerja Vecchiet in Okretič. Nova Gorica - Sokol 5:2 Prevali 1:0, 1. tekma 12:2, slalom 0:1, 2. tekma 2:0, dvokorak 8:10, 3. tekma 8:0, prosti meti 10:5. NOVA GORICA: Pipan, Rusjan, Tomšič, Poberaj, Kostadinovič, Petrovič, Humar, Vidic, Šubic, Ilič, Pirc, Bednarik, trener Sinkec. SOKOL: Rogelja, Lan-seti, Sosič, Frandoli, Rogelja, Hrovatin, Privilegi, trener Žiberna. Polet - Postojna 5:2 Prevali 1:0, 1. tekma Posnetek s TrofejeJadran med Borom in Kontovelom (Foto Sergio Ferrari) 4:2, slalom 1:0, 2. tekma 14:0, dvokorak 10:9, 3. tekma 0:3, prosti meti 7:10. POLET: Ferfolja, Guštin, Milič, Piccini, Malalan, Dolenc, Daneu, Vida-li, trener Vremec. POSTOJNA: Zavadlal, Počkaj, Spahič, Dekano-vič, Železnik, Mekina, Milovič, Ašanin, Savič, Jagunič, trener Burger. Kraški zidar - Breg 6:1 Prevali 1:0, 1: tekma 12:3, slalom 1:0, 2. tekma 6:0, dvokorak 8:10, 3. tekma 8:4, prosti meti 10:8. KRAŠKI ZIDAR: Babič, Guštin, Krajcar, Or-banič, Štemberger, Mili-. vič, Gorjup, trener Sila. BREG; A. in P. Sancin, Družina, A. in S. Der-• gane, Kocjančič, trener E. Meden. Prihodnje, 3. kolo, bo spet v telovadnici doma Ervatti zadnjo nedeljo januarja. (bi) Mlade odbojkarice Ronk prepričljivo premagale vrstnice sovodenjske Soče ACLI Ronchi - Soča 3:0 (15:2,15:3,15:10) SOČA: V. in E. Černič, K. Devetak, V. Flore-nin, P. Mozetič, D. Volk, S. Pellegrin. Tokrat je bil poraz deklic Soče res prepričljiv, saj so v treh setih uspele zbrati le borih petnajst točk. Tekmo je bila povsem enosmerna in ves čas smo na igrišču videli le eno » ekipo, in sicer dekleta iz Ronk. Že sam začetek ni obetal nič dobrega za Sočanke. Domačinke so namreč zelo dobro začele in presenetile Sovodenjke. Servis nasprotnic je bil močan in točen, to je naše popolnoma sprgvilo iz tira in jim povsem onemogočilo sprejem. Prvi in drugi set sta minila v znamenju izrazite premoči domačink in le v tretjem setu so naše nekoliko bolje igrale in uspešno zaključile nekaj lepih akcij. Toda za kaj več je bilo že prepozno. V delno opravičilo je treba povedati, da so igralke Ronk zelo dobre in izkušene in da so v sredo res odlično zaigra-le.(S.P.) SMUČARSKI SKOKI / DANES 3. TEKMA TURNEJE INTERSPORT Na treningu Petek skočil najbolj daleč M/eissflog v formi - Dolg skok Kanadčana Lockyerja Jasna Milinkovic INNSBRUCK - Na treningu pred današnjo 3. tekmo Turneje Intersport na veliki skakalnici Ber-gisel je najdaljšo daljavo dneva dosegel Franci Petek, ki je v drugi seriji skočil 112 m, izjemen je bil tudi Nemec Jens VVeissflog s 110 m v tretji seriji ter zmagovalec tekme v Oberstdorfu Duffner v prvem poskusu s 109, 5 m. Tudi drugi slovenski tekmovalci so skoke za trening opravili solidno. Urban Franc je v na-daljšem poskusu dosegel 96, 5 m, Samo Gostiša 100 m, Matjaž Kladnik 93 m in Matjaž Zupan 105 m. »Fantje so skakali solidno. Niso naredili nobene večje napake, zaradi katere bi morali biti zaskrbljeni. Tekma bo pac pokazala, kaj zmoremo,« je po treningu na kratko povedal trener naše reprezentance A Luka Koprivšek. Zaradi hudega mraza in za gledalce neprijetnega vetra, ki pa je očitno ustrezal skakalcem, jih ni veliko videlo nastope zadnjih 20 skakalcev in izjemen poskus edinega kanadskega tekmovalca Johna Lockyerja, ki je v tretji seriji skoCil 107, 5, do konca treninga pa ga je v zadnji serji s 110 m pre- NOGOMET / DANES V A LIGI NOVICE Bo Roma uspela zaustaviti Milan? Na sporedu še nekaj zanimivih tekem johnstonu operirali čeljust Sisley z lahkoto proti Paniniju TREVISO - V anticipirani tekmi 1. povratnega kola v odbojkarski A-l ligi za moške je Sisley doma brez težav s 3:0 premagal Parani iz Modene. V ostalih tekmah bodo danes igrah še Oho Venturi - Misura, Maxicono - Sidis Baker, Gabeca - Lazio, Aquater -Charro, Messaggero - Jockey in Alpitour - Cntroma-tic. Tekmo Olio Venturi - Misura Milano bo od 14.30 dalje neposredno prenašala Italia 1. Z neba na zemljo - Urban Franc med včerajšnjim treningom (Telefoto AP) skoCil samo VVeissflog. »To je Johnnijev najboljši skok v življenju,« se je na trenerski mizi veselil Lockyerjeva uspešnega skoka trener Aleš Pelihan. »Očitno je izvrstno deloval najin včerajšnji pogovor o skokih. Pomagali so mu nasveti glede prve faze skoka pri prehodu v let. Zmeraj je ostajal bolj zadaj, sedaj pa je napako popravil. Seveda bi bilo enkratno, če bi se mu tudi na tekmi posrečila dva približno taka skoka. Na treningih skače neobremenjeno, ker je sam v ekipi in nima tekmecev, da bi se moral boriti za vstop v reprezentanco, na tekmovanjih pa se vse to izkaže za slabo, kajti ni kos tekmovalnemu vzdušju,« je povedal 28-letni Ljubljančan, ki je v kanadski ekipi že peto leto. Štiri leta je bil pomočnik Danila Pudgarja, sedaj pa je glavni trener za skoke pri kanadski smučarski zvezi. John Lockyer je zelo prilju- bljen med našimi skakalci. Urban Franc ga uči celo slovensko, Kanadčan pa Blejca seveda angleško. Tekmovanje na Bergi-slu se bo začelo ob 11.45 uri s kvalifikacijami, ki bodo med našimi skakalci najbolj pomembne za Gostišo, prva serija pa bo na sporedu ob 13. uri. Najbolj nestrpni pred današnjo tekmo so gotovo v avstrijskem taboru, saj čakajo na zmago v Innsbrucku že 13 let, ko je zmagal Hubert Neuper. RIM - Derbi 14. kola italijanske nogometne A lige bo v Rimu, kjer bo domača Roma gostila vodilni in še nepremagani Milan, ki seveda zanesljivo vodi na lestvici s kar 8 točkami prednosti pred Fiorentino, Interjem in Torinom. Čeprav bo Milan nastopil brez svojega »bomberja« Van Bastna, je malo verjetno, da bi lahko Roma zadala Ca-pellovemu moštvu prvi poraz, čeprav bi veliki podvig lahko uspel prav trenerju Boškovu. Dokaj zanimivo bo danes tudi v Turinu, kjer bo Juventus, ki bo končno nastopil v skoraj popolni postavi (odsoten bo le Julio Cesar), igral proti Parmi. Juventusov trener Trapattoni je še v dvomu, na katero mesto igrišča postaviti Viallija (na sredino igrišča ali v napad). Glede na veliko izenačenost (to seveda ne velja za nepremagljivi Milan) v tem prvenstvu, saj je kar 14 ekip v razmaku 3 točk, bo današnji spored še posebej privlačen za uvrstitev ekip na evropsko sceno. Tu naj omenimo srečanja Cagliari - Torino, Samp-doria - Foggia in Fioren-tina - Atalanta. Nekdaj slavni Napoli se sedaj na vse kriplje bori za obstanek v ligi in danes bo pred pomembno preizkušnjo proti Pe- Paul Gascoigne je poškodovan in doma v Londonu tako, da bo Lazio brez njega v Anconi (AP) scari, ki si ne sme dovoliti spodrsljaja, saj bi se v primeru poraza že sedaj poslovila od A lige. Nov »kiks»bi bil lahko usoden tudi za Napoli. Pred težko nalogo bo tudi Udi-nese, ki bo gostoval pri Brescii. DANAŠNJI SPORED (14.30): Ancona - Lazio, Brescia - Udinese, Cagliari - Torino, Fiorenti-na - Atalanta, Inter - Ge-noa, Juventus - Parma, Napoli - Pescara, Roma -Milan, Sampdoria - Foggia. V B ligi derbi Reggiana - Cremonese Derbi današnjega, 17. kola B lige bo v Reggio Emilii med Reggiano in Cremonesejem, za katerega - sicer ne v standardni postavi - igra tudi slovenski reprezentant Florjančič. DANAŠNJI SPORED (14.30): Ascoli - F. An-dria, Bari - Piša, Bologna - Cosenza, Lucchese-Monza, Piacenza - medena, Reggiana - Cremonese, Spal - Lecce, Taranto - Padova, Ternana - Cese-na, Venezia - Verona. KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA Osrednje srečanje bo danes v Cantuju Cleor - Stefanel tudi po TMC ob 15.00 TRST - Tržaški Stefanel bo tudi na današnjem, drugem povratnem kolu italijanske košarkarske A-l lige v središču pozornosti. Tanjevičevo moštvo, ki je v prejšnjem kolu povsem zasluženo in z zelo dobro igro premagalo vodilni Knorr iz Bologne, bo danes pred TV kamerami TMC ob 15. uri igralo v Cantuju proti drugouvrščenemu Clearu. Kaže, da je poškodba kolena ameriškega košarkarja Cleara Caldwella hujša, tako da je njegov nastop na današnjem srečanju celo vprašljiv. Njegova odsotnost pa bi seveda olajšala nalogo tržaške ekipe, čeprav je moštvo iz Cantuja zelo homogeno in še posebno nevarno na domačem igrišču. Dokaj zanimivo bo tudi srečanje v Montecati-niju, kjer bo domači Bia-letti z najboljšim strelcem lige Bonijem sprejel v goste milanski Philips. Skansijev Benetton bo gostil turinski Robe di Kappa, medtem ko bo ’ rimski Virtus, pri katerem igra tudi Radja, skušal popraviti slab vtis iz Fabriana in premagati Panasonic. V včerajšnji anticipirani tekmi te lige je Marr v Riminiju premagal beneški Scaini z 68:58. DANAŠNJI SPORED (17.30): Bialetti - Philips, Clear - Stefanel (ob 15.00 po TMC), Knorr - Phono-la, Benetton - Robe di Kappa, Virtus Rim - Panasonic, Scavolini -Teamsystem, Baker -Kleenex. A-2: Alibegovič proti Oscarju Vodilni Mangiaebevi iz Bologne bo danes gostoval v Pavii, kjer bo v italijanski A-2 ligi igral proti Fernet Branci. Obeta se dokaj zanimiv boj med najboljšim strelcem obeh lig, Brazilcem Oscarjem, ki poprečno na tekmo da več kot 37 točk, in slovenskim reprezentantom Alibego-vičem, ki je osmi na lestvici strelcev A-2 lige. DANAŠNJI SPORED (17.30): Ticino - Cagiva, Burghy - Telemarket, Banco di Sardegna -Hyundai, Yoga - Sidis, Auriga - Panna, Fernet Branca - Mangiaebevi, Glaxo - Ferrara, Teore-matour - Medinofrm. RALLY / PARIZ - DAKAR Po prvi francoski etapi zdaj že na afriških tleh PARIZ - Udeleženci rallyja Pariz - Dakar so imeli po preselitvi iz Pariza v Beaune (350 km) včeraj prvo »specialno« preizkušnjo v dolžini 590 km od Beauna v Sete, kjer se je vseh 152 udeležencev vkrcalo na ladje in se podali na afriška tla, kjer je jutri predvidena etapa od Tangerja do Feza. Do konca tega izčr-pujočega rallyja bodo prevozili skupaj 15 etap, po prologu v Chailleyu pa sta med avtomobilisti na čelu Lartigue in Vata-nen (oba na citroenu), pri motociklistih pa vodi Brucy na hondi. LONDON - Član Evertona Mo Johnston zapolnjuje časopisne vrstice bolj z dogajanjem zunaj nogometnega igrišča, kot pa z zadetki. Pred časom se je vrnil iz bolnice, kjer so mu operirali zlomljeno čeljust in zaradi tega ne bo mogel igrati vsaj štiri tedne. 29-letni Škot Johnston je k Evertonu prestopil pred 14 meseci Rangersa iz Glasgovva. Tam se je sprl z dvema menedžerjema zaradi neprimernega obnašanja izven igrišča. Predlani so ga celo poslali domov z ekipnih priprav v Italiji, ko je imel po nekem pretepu porezan obraz. Menedžer Evertona je novinarjem izjavil, da verjame, da se je Johnston poškodoval doma med božičnimi prazniki. Pravi vzrok poškodbe pa je še vedno neznan. Avstralci šokirali Južnoafričane PERTH - V teniškem turnirju za Hopmanov pokal je Avstralec Wally Masur presenetil južnoafriškega igralca Wayna Ferreiro. Masur je brez večjih težav dvoboj dobil s 7:5, 6:3. S tem je »zrušil« prvi nastop Južnoafričanov na tekmovanju za Hopmanov pokal in popeljal ekipo Avstralije v četrt finale. Zanimiva je bila tudi ženska osmina finala, kjer se je Nicole Provis skoraj tri ure borila za zmago in na koncu premagala Amando Coetzer. Provisova je prvi niz izgubila s 7:4, drugega dobila s 7:5, v odločilnem tretjem pa zmagala z 8:6. V Hopmanovem pokalu sodelujejo ekipe iz dvanajstih držav, lanskoletni naslov pa branijo Švicarji. Abedi Pele spet najboljši nogometaš Afrike PARIZ - Abedi Pele, član 01ympiquea iz Marseil-lea, je že drugo leto zaporedoma najboljši nogometaš Afrike. Uradno bo vest objavljena v torek v tedniku France Football, ki že več let podeljuje to priznanje. Brata Rocchigiani žrtvi napada v Nemčiji BERLIN - Brata Graziano in Ralf Rocchigiani, boksarja iz Berlina, italijanske narodnosti, sta bila vpletena v hud pretep s skupino 20-30 Libanoncev. »Na Silvestrovo,« piše nemški dnevnik Bild, »sta brata Rocchigiani šla z družinama in prijatelji na sprehod, da bi si ogledali ognjemet. Nenadoma pa jih je skupina Libanoncev začela obmetavati s petardami, nakar sta brata reagirala. Libanonci pa so ju napadli z noži.« Najhuje jo je skupil 29-letni Ralf, ki je oktobra lani po točkah izgubil svetovni naslov (verzija WBO) proti Tyroneu Boozeju. Ranili so ga v prša in sedaj leži v bolnišnici na oddelku za intenzivno nego. Dirka tris Zmagovita kombinacija: 14 - 9 -1; Dobitki: tris (1706 dobitnikov) 2.298.500 lir, par (3474 dobitnikov) 98.600 lir. 'Arredobagno Udobnost in kakovost dneva projektiranje udobne kopalnice za kakovostno opremo za ugoditev vseh želja CORSO PUCCINI 22 - MILJE USPEH SLOVENSKIH KLUBOV / ZAKLJUČEN PRVI DEL V SREDNJEEVROPSKI KOŠARKARSKI LIGI Dobra košarka in slaba organizacija - \J V Q rj m 11 C O- n Q Varali loto J \T 1J r-,1 TJTz-tJ : „ • . • 1 • 1. 11 1 . KRANJ - V zadnji sezoni so košarkarske zveze srednjeevropskih držav ustanovile košarkarsko ligo SBA, moštva iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Slovenije pa so zaključila prvi del tekmovanja. Po tekmovalni plati je liga uspela, saj je bila kvaliteta košarke v obeh skupinah na precej višji ravni, kot jo najboljši klubi kažejo na domačih prvenstvih. Večina klubov ima v svojih moštvih po enega ali več tujcev, tako z Zahoda kot Vzhoda, kar je še dodatno vplivalo na kvaliteto igre. V ligi so nastopili tudi štirje najbolje uvrščeni klubi lanskoletnega slovenskega prvenstva: Smelt Olimpija, Optimizem Postojna, Helios Domžale in kranjski Triglav. V rednem delu so imeli največ uspeha, saj so se razen Triglava vsi uvrstili v nadaljnje tekmovanje, to je med osem najboljših, in se bodo od 6. januarja naprej potegovali za vstop v finalni turnir štirih, ki bo do 3. do 5. marca. Kljub dobrim predstavam je bil odziv gledalcev dokaj različen. Pri Heliosu so s svojo igro in obiskom na srečanjih zadovoljni. Trener Martin Gorenc je potrdil, da je liga v tekmovalnem smislu povsem uspela. Domžalčani bodo v nadaljevanju štartali s sedme pozicije, ob tem uspehu pa se trener Gorenc veseli tudi dejstva, da je bila dvorana, ki sprejme okoli tisoč gledalcev, vedno polna, kar pomeni, da so bila srečanja za gledalce zanimiva. Povsem drugače je bilo v Kranju. Igralci Triglava so v uvodnih srečanjih igrali slabo in ob tem imeli tudi slab obisk, tako da bi na SBA ligo z njihovega stališča lahko gledali povsem drugače. Vzrok za manjše število gledalcev bi brez strokovnejše analize težko našli, verjetno pa je za slabše obveščanje kriv-tudi klub sam. Ne glede na to je trener Kranjčanov Brane Lojk s kvaliteto prikazane igre v ligi zadovoljen. Po drugi strani sta oba trenerja nezadovoljna s samo organizacijo tekmovanja. Resda liga obstaja šele eno leto, vendar pa si na Dunaju in Budimpešti, kjer ligo vodijo, ne bi smeli privoščiti pomanjkljivosti pri obveščanju o rezultatih, hudih napak pri sojenju, pa tudi cele vrste manjših napak; za piko na i je poskrbel češki predstavnik Anes iz Ostrave, ki se ni udeležil srečanj proti Triglavu in Olimpiji in sta zato ta dva kluba morala igrati naknadno. Kakorkoli že, oba trenerja sta se strinjala, da bo končnica srednjeevropske košarkarske lige dobra priprava za končnico slovenskega državnega prvenstva, ki se začne 15. marca. Od slovenskih klubov, ki so nastopali v SBA ligi, bodo imeli največ težav Kranjčani; v tolažilni skupini bodo zaradi izstopa čeških klubov odigrali manj srečanj in bodo imeli pred končnico, v kateri bodo igrali proti prvaku zelene skupine, skoraj 30-dnevni premor. Kar se Heliosa tiče, je trener Martin Gorenc dejal, da bodo storili vse, da bi se uvrstili na finalni turnir SBA lige in si v končnici državnega prvenstva zagotovili drugo startno pozicijo. LI.T i LAV0RI GENERALI UVOZ-IZVOZ NOVOST: steklena zavesa Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zavezo niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem. Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do +13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad +15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek. Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da uporabljajo steklene zavese tudi na vozilih, kot so avtobusi, vlaki itd. TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL. (040) 232243 - 232244 * ■H ■ O zvestobi HH red vašim pragom, navsezgodaj zjutraj, v dežju ali snegu, najdete lahko le najzvestejše prijatelje. Primorski dnevnik je prav gotovo eden od teh. Ce se naročite, bo brez vsakega dodatnega stroška, skozi vse leto prihajal k vam domov, vsak dan v tednu. Se naprej bo zvesto beležil življenje naše zamejske stvarnosti, s sodobnim, kvalitetnim in popolnim informativnim pristopom. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Se naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledičih tekočih računih: Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 504/6 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.t. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. Primorski Naš veliki dnevnik. m PRIREDITVE Nedelja, 3. januarja 1993 13 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. januarja ob 21.uri (Ovalna dvorana) Gregor Strniša: Žabe. Prva in druga premiera, v produkciji Koreodrame Ljubljana in CD. Vstopnice 1000 SIT. 7., 8. in 9. januarja ob 21. uri Gregor Strniša: Žabe. 10. januarja ob 18. uri W.Shakespeare: Kralj Lear. Za abonente MGL. 17., 18., 19., 20. in 21. jan. ob 19.00 in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA JUTRI: 4. januarja ob 19.30 uri Moliere: Svatba po sili (Dijaški 7 Večerni in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 19.30 uri Strniša: Samorog (za Gimnazijo Poljane, Sr. elektrotehniško šolo in izven). Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO JUTRI: 4. januarja ob 18.00 Petan: Don Juan in Leporella. Zaključena za šolo. NAPOVEDUJEMO: 8. januarja ob 19.30 uri premiera drame A.P.Cehova in T.Brascha: Platonov v režiji Janeza Pipana. Tel. 061/ 210-852. MARIBOR SNG OPERA V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 19.30 G.Puccini: La boheme. Za red zeleni. 6., 7., in 8. januarja ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem (razprodaja grehov). Informacije na tel 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 17.00 uri in 6. januarja ob 10.00 uri Vitrac: Victor ali otroci na oblasti. 8. januarja ob 10.45 Moliere: Namišljeni bolnik. Za Gimnazijo Center Celje. Tel. 063/25-332. ROGAŠKA SLATINA KRISTALNA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20.uri Kabaret 20. stoletja - As Time Goes By. Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir, gostovanje SNG Maribor. SOLKAN PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALISE V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 20. uri predpremiera (za red Sreda in izven) Roger Vitrac: Volkodlak- Don Juan v norišnici. 7. janurja ob 20. uri premiera. Režija: Dušan Jovanovič. Nastopa ansambel PDG z gostoma Radetom Ser-bedžijo in Veroniko Drolc. Tel. 065/25-326. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: v Četrtek, 7., v ponedeljek, 11. in v torek, 12. januarja 1993 ob 16.00 ter v torek, 10. januarja 1993 ob 20.00: Češnjev vrt A.P. Čehova v režiji B. Kobala. V soboto, 9. januarja 1993, in v nedeljo, 10. januarja ob 16.00 gostuje SLG iz Celja s predstavo F. Schillerja »Razbojniki*. Od 13. do 19. januarja 1993 ob 10.00 bo SSG uprizoril Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila* v režiji V. Jurca. GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: od 5. do 10. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Teatro di Sarde-gna z delom A. Brofferia II Vampiro. Režija Bep-pe Navello. V glavni vlogi Giustino Durano. Predstava v abonmaju: odrezek 2B (alternativno). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel.630063, od 9.00-12.30 in od 15.30-19.00) in v gledališču Rossetti (tel. 54331 od 14.00-19.15). DVORANA TRIPCOVICH NAPOVEDUJEMO: od 12. do 24. januarja 1993 Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiacciano-ci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Baraba-schi. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Teatro d’arte iz Rima z delom Augusta Strindberga Danza di morte. Režija Antonio Ca-lenda. V glavnih vlogah Anna Proclemer in Gabriele Ferzetti. Ponovitev v torek, 5. t.m., ob 16.30. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v Četrtek, 7. in v petek, 8. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Tea-tridithalia Elfo Portaromana Associati Compa-gnia Teatro delTElfo z delom R. W. Fassbinderja po Goldoniju La bottega del caffe. Režija Ferdinande Bruni in Elio De Capitani. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo »Arsenik in stare Cipke» z G. Gieijesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli. VIDEM Koroška SENTPRIMOŽ KULTURNI DOM DANES: ob 14.30 - Novoletni koncert SPD »Danica«, sodelujejo: otroški zbor iz Skocijana, oktet Suha, MePZ »Danica*. CELOVEC DOM GLASBE (Velika dvorana) V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 7. t.m., ob 19.30 - Koncertni večer Elene Denisove (violina) in Alekseja Kornienka (klavir). Na sporedu F. Schubert, S. Prokofjev, I. Strawinsky, J. Brahms. Razne prireditve GLEDALIŠČE LUIGI BON NAPOVEDUJEMO: 15. in 16. januarja 1993 gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom II grande racconto. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 15.00 - Die VViderspenstigen Zah-mung (Komedija W. Shakespeareja). V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 5. januarja -Orfej v podzemlju (Jacques Ofenbach), ponovitev. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 6. janurja ob 19.30 (Gallusova dvorana) gostovanje mladinskega pevskega zbora in plesne skupine Nas dom - San Justo, Argentina (slovenske in argentinske pesmi in plesi). Vstopnina je 500 SIT. 7. in 8. januar koncert orkestra Slovenske filharmonij (modri abonma). Dirigent: Tadeuscz VVojciechovvski. Solistka: Elizabeth Leonskaja, klavir. Program: Lipovšek, Schumann, Brahms. Informacije na tel. 061/222-815. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 18.uri Muza pri muzi - Koncert duo violonCel: Eva Julija reCnik in igor Mitrovič. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Tel. 061/322-367. FRANČIŠKANSKA CERKEV DANES: ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič z dirigentom Stojanom Kuretom zaključuje cikel Božičnih koncertov v ljubljanskih cerkvah, v organizaciji Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra. BIUANA V GORIŠKIH BRDIH ŽUPNIJSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 19. uri božični koncert moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice, pod vodstvom Tanje Kuštrin. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. januarja 1993 ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Michele Campanella. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s San-drom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. STIVAN STIVANSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. januarja 1993, ob 20.30 bo v štivanski cerkvi nastopil orkester Opera giocosa pod vodstvom Severina Zannerinija in zbor Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski-Semeraro. Na programu Haendel in C. Saint-Saens. Koncert organizira Glasbena sola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček večera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost. LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: od 6. do 13. januarja ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Vstopnina je 300 SIT. Od 7. do 11. januarja Dnevi plesa '93 v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in CD. Informacije na tel. 061/222-815. KLUB K 4 DANES: ob 22. uri Roza žur za preživetje; posebno presenečenje. JUTRI: ob 21. uri Pogovor o Krishnamurtiju, ki ga bo vodil Zivan Kremelj s prijatelji. V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20. uri Srečanje prostovoljcev iz begunskih centrov. Vroči telefon 061/113-282. FILOZOFSKA FAKULTETA Obveščamo vas, da napovedano predavanje, v okviru Humanističnega simpozija 5. januarja, prof. Gellnerja, odpade. POSTOJNA POSTONJSKA JAMA DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: Žive jaslice 3. januarja 1993 ob 16., 17., 18. in 19. uri. 5. januarja ob 16., 17. in 18. uri. 6. januarja ob 16. in 17. uri. Cena vstopnice za otroke 250 SIT oz. 11 DM, za odrasle 500 SIT oz. 22 DM. Informacije na tel. 067/23-041. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: 5. jan. ob 20. uri Spomini nevidnega Človeka, ameriška avanturistična komedije. 7. jan. ob 20. uri Črno ogrinjalo, kanadski film. Vstopnina je 240 tolarjev. Za najfhlajše LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 6. in 7. januarja ob 16.30 in 18.00 uri Jan Malik: Žogica Marogica. S.januarja ob 17. uri Jan Malik: Žogica Marogica. Informacije na tel. 061/314-789, 314-966. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 16.00 Partljič -Golia: Srce igrač (za izven). Informacije na tel. 061/312-860. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. uri Grobowsky-Vranc: Volk in sedem kozličkov Cena vstopnice je 100 SIT. Rezervacije na tel. 062/26-748 ob delavnikih od 10. do 12.00 ure. STORE OSNOVNA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 7. jan. ob 10.00 uri Burger: Lažnivi Kljukec. ŠEMPAS VRTEC V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 10. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo H. C. Andersena: SlavCek. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 13. januarja 1993, ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Fran-cois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Kor-sakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Snežna kraljica v izvedbi Italijanske drame z Reke. Jutri bodo v Drami SNG v Ljubljani spet predstavili igro J. B. P. Moliera Svatba po sili v režiji Vinka Moderdorferja. Na sliki Maja Končar in Roman Končar. Razstave Slovenija LJUBLJANA MESTNA GALERIJA Do 6. januarja je na ogled pregledna Studijska razstava slušateljev ljubljanske Akademije za Likovno umetnost v Stud. letu 1991/92. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (veC kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. MODERNA GALERIJA Do 31. januarja razstavlja Gojmir Anton Kos.Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. KULTURNI DOM spanski borci Do 6. januarja je na ogled razstava slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. galerija stopnišče Do 13. januarja je na ogled razstava fotografij Nade Zgank »Katar o Rom«, in večer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 5. januarja je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yor-ga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20.00 ure. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za odsek za zgodovino pri NSK v Trstu pripravili Kristina KovaCiC in Martina Repnic. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amnesty International. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikardske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke. GALERIJA MAK ? Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. UMETNOSTNA GALERIJA na ogled je razstava Društva oblikovalcev Slovenije. FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar. NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi elana mariborske likovne skupine MI. GALERIJA MEDIA NOX Svoje izdelke razstavljajo gojenci in gojenke zavoda v Dornavi in uCenci oddelka OKMO v Mariboru. CELJE STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. LIKOVNI SALON CELJE Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. RAZTAVISCE MESTNE HIŠE Na ogled je razstava likovnih del ptujkega likovnika Maksa Menonija. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-Poeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenz-la, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. IZOLA GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire LiCen Kram-potic. NOVA GORICA SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Do 10. januarja je na ogled razstava slik Milovana ValiCa. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do 9. januarja je na ogled razstava slik Dušice Stend-ler. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. januarja je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. januarja je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. januarja bo na ogled razstava Portreti Li-tijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. januarja ’93 bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. GALERIJA ART LI-GHTHALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Zi-gaina, Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih). JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Odprta je razstava Anto-nelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »NaCrti za Miramar*. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Od-borništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda BuiC, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir VeliCkoviC in Lojze Spacal Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure. GALERIJA MALCAN-TON Do 6. t.m. bo na ogled razstava slikarja Adriana Dorie. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 raz- stavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MARCO Jutri, 4. januarja 1993 ob 18.30 odprtje razstave slikarke Claudie Raza. Predstavil jo bo Carlo Milic. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. VIDEM ARTESEGNO Ul. D’Aronco 12 Odprta je razstava Luče Alinarija. Razstavo si lahko ogledate od petka do ponedeljka od 17. do 20. ure. Alpe-Jadran MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. PADOVA SALA DEGLI SPECCHI - STORICO CAFFE’ PE-DROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini. FERRARA PALAZZO DEI DIAMANTI Se danes, 3. januarja 1993, je na ogled 215 grafik in slik Marca Chagalla, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1908 in 1975. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barisiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kuliša, Peruska Bogdaniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ STADTHALLE WIEN Do 10. januarja bo na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. uro. Tel. 98-100-98 50 205. GALERJE THEURETZ-BACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorsko konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. WIENER SECESSION Na ogled je razstava Mou-linex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMM-LUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 -1992) Johannesa VVanke-ja in del (1945 - 1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici prostozidarstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Čas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vin-ciarellia. RUBRIKE Nedelja, 3. januarja 1993 Obiskali smo Marijino cerkev v idilični vasici Svetini nad Štorami -w- yidiliCni vasici \ / Svetini, osem ki- V lometrov nad železarskimi Štorami, je bila Marijina cerkev ali, kakor so ji tudi rekli, NaSa ljuba gospa, nekdaj zelo temne barve. Taksen je bil pač kamen, s katerim so sezidali gotsko stavbo v sredini 15. stoletja. Toda v zvezi s to barvo je zanimiva zgodba iz ljudskega izročila. Po njem in tudi po sicer dolgo veljavni teoriji naj bi svetinsko cerkev dal pozidati celjski grof Friderik II., po vrnitvi iz ujetništva v Ferrari (tako je zapisal tudi Janez Vajkard Valvasor in za njim potrdil topograf laške dekanije Gajšnik). Nemški mojster, ki mu je bilo delo zaupano, pa temnega kamna nikakor ni mogel prekriti z ometom, saj mu je ta sproti odpadal, še preden se je osušil. Nejevoljni grof je dal nesrečnega zidarja zato vreči v ječo. Ponoči pa se mu je v ječi prikazala Marija in dejala, da hoče imeti temno, ne- pobeljeno cerkev, zato da je Turki ne bi mogli opaziti. Zidar je to brž povedal celjskemu grofu in ta ga je izpustil, cerkev pa je še danes temna... To sicer ni čisto res, kajti danes je cerkev po dolgotrajnih in temeljitih obnovitvenih delih nekoliko svetlejša. Zaradi svoje velikosti, ki je v nekakšnem nesorazmerju z miniaturno-stjo sosednjih hiš, deluje nekoliko okorno, kot kakšna trdnjava, pa saj je res služila tudi za obrambo. Toda to je le površinski vtis, saj sama cerkev v svoji notranjosti skriva prene-katero imenitnost. A povrnimo se za hip k njenemu nastanku, saj sem prej omenil, da so prvotne Valvasorjeve in Gajšniko-ve teorije spodbile najdbe novih arhivskih virov, po katerih je bila cerkev na Svetini zgrajena le malo pred letom 1480, torej kar lepo število let po Fide-rikovi smrti. Toda ugibanja o njenem nastanku spodbu- ja tudi grb na enem od obokov pri prezbiteriju, na katerem je upodobljena dvojna sekira. To je namreč grb cesarskega oskrbnika celjskega gradu Andreja Hohenvvarterja, tudi sicer znanega mecena cerkvenih ustanov. Njega so namreč po porazu notranjeavstrijske vojske leta 1475 pri Kunšperku zajeli Turki, iz ujetništva pa. so ga odkupili za 6000 florintov. Zato bi lahko s precejšnjo resnostjo domnevali, da je svetinsko Marijino cerkev postavil v zahvalo za svojo rešitev. Njena arhitektura je vredna vse pozornosti: tako kot že celotna cerkev v okolju vaških hiš deluje kot mogočna koklja, ki ob sebi varuje drobne piščance, je prav mogočen tudi njen zvonik . Nenavaden je zaradi tega, ker je pri temelju pravilni četverokotnik, v prvem nadstropju pa se njegova oblika spremeni v osmerokotnik. Precej visoka je tudi njegova streha. Cerkev daje vtis mogočne starodavnosti tudi zaradi tega, ker je pokrita s skriljem. Zanimiva je tudi njena severna fasada, kjer je lepo viden obrambni stolp. Cerkev, ki je bila sprva kapela, so pozidali tako, da je bila primerna tudi za obrambo pred Turki. Ti so jo, po Valvasorjevih in Gaj-šnikovih virih, leta 1487 požgali in oskrunili, a so jo že istega leta spet posvetili za njeno poslanstvo. Za obrambni stolp je značilno to, da nima vrat, saj je zadnji pribe-žnik, ki je šel po lestvi z notranje strani cerkve, le-to potegnil za sabo skozi lino. Cerkev je imela tudi 80 cm šri-ok obrambni zid, vendar so ga kmalu zatem, ko je minila turska nevarnost, podrli. Ko je cerkev leta 1714 spet pogorela, so jo prenovili ter ji dodali kar precej baročnih elementov in zvon, ki ga je leta 1718 ulil celjski zvonar Konrad Schneider. Nič manj zanimiva pa ni njena notranjost. Tudi to so spremenili, zlasti po letu 1966, ko so se lotili temeljite obnove celotne stavbne substance in strehe zvonika pa tudi notranjih posegov, s katerimi so cerkvi vrnili bolj prvotno podobo. S tem mislimo predvsem na odstranitev neogotske preobleke in fresk, ki jih je v letih obnove, 1872-73, poslikal Jakob Brollo. Notranja oprema je večinoma baročna, oltar je izdelal leta 1775 laški rezbar Anton Ivšek, plastike pa so delo celjskega kiparja Ferdinanda Galla. Ob Marijini cerkvi je še manjša podružnična cerkvica sv. Križa, po zasnovi celo starejša od svoje večje sosede. Le streljaj od vasi je pokopališče, kjer je našla svoj mir znamenita Alma Karlin, novinarka, pisateljica in svetovna popotnica. Tihota odmaknjene planinske vasi in neposredna soseščina starodavnih zgradb sta najlepši spomenik njeni svetovljanski in človeški naturi. Mogočni zvonik svetinsko cerkve Fotografija: Drago Medved REPORTAŽA Drago Medved Veličastna robatost gotske starke RECEPT Nadevane bržole SESTAVINE: 4 bržole, 50 g olja, juha, belo vino za zalivanje, 200 g jušne zelenjave, 1 čebula, 20 g masla, 20 g moke, 100 g šampinjonov nadev: 40 g pancete, 40 g čebule, 100 g mletega mesa, malo kruha, jajce, sol, poper, peteršilj CAS PRIPRAVE: približno 30 minut Nadev: Na sesekljani panceti prepražimo mleto meso, Čebulo. Dodamo jajce, sol, poper, namoCen kruh (ožet in pretlačen) ter sesekljan peteršilj. Narezane bržole potolčemo, solimo in popopramo. Namažemo jih z nadevom in zvijemo. Na vroči maSCobi jih malo opečemo, prilijemo malo juhe in vina in dušimo. Posebej prevremo v slanem kropu na kocke narezano juSno zelenjavo in Čebulo, dodamo s tekočino vred bržolam in vse skupaj dušimo do mehkega. Omako zgostimo z maslom, ki smo mu dodali moko, primešamo gobice in potresemo s sesekljanim peteršiljem. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Makrobiolska riževa juha SESTAVINE: 1 I vode , 80 g neoluščenega riža, 1 žlica črne moke, malo hladne vode, 2 žlici masla ali sezamovega olja, sol, mleto zelenino seme, zelenini listi, peteršilj NeoluSCen riz suho pražimo v ponvi, dokler ne postane temno rjav kot pražena kava. Potem ga v litru vode skuhamo do mehkega. Moko suho popražimo v ponvi, jo odstavimo in med mešanjem počasi prilivamo hladno vodo. Zlijemo jo v juho, zabelimo, zacinimo in Se malo pokuhamo. Nazadnje potresemo s sesekljanim peteršiljem in sesekljanimi zeleninimi listi. (Neva Miklavčič Predan) •w -r-lanskem letu so se v Sloveniji najbolje V prodajali avtomobili »domačih« proizvajalcev Revoza in Cimosa, kajti zanje ni potrebno odšteti carinskih dajatev in so zato nekoliko cenejši. Cimos in Revoz oziroma Citroen in Renault sta v letu 1992 pri nas skupaj prodala nekaj več kot 13.000 avtomobilov, kar je skoraj 70 odstotkov vseh avtomobilov, prodanih v tem letu v Sloveniji. Precej uspešnejši je bil novomeški Revoz, saj je prodal 10.000 avtomobilov. To je sicer lepa številka, vendar pa so jih leto poprej prodali kar 25.000 (vendar na trgu nekdanje Jugoslavije). Koprski Cimos se lahko za nekoliko manjšo prodajo zahvali še vedno nesprejeti lastninski zakonodaji, zaradi katere Francozi nočejo podpisati pogodbe o skupnem vlaganju, seveda pa tudi lastni proslovni politiki. No, pogodba o skupnem vlaganju niti ni tako vprašljiva. Veliko bolj je vprašljiva komercialna politika vodstvenih mož v Cimosu. Od Citroena namreč dobijo toliko avtomobilov, kolikor znaša vrednost delov, ki jih za to tovarno izdelajo pri nas. V Sloveniji bi lahko prodali več avtomobilov, vendar Francozi nočejo kupiti več sestavnih delov, pri Cimosu pa avtomobilov nočejo plačati z denarjem. Precej dolgi dobavni roki (tudi več kot tri mesece) pa so prav gotovo vplivali na kupce, ki so se tako raje odločili za nakup avtomobilov drugih proizvajalcev. Tudi pri Revozu, v katerem ima Renault večinski delež, ni šlo vse kot po maslu. Ko so Francozi delali načrte, kaj vse bodo naredili v Novem mestu, so mislili na celotni jugoslovanski trg. Sedaj pa jim je - razumljivo -Slovenija premajhna, na Hrvaškem pa prodajo le pet odstotkov od tega, kar pri nas. Dva milijona ljudi ne more kupiti toliko avtomobilov, kot jih lahko dvajset milijonov. In s tem se bodo v Renaultu vsi, na čelu z direktorjem Revoza Coursatom, pač morali sprijazniti. Od avtomobilov, ki jih proizvajajo drugod po svetu, so pri nas prodali največ škod. Češka tovarna, ki že poldrugo leto deluje pod okriljem nemškega koncerna VW, je pri nas prodala lani skoraj 2.500 avtomobilov. Favorit in forman (karavan) sta pri nas zelo priljubljena, v zadnjem času pa so prodali tudi nekaj pick-upov. Za tako priljubljenost Skodinih avtomobilov pri nas ima veliko zaslug tudi podjetje Avtoimpex iz Ljubljane, ki zna s pravimi rekla-mno-komercialnimi potezami privabiti kupce. In še eno prednost imajo ti avtomobili: so zelo poceni (sploh če primerjamo, kako kvaliteten avtomobil dobite za denar, ki ste ga vplačali) dobavnega roka pa pravzaprav sploh ni. Tako so prav škode - poleg R 4 in 5 (ki sta, roko na srce, bistveno predra- Renaulti in škode Marko Lenassi ga) - tisti avtomobili, ki naj bi zamenjali juge in stoenke. Od drugih zastopnikov tujih avtomobilskih znamk pa sta prav na vrhu dve podjetji: Adrija avto, ki prodaja fiate, in Avtotehna Vis, ki prodaja ople. Pravzaprav je to tudi popolnoma razumlji- vo, saj so avtomobili teh dveh tovarn med Slovenci že tradicionalno priljubljeni. Oplov so v letu 1992 prodali kar 1300, pretežno aster, približno toliko pa so prodali tudi fiatov. Tudi beemvejev so prodali več kot 1000, kar je nedvomno lepo število, saj so ti avtomobili presti- žni (treba pa je povedati, da so bili to v glavnem avtomobili serije 316 in 318). Med proizvajalci iz Daljnega vzhoda prednjači Hyundai. Teh avtomobilov so lani prodali 900, le nekaj manj, 800, pa so jih prodali pri Nissan Adrii. Druge znamke niso šle tako dobro v promet, čeprav vsa podjetja, ki prodajajo avtomobile, kar nekako živijo. In kako bo letos? Dodatni 15- odstotni davek za vse uvoznike, ki ne bodo izvažali slovenskih izdelkov v tujino, bo predvsem za »Japonce« hud udarec, saj niti pomisliti ne morejo na to, da bi lahko na japonsko izvozili toliko izdelkov, kolikor lahko pri nas prodajo japonskih avtomobilov. Drugače pa so napovedi gospodarskih strokovnjakov za avtomobilske prodajalce pri nas za leto 1993 ugodne, sam pa bi z njimi raje počakal do konca leta. Škode prav gotovo sodijo med avtomobile, ki bodo na naših cestah zamenjali kragujevške zastave. 4. januarja Tudi danes, ko kar naprej govorimo o človekovih pravicah, se mnogi tako ali drugače telesno prizadeti ljudje ubadajo s številnimi težavami, če se hočejo vključiti v normalno življenje. Spomnimo se le na težave, s katerimi se vsak dan srečujejo tisti, ki morajo uporabljati invalidski voziček. Koliko prepričevanja in truda je treba, da se dostopi do uradov, ustanov, šol in bolnišnic uredijo tako, da je moč tja priti tudi z vozičkom. Res je mnogo že storjenega, vendar to ne pomeni, da ne moremo narediti še več. Modema tehnologija in iznajdbe so v omogočeni olajšale življenje ljudem s prizadetim sluhom ali vidom. Ne smemo pa pozabiti izredne zasluge Louisa Braillea, ki je za slepe in slabovidne sestavil abecedo in jim omogočil branje in pisanje. Louis Braille se je rodil v Coupvrayu v Franciji 4. januarja leta 1809. Ko je bil še deček, se je pri delu v očetovi delavnici poškodoval in izgubil vid. Odšel je v šolo za slepe v Pariz. Star komaj petnajst let je izpopolnil metodo zapisovanja znakov, ki so jih slepi lahko brali, zanje pa je izumil tudi notno pisavo. Bil je namreč talentiran organist. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Pantheon v Parizu. RADIO TV ODDAJE V SLOVENŠČINI fr SLOVENIJA 1 Video strani Otroški program 25 let folklorne skupine Emona, 2. oddaja Obzorja duha Poročila Slovenski magazin Domači ansambli: ansambel Nagelj, ponovitev Alpe-Donava-Jadran, ponovitev Begunci, tu z nami Princ in igralka, angleški film Zgodbe iz praznične školjke Življenje Klima Samgina, 14., zadnji del ruske nadalj. TV dnevnik 1 Denar, nemški film Risanke Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zemono: Božično novoletni 3x3, prenos R. Huchinson - C. Bunyan: Zadnji beg, 4., zadnji del angleške nadaljevanke TV dnevnik 3,vreme, šport, VPS 2220 SOVA: Družina Addams, 7/16 del am. naniz. (OB), VPS 2250 Saga o divjem zahodu, 8., zadnji del ‘ameriške nadaljevanke, VPS 2315 Groza izpod neba, ameriški film, VPS 0010 ® RAI 1 RETE 4 ® TMC O Koper SLOVENIJA 2 Variete: Dadaumpa Nan.: Strega per amo- Euronevvs Dok.: Kvarkov svet re, 8.00 Hotel, 9.00 La Risanke: Bun Bun Otroški variete: La famiglia Bradford Gamesmaster Banda dello Zecchino Nedeljski koncert Nanizanke in risanke Zelena linija magazine Aktualno: 4x7 Papežev blagoslov Maša Variete: A časa nostra Film: Controspionag- Parola e vita TG 4vesti gio (dram., ZDA 54, i. Zelena linija Film: Bugs Bunny Clark Gable, Lana Tur- TG l’una in dnevnik Show (ris., ZDA ’75, r. ner) Šport: Palla al centra Fritz Freleng) Šport: NBA Action Variete: Domenica in, Nan.: Ko jak Košarka: Clear Cantu- (vodita T. Cotugno, A. TG 4 vesti Stefanel (IP) Parietti), vmes športni Aktualno: 4x7 Glasba: Ma che bella oddaji (15.20,16.20) Nan.: Strega per amo- citta! (E. Bennato) Dnevnik in 90. minuta re, 18.30 Colombo, Film: David Copper- Vreme in dnevnik vmes (18.55) vesti fieldu (dram., ZDA Športne vesti Glas. kom.: La vera ’35, i. Freddie Bartho- Film: Banana Joe (pu- storia della Donna del lomevv) st., It.-Nem. ’82, i. Bud mistero (i. Sandra Mi- Vremenska napoved Spencer, G. Barra) lo, Angelo Sotgiu, An- Vesti: TMC News Športna nedelja gela Brambati) Športne vesti Dnevnik 1 TV film: Dinasty-Ulti- Športna oddaja: Gola- Športna oddaja mo atto (dram., ZDA goal (vodita Massimo Dnevnik in vreme 1991, r. Irving Moore’, Cap uti, Carolina Mo- Nočni rock i. Joan Collins, John race) Film: La guerra priva- Forsythe, 3. del) Ladies and Gentlemen ta del maggiore Ben- Nedeljski koncert Film: Gli altri giorni son (kom., ZDA ’55, i. TG 4 noCne vesti del Condor (krim., C. Heston, J. Adams) ZDA 1982, i. Lee Majors) Aktualno: CNN News Video strani Prijatelji, ponovitev show programa Športna nedelja Innsbruck: SP v smučarskih skokih, prenos Zlati cekin, '91, ponovitev Marijana, 13., zadnja epizoda francoske risanke SOVA, ponovitev Popolna tujca, 11/28 del ameriške nanizanke Rop, francosko kanadski film TV dnevnik Videogodba Novoletni koncert z Dunaja, ponovitev Športni pregled Vsi naši prijatelji Video strani KANALA Nedeljski dopoldanski program Poslednji Mohikanec, ameriški film Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Kult-ura, letni pregled Dance Session. 12. oddaja o plesu Zdravnik po sili, igra Glasba in ples Južne Amerike Pekel na kolesih, ponovitev ameriškega filma Novoletna oddaja, ponovitev SreCni Luka, 1. del risanke, ponovitev Risanka Rezultat je pomemben, ameriški film Veleposlaništvo, ameriški film MCM Astrološka napoved MCM t 1 RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) Aktualno: Tvoj bližnji Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo) Variete: E se fosse Dnevnik 2 TG2 Gulliver in vreme Variete: Acqua calda (vodita G. Faletti, Nino Frassica Film: Toto e Marcelli-no (kom., It. ’58, i. Toto, Pablito Calvo) Šport: Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-nica? Dnevnik in vreme Sorgente di vita Dok.: Lizbona Film: Permette signora che ami vostra figlia?) Na prvi strani Nabožna oddaja Nan.: Družina Ad-dams Film: I diavoli volanti (kom., ZDA ’39) IS Nan.: I Robinson Risanke: I Simpson ^ Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona dome-nica (vodita Lorella Cuccarini, Marco Co-lumbro, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Film: Fantasmi da legate (fant., ZDA ’88, i. D. Hannah) Aktualno: Ciak Film: Vacanze romane (kom., ZDA ’53, i. Gregor)? Pečk, Audrey Hepburn) TG 5 dnevnik ITALIA 7 Horoskop Harry O., ameriška tv nanizanka Tolpa Črnega peresa, Češkoslovaški mladinski film Čarobna svetilka Horacij, nevidni zajec, angleški mladinski film Superman, risanke Sok moderne umetnosti, am. dok. serija Vohuna, ameriška barvna nanizanka TV dnevnik Harry O, ameriška nanizanka Dragnet, ameriška tv nanizanka Faith, ameriško italijanski film - igrajo Silvia Seidel, Richard Maldone; režija: Ted Mather Žrebanje lota TV dnevnik Rhythm and News, vodi: Andrea F. Vohuna, ponovitev ameriške nanizanke EIMF Avstrija 1 Ponovitve oddaj Nan.: Mike Hammer Ujeta srca ameriška Inverno insieme melodrama Film: I vesti ti invisibi- Cirque de soleil, li delFimperatore Ce ti praviš , ljubi bog (fant., ZDA ’87, i. Sid Peter Pan in gusarji Ceasar) Ptic Gabo, risanka Nan.: Jenny e Chachi, Poni s prvega nadstro- 16.30 Diamonds pja , šved. otroški film Filmske novosti Mini Cas v sliki. Film: Come far care- Beverly Hills, hrepe- riera senza lavorare nenje za krinkami (kom., ZDA '67, i. Ro- Cas v sliki bert Morse) X-Large,best of x-large Nan.: L’uomo di Cas v sliki Atlantide Prigode mladega Indi- Film: Commando Leo- ana Jones pard (pust., It. ’86, i. Dežela dolin Klaus Kinski, Lewis Vizije Collin, C. Donadio) Henrik V. Šport: Fuorigioco Cas v sliki Hokej na ledu Neverjetne zgodbe, Man * Pararli«;« plnn .Smola LNCUi.. L (UdUlOO UluU uUllUlu. Poročila RAI 3 i i i> ITALIA 1 1 H KOPER (□EEFKOROŠKA Dober dan. Koroška Otroški variete Variete: Fuori orario A tutto volume Film: 11 giustiziere dei m Nan.: Chips mari H Šport: Grand Prix Glasbena oddaja H Odprti studio Film: La mia amica Ir- iCTIjij Šport: Vodic nogomet- ma (kom., ZDA ’49) nega prvenstva Popoldanski dnevnik Odbojka A lige Aktualno: Italijani (vo- Šport: Domenica sta- di Andrea Barbato) dio (vodi M. De Luca) Športna oddaja Film: L’Esorciccio Film: Colpo Vincente (kom., It. 1971, i. Fran- Domenica gol, vreme chi-Ingrassia) Dnevnik Varieteja: Cantiamo Deželne vesti, šport von Cristina, 20.30 Risanke: BlobCartoon Dido menica (vodita Film: I due carabinieri Gaspare in Zuzzurro) (kom., It.'84, r.-i- Carlo Športni oddaji: Pres- Verdone) sing, 23.45 Mai dire Dnevnik ob 22.30 gol Nonsolofilm, vmes Studio šport, odprti film Looker (krim. ’81) studio, pregled tiska £$ TELEFRIUU Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, Nan.: I giorni di Brian Nad.: Le avventure di Pinocchio Športne vesti Nan.: S trike Force Dok.: Explorer Rubr.: Črno na belem Športne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi DtD Hrvaška 1 Horoskop Poročila TV koledar Slika na sliko, ponovitev Huckleberry Finn in prijatelji,13/26 del Risanka Poročila Hišni ljubimci Sezamova ulica, 2. del Od do tamburice, oddaja narodne glasbe Poročila Plodovi zemlje Mir in dobro Mali David, 1. del Skrivno življenje T.K. Dearinga.amer. film Risanka Opera Box Poročila Zabavni program “King Kong Lives“, ameriški film "Bubimir" TV-fortuna Dnevnik 1 Objem, 1. del dramske serije Sedma noC Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sen brez meja Hrvaška 2 Dnevnik 1 Svet odkritij, 2/11 del dokumentarne serije Zlata leta,4/8 ameriške nadaljevanke “Prince", britanski film Šport Jazz Horoskop Avstrija 2 Dopoldanski program: Drzni fantje v letečih škatlah Nebotičniki, kratki film Dober dan, Koroška Športno popoldne Družina Leitner, serija Klub za seniorje Skrivnost amfore Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Cas v sliki Zakladnica Avstrija Kraj dejanja, amok Cas v sliki,šport Calafati Joe, zadnji del Veliki Car denarja, francoska komedija Peklenska spletka... @ Madžarska Nedeljski magazin Šport 92, 4. del Plesalec in ples, angl. film Glasbeni kino, 1. del Lovejoy, kriminalka Festival za otroke Čarovnije Davida Copperfielda, am. film Knjižnji klub priporoča Dverski program Disney Bankir in mesto, film Tele šport Kolo sreCe, kviz Dnevnik Teden Intervju: Števen Spielberg Kralj Patagonje, 2.del Portreti iz 20. stoletja TV SLOVENIJA / DANAŠNJI FILMI Filmska nedelja na TV Slovenija Trije nedeljski filmi: Denar, Princ in igralka, Groza z neba Današnji dan bi lahko poimenovali kar * filmski dan na TV Slovenija, saj so gledalcem namenili kar tri filme zelo različnih zvrsti. 2e zgodaj popoldne si boste lahko ogledali angleški film Princ in igralka režiserja Lauren-cea Olfvierja. V tem fil- mu, posnel ga je leta 1957, je nastopila tudi Marilyn Monroe v vlogi privlačne kabaretne plesalke. Drugi današnji film ima naslov Denar in je delo uspešne nemške režiserke komedij Doris Dorrie. Zgodba pripoveduje o družini Mullerje-vih, ki jih pestijo dolgovi. Ko oce izgubi službo, vzame situacijo v svoje roke mati. V banki uprizori rop, za talca pa vzame mladega bančnega uslužbenca, ki ji je sicer že dolgo všeč ... Naslov tretjega filma pa je Groza z neba. Tema te ameriške grozljivke je spet nevarnost, ki preži na človeka. Tokrat so to čebele. Nekega dne te, sicer pridne delavke, v enem od raziskovalnih panjev ponorijo in do smrti popikajo uslužbenca v centru, ki jih je fotografiral. Scenarij za film sta napisala Doris Silver-stone in Gueerdon True-blood, režiral pa ga je Lee H. Katzin. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30,7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 17.05 Vsi naši predsedniki; 18.30 Poje MPZ Vres; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program- Glasba. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 10.45 Uganka; 12.05 yZ Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, smučarski skoki; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 APZ Tone Tomšič; 14.05 Humoreska; 14.35 Operne melodije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Ivan Potrč: Hiša mojega očeta; 19.35 Glasbeni intermezzo; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Orgelska glasba; 22.05 Walt VVhit-man; 22.30 Svet glasbe, svet umetnosti; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6- 104,3- 107,6 MHz) 8.30,10.30,17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa in radijski koledar 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00, 11.00 So- sednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice in poročila; 11.30 Glasba po željah;. 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 International mušic news; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS. Radio Koper (Italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9,30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14,00 Zelja po glasbi; 15.00 - 18.00 Glasba in šport; 18.00 Velika glasbena imena; 18.30 Lestvica LP; 19,45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetij- ski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Pravljica o škratu Veseljaku (M. Perat, r. Adrijan Ru-stja); 10.30 Glasba; 11,00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Pot-puri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato narodnozabavna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski esej: Adam, kje si? (Andrej Inkret: Edvard Kocbek, poglavja iz biografije, 9. odd., r. Jože Babič); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Iz krajevn ih stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška ‘ 6.30-7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem; Duhovna misel (Zpk. Ivan Olip, šmarje-ta); 18.10-18.30 Slovenske uspešnice leta. J H 1 ■ SATELIT SUPER 7.00 Super Shop; 8.00 Novice; 8.30 The mix; 9,00 Hour of Power; 10.00 The Mix; 10.30 Verska oddaja; 12.00 Super Shop; 13,00 Svet jutri; 14.00 Napisano je; 14.30 Absolutely Live; 15.30 Turistični magazin; 16,00 Evropa; ’ 16.30 Pro Bike, šport; 18.00 Video- ’ fashion; 19.00 Poslovne novice; 19.30 Evropski magazin; 20.00 Sl-lence Of The Heart (ZDA 1984); 22.00 Novice; 22.30 The Rogues (i. David Niven); 23.30 High Aspi-rations; 24.00 Tile mix ali night; 2.00 Cnina News Europe. SKY ONE 7.00 Hour of Power; 8.00 Fun fac- i tory; 12,30 Svet jutri; 13,00 Izgu-. bljeni v vesolju; 14.00 UK Top 40 > 15.00 Trapper John; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Robin Of Sherwwod; 18.00 Ameriška roko-1 borba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 \ 21 Jump Street; 21.00 Pesem ptic , trnovk; 24.00 Fashion TV. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Trans VVorld 1 Šport; 10.30 Euroscores; 11,30 ■ Boks; 13.00 SP v smučarskih skokih; 15.15 Leto 1992; 18.00 Eu- ‘ roscores; 18.05 SP v smučarskih , skokih; 19.00 Mednarodna drsal-, na revija; 21.00 Euroscores; 22.00 Hokej na ledu; 24.00 Euroscores. 1 SCREENSPORT 6.00 Kickboks; 7,00 Mednarodni šport; 7.30 Ameriški nogomet; J 8.00 Sguash; 9.00 Kegljanje; 10.00 ! Košarka; 11.00 Povverboat VVorld; . 12.00 Boks; 14.00 Snooker; 16.30 . Motošport: Rally Pariz-Dakar; > 17.00 Surfanje; 17.30 Odbojka na ■ plaži; 18.30 Mednarodni šport; ‘ 19.00 Košarka; 21,00 Motošport; 21.30 Rally Pariz-Dakar: 22.00 Nogomet; 23.00 SP v rallyju; 24.00 . Motošport; 0.30 Košarka; 1.30 Ja- -dranje. MTV 8.00 Awdke On The Wild Side; 1 11.00 Raumentar/ 2; 11.30 Braun ’ European Top 20; 13.30 The Real , VVorld; 14.00 The Big Picture; 14.30 Video: Dance VVeekend; i 18.00 Rap Unplugged; 18.30 Ra-1 pumentary 2; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes (vodi Paul ' King); 23.00 Rockumentary: Det \ Leppard; 23.30 Headdangers Bali (heavy metal rock); 2.00 Vi-. deo; 3.00 Nočni video. i SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8,40 En- ’ tertainment Tonight; 9.00 Loving ’ Couples (ZDA 1980, i. Shirley Ma-‘ cLaine); 11.00 SupermorrVs Dau-. ghter; 12.00 A Town's Revenge;. 13.00 Seige At Marion; 15.00 A Thousand Heroes; 16.35Kinder-gartenCop; 18.30Xposure; 19,00 1941 (kom., ZDA 1979); 21.00 The ’ Godfather Part 3 (ZDA 1990, i. Al Pacino); 23.50 Firestarter; 0,50 Ni-. ghtbreed; 3.40 Communion; 5.25 Murder In Mississippi. MOVIE CHANNEL 6.00 Testament; 8,00 Pick Up On South Street; 10.00 lt's a Bikini VVorld; 12.00 The Birds And The Bees; 14.00 Pal Joey; 16.00 Mr. and Mrs Bridge (VB 1990, i. Joan-ne Woodward); 18.10 Vestige of Honor (ZDA 1990); 20.00 The Maid; 22.00 Flatliners; 24.00 The Lonely Passion Of Judith Hearne; 2.00 Man Of Passion; 3.40 The Control Of Strangers. PRO 7 5.25 Serije: Lassie, 6.50 VVorld Safari, 7.40 Tisoč milj prahu, 8.35 Fant z druge zvezde; 9.25 Roma-rei - Dekle z zelenimi očmi (pust., It. 19578); 10.55 Operacija Panterjev skok (vojni, ZDA 1953); 12.30 Mash; 13.00 Show Billa Co-sbyja; 13.25 Srečno pot; 14.20 Živali znanih ljudi; 14.30 VVorld Safari; 15,20 Pustolovščine Robina Hooda (ZDA 1938); 17.10 Part Afrigue (pust,, VB 1956, i. Philip Carey); 18.40 Matlock; 19.30 Poročevalci; 20.00 Poročila; 20.15 Igla Zlomljeno kopje (vestern, ZDA 1954, i. Spencer Tracy, Robert W,agner); 22.00 Dečki iz BRa-zilije (ZDA 1977, i. Gregor/ Pečk); 23,45 Vohljača; od 0.30 do 5,10 Poročila, Mike Hammer, 1,35 Operacija Panterjev skok, 3.00 Poročila, Mash. 6.00 Otroške oddaje in serije; 8.30 Risanke; 10,05 Umetnost In sporočilo; 10.10 Nazaj v preteklost; 11.00 Nebeški psi iz Boragore; 12.00 Tropical Heat; 13.00 Moj oče je z drugega planeta; 13.30 Parada filmov VValta Disneya 2000 milj pod morjem (ZDA 1954, i, Kirk Douglas); 16.00 Flash -Rdeči blisk; 17.00 Imenovali so ga Osa (Nem.-It. 1978, i. Bud Spencer); 18.45 Poročila; 19.10 Mini playback show; 20.15 Sanjska poroka, oddaja z Lindo de Mol; 21.55 TV Spiegel; 22.40 Prime Time - Pozna izdaja; 23.00 Happy Playboy Hour; 24.00 Kanal 4; 0.30 Nočni program: Moj oče z drugega planeta, 1.00 Strašno prijazna družina, 1.30 Kdo je šef?, SATI 5.15 Samson in Dolila; 7.20 Serije in risanke; 8.50 Ponovitve; 12.00 Reinhold Messner: Med nebom in zemljo; 12.30 Ostanite zdravi; 13.05 Black - Črni blisk; 13.35 As asov (Fr,-Nem. 1982, i. Jean-Paul Belmondo); 15.20 Maščevanje sedem veličastnih (vestern, ZDA 1968, i. George Kennedy); 17,05 Tarzan; 17.30 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 18.30 Živali zasebno; 19,15 šport; 19.30 Kolo sreče; 21,00 Hooper (dram., ZDA 1978, i. Burt Reynolds, Sally Field); 22.00 Talkshow: Pogovor v stolpu; 23.35 Priznam; 23.55 Maščevanje sedem veličastnih. PREMIERE 8.00 Risanke, 8.30 Čudež oceana, 9.30 Romeo in Julija, 9.30 Ples z volkovi, 12,30 Saturday Night Live, 13.00 Airplat, 14,00 Hokej; 17.00 Otto - Vesoljec (kom., Nem. 1989); 18.30 Risanke, 19.00 Kino, 19.30 tvtv; 20.15 Vice nečimrnosti (kom,, ZDA 1990, i. Tom Hanks, Melanie Griffith, Bruce VVillis); 22.20 Madonna (intervju); 23.15 In Too Deep (erot. srh., Avstralija 1990); 1,00 Edvvard (ZDA 1990, 2.40 Obsedena od vseh duhov (ZDA 1990). 1 6 Nedelja, 3. januarja 1992 EVROPA / MRAZ NAD VZHODNO IN SREDNJO EVROPO, SNEŽENJE NA BALKANU VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOU K0BENH/ LONDON O PRAGA PARIZ MUNCHEN 0 DUNAJ LJUBLJANA 1 O BUDIMPEŠTA EO ZAGREB -ik. ZURICH O JJIILANO O SOFIJA jOGRAD O O MADRID LIZBONA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI jasno poloblačno O oblačno f nevihta sneg megla VČERAJ MOSKVA O O MINSK O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O kijev O ANKARA KAIRO O TEMPERATURE OB 13. URI □ pod -20 C” -20/-10 C° EU-10/0 C° EEo/10 C° LJ10/20 C°f 1 J 20/30 C° [_jnad 30 C° topla fronta hladna okluzija fronta VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska s središčem nad vzhodno Evropo. Nad osrednjim Sredozemljem pa je ciklonsko območje s središčem nad južno Italijo. S severozahodnimi vetrovi priteka k nam mrzel im vlažen zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 0/1 OSLO.......... 0/3 STOCKHOLM... -3/1 K0BENHAVN... -3/1 MOSKVA......-25/-19 BERLIN...... -8/-4 VARŠAVA..... -17/-7 LONDON...... -1/7 AMSTERDAM... -7/-1 BRUSELJ..... -10/-4 BONN......... -2/2 FRANKFURT... -4/-1 PARIZ....... -3/-3 DUNAJ....... -12/-5 MUNCHEN..... -13/-2 ZURICH...... -8/-4 ŽENEVA...... -4/-1 RIM......... -1/10 MILAN........ -6/2 BEOGRAD..... -7/-5 NICA......... 4/14 BARCELONA... 4/9 BUKAREŠTA... -10/-3 CARIGRAD.... 2/6 MADRID...... -4/9 LIZBONA..... 5/9 ATENE......... 6/9 LARNAKA..... 9/15 TUNIS........ 6/16 AL2IR........ 3/15 MALTA....... 10/16 JERUZALEM... 1/10 KAIRO....... 11/22 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.44 in zašlo ob 16.29. Dan bo dolg 8 ur in 45 minut. Luna bo vzšla ob 12. uri 14 minut in zašla ob 02. uri 24 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 4.56 najvišje 34 cm, ob 12.53 najnižje - 35 cm , ob 19.43 najvišje 5 cm, ob 23.20 najniže - 2 cm. Jutri: ob 5.54 najvišje 38 cm, ob 13.28 najnižje -45 cm, ob 20.15 najvišje 14 cm. ALPBJADRAN / SONČNO SEVERNO IN ZAHODNO OD SLOVENIJE, DRUGOD OBLAČNO IN RAHEL SNEG TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -8/-6 TRST....... -3/-2 CELOVEC...... -18/-8 BRNIK....... -12-/4 MARIBOR.... -9/-7 CELJE....... -9/-7 NOVO MESTO -9/-8 NOVA GORICA -5/-1 MUR. SOBOTA -8/-7 PORTOROŽ... -4/-3 POSTOJNA..... -11/-9 IL. BISTRICA. -9/-8 KOČEVJE...... -11/-10 ČRNOMELJ... -8/-6 SL. GRADEC... -10/-9 BOVEC........ -5/-4 RATEČE....... -18/- VOGEL...... -15/-16 KREDARICA.... -21/-24 VIDEM...... -8/-1 GRADEC..... -11/-7 MONOŠTER... -9/-8 ZAGREB..... -8/-7 REKA........ -5/-4 V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno obla- okoli -1 °C. čno bo, ponekod v južni Sloveniji bo še SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednijih pok-rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala rajinah Hrvaške bo pretežno oblačno, burja. Najvišje dnevne temperature občasno bo rahlo snežilo, drugod bo bodo od -9 do -4 °C, na Primorskem sončno. Ob Jadranu bo pihala burja. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% : pod 5 Tirsi 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% <5* nad 80% *** *** *** *** nad 60 NEVIHTE V SLOVENIJI: Prevladovalo bo pretež- OBETI: V torek se bo postopno razja-no oblačno, vendar večinoma suho snilo, burja na Primorskem bo vreme. Na primorskem bo še pihala ponehala. Mraz bo nekoliko popustil, burja. Mrzlo bo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na rrr zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 104, Drava H E Dravograd: —, Sava Radovljica: 64, Sava Šentjakob: —/Sava Radeče: 128, Sora Suha: 106, Ljubljanica Moste: 84, Savinja Laško: 103, Krka Podbočje: 87, Kolpa Radenci: 86, Soča Solkan: -. HOROSKOP Aleksandra Zorc Berce M Mir«' ar OVEN 21-3/20-4 : Danes zjutraj boste zelo živahni in vaše navdušenje se bo stopnjevalo. V tem vikendu boste razširili krog svojih poznanstev in se družili s pomembnimi osebami. 'BIK 21-4/20-5 : Jutranji dogodek vas bo zapeljal v sanjarjenje pri belem dnevu. Lahko se zgodi, da se boste »izgubili« v neki uspešni in bogati zgodbi. Srečanje vas bo streznilo v realnost. DVOJČKA 21-5/21-6 : Dan je »naklonjen« zaupnim, intimnim, celo skrivnostnim zadevam, ki bi lahko bile finančno uspešne, toda le, ce vas ne bo zapeljalo pretirano navdušenje. RAK 22-6/22-7 : Danes lahko storite velikanski korak naprej na področju družabnosti, saj se boste verjetno gibali med pomembnimi osebami. Pri domačih opravilih ostanite Cim bolj praktični. LEV 23-7/23-8 : Avanturistično razpoloženi ste in mika vas sproščena zabava, morali pa bi se osredotočiti na službeno zadevo, ki se bo prav sedaj, ob koncu vikenda, nenadno pojavila. DEVICA 24-8/22-9 : Čeprav sploh niste tak tip, vas bo danes mikalo, da se pred drugimi pokažete s svojo širokosrCnostjo in zapravljivostjo, saj boste želeli nekoga impresionirati. TEHTNICA 23-9/22-10 : Ne zavrzite prehitro vsega, kar ste si nabrali in za kar ste v določenem trenutku tudi zapravili veliko denarja. Veliko teh stvari boste lahko še kdaj uporabili. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ekstravagantno boste razkazovali nekaj, kar bi sicer moralo ostati skrivnost. V vsem svojem navdušenju boste tudi s partnerjem sproščeno sodelovali. STRELEC 23-11 /21-12 : Vaši nameni so dobri, Ce se le boste uspeli pripraviti na jutrišnjo vrnitev k dnevni rutini in delu. Kljub temu pa ne bodite pretirano resni. KOZOROG 22-12/20-1 : Danes bodo v ospredju nežna čustva in romantika, predvsem zvečer. Zadovoljni boste sami s seboj, razpoloženje pa vas bo zapeljalo v napačno oceno poslovne situacije. VODNAR 21-1/19-2 : VeCji del dneva boste posvetili domačim zadevam in ponovnemu ocenjevanju pomembne poslovne odločitve, na katero ne bi smeli gledati preveč optimistično. RIBI 20-2/20-3 : Razkazovali se boste, in seveda pretiravali, v neki družbi, verjetno zato, da bi na znanca naredili vtis. Rajši mu pokažite, kar si želite, na cim bolj običajen način. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE 0 ZASTOJI X Ji ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA H SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV = GOSTA MEGLA B BENCINSKE ČRPALKE 24 UR GRAZ VARAŽDIN ZAGREB Okarlovac OPAZIN Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Na izpostavljenih odsekih cest obstaja nevarnost poledice. Na območjih Krškega, Novega mesta, Ribnice in Krašnje (pod Trojanami) rahlo sneži, vendar se sneg ne oprijema cestišča. Promet v notranjosti poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni nikjer daljšega čakanja za prestop meje. Cesta čez Vršič je zaprta. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope ....40/40 Cimolais ....10/10 Podklošter ....35/55 Vrhe ....30/30 Claut 5/5 Bad Kleinkirchheim .30/100 Lontovž ....30/30 Piancavallo ....40/80 Pliberk/Peca ....30/60 Stari vrh 10/30 Žabnice/Ovčja vas ...25/30 Sloveniji Plajberk -/50 Rogla 34/34 Raibl ....38/38 Dobrač ....30/50 Kanin ...20/140 Forni Avoltri Nassfeld/Mokrine 80/100 Cerkno 35/35 Forni di Sopra.... ..40/100 Spittal/Goldeck -/80 Soriška planina 25/25 Paluzza-Timau... ....30/40 Pieiligenblut ..30/140 Vogel 30/30 Paularo Katschberg 100/140 Kolala 20/20 Pontebba ....60/80 Koralpe/Golica -/50 Mariborsko Pohorje. 40/70 Pradibosco ....50/90 Kotschach/Mauthen ...40/100 Kranjska gora 20/20 Prato Carnico... Mallnitz „40/160 Pokljuka 20/20 Zoncolan ....20/60 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice 30/40 Sauris ....35/50 Arlberg „20/150 Prvine 35/40 Sella Chianzutan ...30/60 Seefeld .„.25/45 Jezersko 20/20 Nevejsko sedlo.. ....20/40 Kitzbuhel ....15/40 Ulovka 20/20 Višarje ....35/60 Obertauern 140/220 Golte 20/20 VENETO Zeli am See ....15/95 Črni vrh 20/40 Sappada .40/120 Schladming/Planai ,15/150 V VEDNOST Rastline in nizke temperature Ker je zima, poglejmo, kako je z odpornostjo mstlin proti mrazu. Posamezne tastlinske vrste so razvile sposobnost kljubovati nizkim temperaturam. Koliko mraza je mstlina sposobna prenesti brez poškodb, je torej genetsko pogojeno, a hkrati odvisno tudi od zunanjih dejavnikov, predvsem od vremena in rastline same oziroma od stopnje, v kateri se nahaja. Odpornost se s Časom lahko spreminja. Največja je pozno jeseni in pozimi. To je tesno povezano z utrjevanjem, to je postopnim privajanjem na nizke zimske tempemture. Lesnate rastline se pricno utrjevati jeseni, ko je že zaključen letni vegetacijski krog. Vsi rastlinski organi se ne morejo enako utrditi, zato brez poškodb lahko prenesejo različno nizke tempemture. Cvetni brsti se slabše utrdijo od listnih. Pri nekaterih sadnih vrstah korenine lahko uničijo že talne tempemture od -10 do -14 C, medtem ko nadzemni deli Se lahko prenesejo temperature pod -30 C. Pmti nizkim tempem-turam se utrjujejo tudi semena. Ozimna žita vzkale in prve liste mzvi-jejo jeseni. Na mraz se dobro pripravijo, Ce utrjevanje poteka v dveh stopnjah. Prva pomeni postopno zniževanje nočnih temperatur od 10 C proti 0. V mstlinah se takmt zviša vsebnost asimilatov (predvsem sladkorjev), tako da lahko brez poškodb prenesejo tempemture od -10 C do - 12 C. Druga faza nastopi, ko tempemture padejo pod 0 C. V tem obdobju se v rasli-nah zmanjšuje vsebnost vode, povečuje se koncentracija rastlinskih sokov in suhe snovi. Odpornost na mraz se poveča, saj posevki lahko prenesejo od -15 do -20 C, nekatere sorte pa Se kakšno stopinjo čez. Ana Zust /Republika • Primorski dnrnjk Sl VIDELI SMO SVETOVNO PRVENSTVO / GOVORI SE TELEVIZIJA NA PREPIHU, ZAPRITE VRATA! / SPOZNAJMO SE VLADIMIR FRANTAR / DOGAJA SE LA FEMME FATALE, MILENA NASA GOSTA MAMET IN MAN-TEGNA/ KANAL A : DAN PO JUTRIŠNJEM / KINO DOMA : VIDEOKASETE ZA VAŠO ZBIRKO / PREDSTAVLJAMO : ŠOLA RAČUNALNIŠTVA / NOVE NADALJEVANKE SPOREDI IN ZANIMIVOSTI TELEVIZIJSKEGA TEDNA OD NEDELJE, 3.1., DO SOBOTE, 9.1.1993 Mamljive slike drugačnosti r ■ iako, pa so za nami vsi napori ob in- A tenzivnem poslavljanju: kdo ve, od Česa smo se poslavljali in zakaj. Zdaj, ko smo pospravili vso staro kramo, začenjamo na novo. Naj bo novo leto uspešno tudi za vse tiste, ki hoCejo imeti svojo televizijo. Da zmorejo vsaj toliko kot njihovi že večkrat preizkušeni »nacionalni« kolegi, so že zdavnaj pokazali. Kljub temu pa se dostikrat pokaže, da se umetnik pač rodi kot umetnik in da vsakomur le ne gre dajati v roke dleta, čopiča pisala ali kamere. Vsak uspešen medijski poskus pa je dobrodošel predvsem zaradi drugačnosti in spremembe, ki, verjemite, nam vsem kar dobro dene. Sicer pa dajmo času čas in ustvarjalcem možnost, da nas presenetijo. V novem letu si med drugim pač želimo tudi kaj zabave. In medtem ko bodo alternativne televizije zbirale in uresničevale zamisli mnogih domiselnih ljudi, za katere pač nekje drugje resnično ni prostoren), nas bodo drugi osrečevali s prenovljenimi oddajami iz zakladnice preverjenih televizijskih idej, ki pa se žal ponavadi vse prehitro izrodijo v dolgočasna druženja z vse manj gledalci. Zato pa je rešitev čisto enostavna. Na srečo vseh ljubiteljev filmskih programov se v svetu še kaj dogaja in tisto dobro pride tudi do nas. Resda so ti filmi in nadaljevanke drage, vendar se je prav pred kratkim, v najdaljši noči, pokazalo, da denar resnično ni vse. Se strinjate? FILMI PRINC IN IGRALKA, TVS1, nedelja-13.20 DENAR, TVS2, nedelja-17.10 GROZA IZPOD NEBA, TVS1, nedelja-00.10 BILL, TVS2, ponedeljek - 22.25 ZDAJ Sl SAM, BILL, TVS2, torek - 23.00 VELIKI SEN, TVS2, četrtek - 23.45 MIKROKOZMOS, TVS 1, petek-20.30 ANNIE HALL, TVS2, petek-22.30 MAČEK, TVS2, sobota - 00.20 ŠPORT SMUČARSKI SKOKI: INNSBRUCK - Svetovni pokal, TVS2, nedelja -13.30 SMUČANJE: MARIBOR - Svetovni pokal, veleslalom (2) - prenos 1. vožnje: TVS2, torek-9.50 - prenos 2. vožnje: TVS2, torek-12.55 slalom (Ž) - prenos 1. vožnje: TVS2, sreda-9.20 - prenos 2. vožnje: TVS2, torek-12.25 NATAŠA NARDIN iliiW ® RAI 1 ®. RETE 4 ® TMC Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino B| Zelena linija magazine [Bg Maša Ulij litS Parola e vita Zelena linija B TG 1’una in dnevnik Šport: Palla al centra Variete: Domenica in, (vodita T. Cotugno, A. Parietti), vmes Športni oddaji (15.20,16.20) Dnevnik in 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Banana Joe (pust., It.-Nem. ’82, i. Bud Spencer, G. Barra) Športna nedelja Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme Nočni rock Film: La guerra priva-ta del maggiore Ben-son (kom., ZDA ‘55, i. C. Heston, J. Adams) Nan.: Strega per amo-re, 8.00 Hotel, 9.00 La famiglia Bradford Nedeljski koncert Aktualno: 4x7 Variete: A časa nostra TG 4vesti Film: Bugs Bunny Show (ris., ZDA ‘75, r. Fritz Freleng) £0 TG 4 vesti Aktualno: 4x7 Nan.: Strega per amo-re, 18.30 Colombo, vmes (18.55) vesti Glas. kom.: La vera storia della Donna del mistero (i. Sandra Milo, Angelo Sotgiu, Angela Brambati) TV film: Dinasty-Ulti-mo atto (dram., ZDA 1991, r. Irving Moore, i. Joan Collins, John Forsythe, 3. del) Nedeljski koncert TG 4 nočne vesti m Isl CANALE5 1 P RAI 2 Na prvi strani Aktualno: Mattina 2, Nabožna oddaja vmes (8.00,9.00, Nan.: Družina Ad- 10.00) kratke vesti) dams Aktualno: Tvoj bližnji Film: I diavoli volanti Aktualno: Giorno di (kom., ZDA ’39) festa (vodi S. Milo) Nan.: I Robinson Variete: E se fosse Risanke: I Simpson IBM Dnevnik 2 Glasbena oddaja: Su- Ktlil TG2 Gulliver in vreme perclassifica Show, Variete: Acqua calda vmes (13.00) dnevnik (vodita G. Faletti, Ni- Variete: Buona dome- no Frassica nica (vodita Lorella Film: Toto e Marcelli- Cuccarini, Marco Co- no (kom., It. ‘58, i. lumbro, vmes (18.10) Toto, Pablito Calvo) nan. Nonno Felice Šport: Nogomet A lige Dnevnik TG 5 Vreme in dnevnik Film: Fantasmi da le- Šport gate (fant., ZDA ‘88, i. Nad.: Beautiful D. Hannah) Variete: Solodidome- Aktualno: Ciak nica? Film: Vacanze romane Dnevnik in vreme (kom., ZDA ‘53, i, Gre- Sorgente di vita gory Pečk, Audrey Dok.: Lizbona Hepburn) Film: Permette signora che ami vostra figlia?) TG 5 dnevnik A i RAI 3 Variete: Fuori orario Film: 11 giustiziere dei mari Glasbena oddaja Film: La mia amica Irma (kom., ZDA ’49) Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani (vodi Andrea Barbato) Športna oddaja Film: Colpo vincente Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Risanke: BlobCartoon Film: I due carabinieri (kom., It.’84, r.-i- Carlo Verdone) Dnevnik ob 22.30 Nonsolofilm, vmes film Looker (krim. ’81) ITAUA 1 Otroški variete A tutto volume Nan.: Chips Šport: Grand Prix • Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Odbojka A lige Šport: Domenica sta-dio (vodi M. De Luca) Film: L'Esorciccio (kom., It. 1971, i. Fran-chi-Ingrassia) Varieteja: Cantiamo von Cristina, 20.30 Dido menica (vodita Gaspare in Zuzzurro) Športni oddaji: Pres-sing, 23.45 Mai dire gol Studio šport, odprti studio, pregled tiska fiM Euronevvs IU1 Risanke: Bun Bun Gamesmaster iUHii Nanizanke in risanke Papežev blagoslov Film: Controspionag-gio (dram., ZDA 54, i. Clark Gable, Lana Turner) Šport: NBA Action Košarka: Clear Cantii-Stefanel (IP) Glasba: Ma che bella citta! (E. Bennato) Film: David Copper-fieldn (dram., ZDA ‘35, i. Freddie Bartho-lomew) Vremenska napoved y Vesti: TMC News M Športne vesti K*!« Športna oddaja: Gola-goal (vodita Massimo Caputi, Carolina Mo-race) Ladies and Gentlemen Film: Gli altri giorni del Condor (krim., ZDA 1982, i. Lee Majors) Aktualno: CNN News HJH ITAUA 7 Nan.: Mike Hammer Invemo insieme Film: I vestiti invisibi-li delTimperatore (fant., ZDA ‘87, i. Sid Ceasar) Nan.: Jenny e Chachi, 16.30 Diamonds Filmske novosti Film: Come far care-riera senza lavorare (kom., ZDA ‘67, i. Robert Morse) Nan.: L’uomo di Atlantide Film: Commando Leopard (pust., It. ‘86, i. Klaus Kinski, Lewis Collin, C. Donadio) Šport: Fuorigioco Hokej na ledu Nan.: Paradise club TELEFRIULI "Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, Nan.: I giorni di Brian Nad.: Le avventure di Pinocchio Športne vesti Nan.: Stike Force Dok.: Explorer Rubr.: Cmo na belem Športne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi S Koper OtQ Hrvaška 1 Horoskop Horoskop Harry O., ameriška tv Poročila nanizanka TV koledar Tolpa črnega peresa, češkoslovaški mladin- Slika na sliko, ponovitev ski film Huckleberry Finn in Čarobna svetilka prijatelji,13/26 del Horacij, nevidni zajec, Risanka angleški mladinski Poročila film Hišni ljubimci Superman, risanke Sezamova ulica, 2. del Sok moderne umetnosti, am. dok, serija Od do tamburice, oddaja narodne glasbe Vohuna, ameriška bar- Poročila vna nanizanka Plodovi zemlje TV dnevnik Mir in dobro Harry O, ameriška na- Mali David, 1. del nizanka Skrivno življenje T.K. Dragnet, ameriška tv Dearinga.amer. film nanizanka Risanka Faith, ameriško itali- Opera Box janski film - igrajo Sil- Poročila via Seidel, Richard Zabavni program Maldone; režija: Ted Mather “King Kong Lives“, ameriški film Žrebanje lota “Bubimir" TV dnevnik TV-fortuna Rhythm and News, Dnevnik 1 vodi: Andrea F. Objem, 1. del dramske Vohuna, ponovitev serije ameriške nanizanke Sedma noč iMRaFu Avstrija 1 Ponovitve oddaj Ujeta srca ameriška melodrama Cirque de soleil, Ce ti praviš , ljubi bog Peter Pan in gusarji Ptič Gabo, risanka Poni s prvega nadstropja , šved. otroški film Mini čas v sliki Beverly Hills, hrepenenje za krinkami Cas v sliki X-Large,best of x-large Cas v sliki Prigode mladega Indiana Jones Dežela dolin Vizije Henrik V. Cas v sliki Neverjetne zgodbe, Smola Poročila Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sen brez meja Dt □ Hrvaška 2 Dnevnik 1 Svet odkritij, 2/11 del dokumentarne serije Zlata leta,4/8 ameriške nadaljevanke “Prince", britanski film Šport Jazz Horoskop Avstrija 2 Dopoldanski program: Drzni fantje v letečih škatlah Nebotičniki, kratki film Dober dan, Koroška Športno popoldne Družina Leitner, serija Klub za seniorje Skrivnost amfore Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Cas v sliki Zakladnica Avstrija Kraj dejanja, amok Cas v sliki,šport Calafati Joe, zadnji del Veliki čar denarja, francoska komedija Peklenska spletka... Madžarska Nedeljski magazin Šport 92, 4. del Plesalec in ples, angl. film Glasbeni kino, 1. del Lovejoy, kriminalka Festival za otroke Čarovnije Davida Copperfielda, am. film Knjižnji klub priporoča Dverski program Disney Bankir in mesto, film Tele šport Kolo sreče, kviz Dnevnik Teden Intervju: Števen Spielberg Kralj Patagonje, 2.del Portreti iz 20. stoletja ODDAJE V SLOVENŠČINI e SLOVENIJA 1 Video strani Otroški program 25 let folklorne skupine Emona, 2. oddaja Obzorja duha Poročila Slovenski magazin Domači ansambli: ansambel Nagelj, ponovitev Alpe-Donava-Jadran, ponovitev Begunci, tu z nami Princ in igralka, angleški film Zgodbe iz praznične školjke Življenje Klima Samgina, 14., zadnji del ruske nadalj. TV dnevnik 1 Denar, nemški film Risanke Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zemono: Božično novoletni 3x3, prenos R. Huchinson - C. Bunyan: Zadnji beg, 4., zadnji’del angleške nadaljevanke TV dnevnik 3,vreme, šport, VPS 2220 SOVA: Družina Addams, 7/16 del am. naniz. (GB), VPS 2250 Saga o divjem zahodu, 8., zadnji del ameriške nadaljevanke, VPS 2315 Groza izpod neba, ameriški film, VPS 0010 |T SLOVENIJA 2 Video strani Prijatelji, ponovitev show programa Športna nedelja Innsbruck: SP v smučarskih skokih, prenos Zlati cekin, '91, ponovitev Marijana, 13., zadnja epizoda francoske risanke SOVA, ponovitev Popolna tujca, 11/28 del ameriške nanizanke Rop, francosko kanadski film TV dnevnik Videogodba Novoletni koncert z Dunaja, ponovitev Športni pregled Vsi naši prijatelji Video strani A KANALA 07.45 10.20 12.00 12.15 13.00 13.30 15.00 16.00 17.30 19.00 20.00 20.05 21.40 23.10 00.00 00.10 Nedeljski dopoldanski program Poslednji Mohikanec, ameriški film Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Kult-ura, letni pregled Dance Session, 12. oddaja o plesu Zdravnik po sili, igra Glasba in ples Južne Amerike Pekel na kolesih, ponovitev ameriškega filma Novoletna oddaja, ponovitev Srečni Luka, 1. del risanke, ponovitev Risanka Rezultat je pomemben, ameriški film Veleposlaništvo, ameriški film MCM Astrološka napoved MCM §8 KOPER 18.00 Globus (□SMFKOROŠKA 12.30 Dober dan, Koroška liitoi NEDEUA, 3. JANUAR 1993 m FILM tel DOKUMENTARNA ODDAJA S GLASBENA ODDAJA Z NADALJEVANKA e OTROŠKA 1 ODDAJA m RAZVEDRILNA 1 ODDAJA a INFORMATIVNA 1 ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 13.20 PRINC IN IGRALKA angleški film V očarljivi romanci, ki je bila posneta leta 1957, je ob. Lau-renceu Olivieru zablestela in popolnoma opravičila svoj igralski sloves tudi Marilyn Monroe, lepotica iz 50-tih let. Film je operetna pripoved o samovoljnem princu, ki se med kronanjem v Londonu zaplete s kabaretno igralko. Sprva bežna avantura se razvije v ljubezensko romanco, katere vpliv je čutiti celo v državni politiki. TV SLOVENIJA! 17.10 Najrazličnejše nevarnosti, ki prežijo na človeka, so priljubljena tema filmskih grozljivk. Morda Se niste pomislili na to, da bi lahko marljive čebele na zemlji povzročile pravo katastrofo in pomorile na stotine ljudi. Zato pa so se tega domislili ustvarjalci filma Groza izpod neba. Gre za film scenarista Guerdona Trueblooda, v katerem začnejo dotlej miroljubne čebele naenkrat ogrožati človeštvo. Zgodba se začne z morastimi sanjami ene od raziskovalk Nacionalnega centra za preučevanje čebel, ki se kmalu sprevržejo v Se bolj morasto resničnost. Akcije, s katero naj bi preprečili hudo tragedijo, se loti mlada znanstvenica skupaj s svojima prijateljema. DENAR, nemški film Zaradi velikih finančnih težav je ogrožena prihodnost cele družine. Potem pa stvari v svoje roke vzame odločna mati in v banki, pri kateri je družina do vratu zadolžena, izvede rop, za talca pa vzame mladega bančnega uslužbenca. Tako je zapletla filmsko zgodbo ena najuspešnejših nemških režiserk, Doris Dorrie/ avtorica znamenite komedije MoSki, zaradi katere je bila pred tremi leti med kandidate za oskarja. TV SLOVENIJA 1 00.10 OO TV SLOVENIJA 2 20.05 1 GROZA IZPOD NEBA, - ameriški film VIDEOGODBA V Razvedrilnem programu TV Slovenija nam obljubljajo nove zabavnoglasbene .oddaje. V sobotnem nočnem programu boste lahko spremljali Videonoč, Nočni vi-deomeh.ta termin pa bo namenjen tudi premieram in ponovitvam koncertov priljubljenih izvajalcev ter neposrednim prenosom slovenskih glasbenih festivalov. Nocojšnja Videogodba bo zato zadnjič v taki obliki, kot ste je bili vajeni doslej. V poslovilni oddaji, vodila jo bo Maša Židanik, boste tokrat izjemoma lahko videli le videospote slovenskih rockovskih skupin. Sodeč po vaših pismih, si želite ogledati skupine: Pop design, Sank rock, Lai-bach, Peter Pan in Borghesija. C ANALE 5_______________________________________________23:00 VACANZE ROMANE (Roman Holiday) ZDA 1953, režija W. Wyler, igrajo A. Fiepburn, G. Pečk, E. Albert. Ameriški novinar sreča v Rimu mlado princezinjo, ki je med državnim obiskom zbežala iz svoje ambasade, da bi okusila vsakdanje življenje. Spremlja jo po mestu, skrivaj pa namerava spisati članek o njeni pustolovščini. Zato prosi prijatelja fotografa, da bi jima sledil, vendar... Scenari za film je napisal pod lažnim imenom Dalton Trumbo, avtor znanega pacifističnega celovečerca Johnny got his gun (E Johnny preše il fucile), ki je bit takrat na MacCarthyjevem spisku protiameriških avtorjev. Audrey Fiepburn je za vlogo prince-zinje prejela oskar in začela svojo blestečo filmsko kariero. VIDELI SMO Človečnost, zmagovalec Svetovnega prvenstva »Opozorilo! Ta filmska freska ni ustvarjena za to, da bi vas naučila zgodovine, z nami greste na lastno odgovornost, tvegali bomo in se odpravili čez majave brvi in porušene mostove,« je v uvodu v zadnjo oddajo dokumentarne serije Zgodovina Slovencev zapisal avtor Rudi Klarič. Na lastno odgovornost, predvsem pa z izrazito osebnim pogledom na zgodovino Slovencev je tudi interpretiral dogodke iz naše povojne zgo- dovine. Pred desetimi leti, ko je serija nastala, je bila njegova podoba naše bližnje preteklosti očitno zelo sporna in 12. oddaja, Svetovno prvenstvo, se je takrat znašla v bunkerju. Ko si je prejšnji ponedeljek z zgodovino in ideologijo neobremenjeni gledalec končno lahko ogledal to »bunkersko« oddajo, se je verjetno spraševal, le kaj komu ni bilo povšeči. Vendar je verjetno iluzorično pričakovati logičen odgovor na po- litično obarvane odločitve. Morda ga ne vedo celo tisti, ki so pred desetimi leti tako odločitev sprejeli. Svetovno prvenstvo je poetični zapis o zgodovini človeštva od nastanka človeka, prek vseh mejnikov njegovega razvoja do današnjega Slovenca. »Kadar niso pravi ljudje na pravih mestih, pride do katastrofalnega rušenja,« pravi Klarič v svojem pregledu zgodovine človeštva. TONESCUKA « RAI 1 RETE 4 ® TMC Koper Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Harry O., ameriška na- Dobro jutro, Hrvaška na, vmes dnevnik vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- riizanka Poročila, TV koledar Film: 11 gatto venuto vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Faith, ponovitev ame- Zgodbe iz Monticella, dallo spazio (kom.), Nan.: Amore in soffit- Film: I cercatori d’oro riško/italijanskega fil- 34. del amer. nadalj. vmes (11.00) vesti ta, vmes (10.25) vesti (kom., ZDA ’45) ma Poročila Vremenska napoved Nad.: Anche i ricchi Nan.: Autostop p er il N.V.P.D., serijski film Zimski šolski program Variete: Servizio a do- piangono, Celeste cielo Čarobna svetilka: Ro- Domače živali micilio, vmes vesti Variete: A časa nostra TMC News - Šport bin Hood iz vesolja, Poročila Dnevnik in Tri minute TG 4 vesti Film: La citta dei ra- ameriška risana serija Svet se vrti naprej, Dok.: Zevs Variete: Buon pome- gazzi (dram., ZDA’38) Ovire, 10. del angleške 33. del nanizanke Kulturne aktualnosti riggio Risanke: Snack nadaljevanke Monofon Otroški variete Nad.: Sentieri, 15.00 Variete: Arniči mostri Rhythm and News Poročila Nanizanki Maria, 16.00 La storia Prijateljska narava Studio 2 šport 1 Slika na sliko Mladinski variete: Big! di Amanda, 16.50 Feb- Šale, pepe e fantasia TV dnevnik i Zlata leta, 4/8 del Epizode iz Biblije bre d’amore Variete: T’amo TV Harry O., ameriška tv 8 The Big Blue Izžrebanje lota Rubrika o lepoti Vesti: TMC News nanizanka jo Poročila Dnevnik 1 TG 4vesti Pravljica Dragnet, ameriška tv Spoznavajmo Hrvaško Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy nanizanka Malavizija vodila za uporabo tanto amati Film: Notte italiana Evropa in drugo jabol- Huckleberry Finn in Variete: Ci siamo? La signora in rosa (dram., It. 1987, r. Car- ko, nemški film, 1988; prijatelji, 14/26 del Vreme in dnevnik TG 4 vesti lo Mazzacurati, i. Mar- igrajo: Hans Michael Hrvaška in ljudje Film: Tutto quella not- Kviz: La cena e servita co Messeri) Rehberg, Ingo Hii- Poročila te (kom., ZDA ’87, i. E. Film: Appuntamento Rubrika o motorjih lsmann. režija: Hans Besede,besede,besede Shue, K. Coogan) sotto il letto (kom., Crono Neuenfels Santa Barbara, Aktualno: Caffš italia- ZDA ’68, i. Henry NoCne vesti in vreme Vmes TV dnevnik 291. del amer. naniz. no, vmes (23.00) dnev- Fonda, Lucille Bali) Film: In cerca della Glasbeni vrtiljak Risanka nik in Emporion Variete, Variete, vmes nuova America N.Y.P.D., serijski film Dnevnik 1 Dnevnik in vreme (23.15) nočne vesti (dram.) Mali koncert: Jurka Hrvaška in svet Rubrika opolnoči Variete: T’amo TV (vo- Zoroja, flavta, ponovi- Cikel filmov M. Diet- di Fabio Fazio) tev rich: Hudič je ženska, Aktualno: CNN News ameriški film 1SI CANALE 5 Dnevnik 2 di Vo nn n 1 i V1-1 RAI 2 Risanke in nanizanke Protestantizem Rubrika o vrtnarstvu Film; La fortuna viene dla cielo Nan.: Lassie 2« Kratke vesti Variete:! fatti vostri ^ Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Zenska stran 11 coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Glasba: II canzoniere delle feste TG 2 Pegaz Nočni dnevnik Glasba: Le quattro sta-gioni (A. Vivaldi) Na prvi strani Nan.:Družina Addams Film: I figli del deserte (kom., ’34) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: E’ arrivato mio fratello (kom., It. ’85) Nan.: Nonno Felice Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 7 Risanke Nad.: Gara čara News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: L’uomo di Atlantide Il sasso nella scarpa Film: Salvo D’Acqui-sto (dram., It. 75, r. R. Guerrieri, i. Massimo Ranieri, Lina Polito) News Line - Vesti Film: Quando le leg-gende muoiono (dram., ZDA 72) News Line - Vesti EMIF Avstrija 1 A RAI 3 ITAUA 1 Dok.: L’altrarete, vmes Kg (6.50,11.30) vesti Dnevnik 3 iz Milana Proza: Cafffe Feydeau Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia Dok.: Oblika zemlje Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti in šport Variete: Blob Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Film: A letto con Ma- donna (glas., ’80) Pregled tiska . Otroški variete Nanizanke Odpsti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Ultraman Variete: Twin Clips Nan.: Gli acchiappa-mostri Variete: Mitico Natale Film: Lucas (dram., ZDA ’86), vmes Studio šport Variete: Karaoke Film: Predator (fant., ZDA ’87, i. Arnold Schvvartzenegger) Varieteja: Mai dire gol, 23.40 A tutto volume Nan.: Teddv Z © TELEFRIULI Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi Večerne vesti Quale futuro per le Casse di Risparmio? Nan.: Anna e il suo re Variete:Anime furlane NoCne vesti Ponovitve oddaj Potovanje na dno morja, ameriški film Risanke Peter Pan in gusarji Najboljše zgodbe Jima Hensona Nils Holgersson Daktari Mini čas v sliki Tri dni s sodnikom, 1. del Italijan, nadalj. Evropska dvanajsterica: Španija, 4. odd. Strup ali zdravilo, 3.del nadalj. . Cas v sliki, vreme Šport v letu 1992 Kuharski mojstri Pogledi od strani Blue Steel, amer. film Preplah na letališču San Francisco, amr-iški TV film Jason king Poročila Poročila v nemščini Poročila Sen brez meja Hrvaška 2 Meteorjeva izložba Dnevnik 1 Murphy Brovvn, 27/29 del amer. naniz. Šport v letu 1992 “Lonsome Dove“,l/8 del nanizanke Vox Nenavadne zgodbe, 11/12 del nanizanke Horoskop EMP Avstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Mojstrovine Avstralska divjina, 2. IMS del Mesta in ljudje: Pariz Lipova ulica Družina Leitner, serija Skrivnost amfore, 2. del Srček, oddaja z Rudi- jem Carrellom Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Gozdarska hiša Falke-nau, 8/13 del nemške nadaljevanke Habsburžani, 4/6 del Cas v sliki Monty Python’s flying Circus, humor, serija @ Madžarska Dobro jutro,Madžarska Gez dan Disney Igra ' • Poročila Popoldanski saldo Traffic jam, zabavno glasbena oddaja Igra Kupil bom to Zensko Gez dan Svet denarja Vnuki ne bodo videli Večerna pravljica Angleška lepotica, francoska serija Dnevnik Aktualno Družabna igra Kronika Svet videa Dnevnik BBC ODDAJE V SLOVENŠČIN 6 - SLOVENIJA 1 Video strani V učilnici zgodovine, dokumentarna oddaja Podkovski kovaC, za srečo v Novem letu Svetovni dan boja proti AIDS: večer s C. Porterjem, ponovitev Domači ansambli: Ansambel Krt, ponovitev Poročila Slovenija v letu 1992, ponovitev SOVA, ponovitev Družina Addams, 7/16 del ameriške nanizanke, (CB), VPS 1450 Groza izpod neba, ameriški film, VPS 1520 TV dnevnik 1 Otroški program Radovedni taček: Sonce Denver-poslednji dinozaver, 15/20 del am. nanizanke Risanka Regionalni program - Maribor Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Svetovni festival Rock’n’Rolla, posnetek iz Hernea Svet v letu 1992 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Novoletni Ex libris, ponovitev IT SLOVENIJA 2 Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 17/22, ponovitev B 25 let folklorne skupine Emona, 2. oddaja, ponovitev Novoletni koncert iz Portoroža, 2. del M. Ravel: La valse, balet pH Poročila Cirkuški festival v Rimu, 2. del Dober dan, Koroška Obzorja duha V službi Rock’n’Rolla Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme Znanost: Rak, 5. del izobraževalne oddaje Avtizem - svet zase, 1. del izobraževalne oddaje M. Stoniš: Dojenček, Češka drama SOVA: Korak za korakom, 5/13 del ameriške nanizanke Bill, ameriški film Julid Iglesias, 1. epizoda ameriške nanizanke A KANAL A Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 65. del ameriške nadaljevanke, ponovitev Finale turnirja v malem nogometu, prenos Poslovni dosje, ponovitev 14. dela Ninja želve, 21. del risanke Risanka Dnevnoinformativni program Teden na borzi Poslovni dosje, 15. del dokumentarne serije Groza, ameriški film Drugačen svet, 66. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Compact: Tedenski pregled dogodkov Astrološka napoved O KOPER 18.00 Primorska kronika Primorski forum IflBfei PONEDELJEK, 4 JANUAR 1993 m FILM B DOKUMENTARNA ODDAJA 11 GLASBENA ODDAJA H NADALJEVANKA H OTROŠKA 1 ODDAJA ms RAZVEDRILNA 1 ODDAJA LSJ INFORMATIVNA ODDAJA m ŠPORT TV SLOVENIJA 1 17.15 RADOVEDNI TAČEK: Sonce Le kaj bi nam lahko povedala Taček in Marko novega o soncu, ko pa ga vsi tako dobro poznamo? Ne skrbite, tudi danes ne bosta ostala brez besed. Pogovarjala se bosta o soncu kot viru energije, o polnočnem pa o višinskem soncu, o sončnicah, da o deželi vzhajajočega sonca sploh ne govorimo. Jima bo vse to tudi uspelo? Nič lažjega pod soncem! TV SLOVENIJA 2 20.55 DOJENČEK, češka drama V ponedeljek zvečer vas vabimo, da si ogledate češko dramo Dojenček, posneto v naravnem okolju slovaško-moravskih planin. Drama na simboličen način prikazuje zgodbo mladih zaljubljencev. V koči, nekje v zasneženih gorah, neporočena mati na božični večer rodi otroka. Rojstvo je nedvomno vesel dogodek, če pa so starši premladi in brez izkušenj, je zraven tudi nekaj bridkosti. V trenutku, ko mlada mati potrebuje veliko spodbude in ljubezni, ji pomagajo tujci in prav to ji vnovič vlije pogum in vero v ljudi. Igrali bodo: P. Vaničkova, H. Kovačinova, V. Kratina, S. Stašova in drugi. TV SLOVENIJA 2 22.25 BILL, ameriški film Film režiserja Anthonyja Pagea in scenarista Coreya Blechmana je izrazita psihološka študija, posneta z izredno tankočutnostjo in nekoliko idealizirana. Film prav nič ne skriva svojega namena: tako kot mladi filmski umetnik, ki se odkritosrčno spoprijatelji s petdesetletnim Billom, ki je telesno razvit kot petletni otrok: naj bi bili tudi mi pripravljeni sprejeti in razumeti ljudi, ki so drugačni od nas, predvsem pa naj bi jim bili pripravljeni pomagati. Mickey Rooney je za mojstrsko odigrano glavno vlogo prejel veliko nagrado Emmy. Ostali igralci: Dennis Quaid, Largo Woodruff, Kathleen Maguire, Anna Maria Horsford. H TV SLOVENIJA 2 00.00 ZGODBA Z NASLOVNICE, ameriška nanizanka Kot pove že naslov, nanizanka predstavlja znana imena iz sveta televizije, filma in glasbe. Prva oddaja bo predstavila tudi pri nas zelo popularnega Julia Iglesiasa (na sliki), druga (na sporedu bo jutri) pa danes nekoliko manj priljubljenega, vendar še ne pozabljenega Toma Jonesa. Znana pevca bosta govorila o svojih začetkih, o uspehu, o slavi in njeni ceni. Razgibani intervju bo prepleten z odlomki njunih velikih hitov. RAI2 2.00 IL CASO MATTEI Italija 1971, režija Francesco Rosi, igrajo Gian Maria Volonte, L. Squarzina, P. Batdvvin. 27. oktobra 1962je v neobrazložljivi letalski nesreči umrl Enrico Mattei, predsednik italijanske družbe ENI, ki je takrat vodil odkrit boj proti mednarodnim petrolejskim družbam. Film poglablja Matteijev lik njegove povezave z družbami tretjega sveta, njegov položaj v Krščanski Demokraciji. Režiser je spretno združil kroniko in dokumentarec. V zgodbo je vpletel več intervjujev z tedanjimi ključnimi osebnostmi. S hitrim ritmom in spretno uporabo barvnih efektov je Rosi posnel politično kriminalko, ki gledalcu obrazloži vse možne hipoteze, ne da bi mu rešila odprtih vprašanj. GOVORI SE Televizija na prepihu, zaprite vrata! V Hotelu Union so se pretekli torek ertevejevci zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Ne bomo vam izdali vseh skrivnosti o tamkajšnjem dogajanju. VešCe oko pa je opazilo, da so nekateri potihem naenkrat izginili v dvigalu, medtem ko so se v avli razvneti pari vrteli ob poskočni glasbi, na mizah pa ni manjkalo jedaCe in pijače. Zato pa so morda nekateri pogrešali svoje šefe. Direktor, ki prireja zabavo za svoje podrejene, se mora te udeležiti že po tradiciji. Tudi tokrat se ji ni izneveril, zaradi svojih zgodnjih delovnih obveznosti pa seveda ni vztrajal do konca. Ni pa bilo urednikov, Ce-. prav se jim je na tako sproščeni zabavi ponujala lepa priložnost, da bi zgladili tisto, kar so med letom zakuhali. Opravičeno odsotna sta bila le dva: eden je v oddaji gostil pomembnega politika, drugi pa se je potil na snemanju praznične oddaje. Morda je zadnji pri tem mislil celo na svojega holandskega vzornika, vendar so to bile le pobožne želje, vse programske obljube pa so se razblinile v razkošni scenografiji. Zato, odgovornim v razmislek, predlagamo: ker je informativni program vse bolj zabaven, bi lahko naredili tudi uspešno novoletno gala shovv predstavo. Prvi korak je že naredil Vladimir Vodušek s svojim galantnim nastopom v oddaji Komu gori pod nogami. (A.K.) 6 RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Baby, il segreto della leggenda perdu-ta, vmes dnevnik 1 Dok.: En sam svet Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Dok.: Zevs Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto Otroška oddaja Dok. o W. Disneyu Mladinski variete: Big Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Aktualno: Caffe italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Rubrika opolnoči Film: Francis contro la camorra (kom., ZDA 1953, i. D. 0’Connor) < | RAI 2 Cuore e batticuore Otroški variete Rubrika o vrtnarstvu Film: 11 marito (kom., ’58, r. N. Loy) Nan.: Lassie B Kratke vesti B Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik 2 iz Milana Aktualno: 11 coraggio di vivere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik TV film: Una prova d’innocenza (dram., It. ’90, i. E. Montesano) Film: PT 109 pošto di combattimento (vojni) Dnevnik in vreme ^ RAI 3 Dok: L'altrarete, vmes (9.55) SP v smučanju Kratke vesti iz Milana Dok.: San Michele SP v smučanju Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Oblika zemlje Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Variete: Cirkus Dnevnik ob 22.30 Film: Ju Dou (Kit. 90) Dnevnik in vreme S ; RETE 4 ® TMC Aktualno: Telesveglia, Euronews vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- vsakih 30 min. vesti glio Nan.: Amore in soffit- SP v smučanju: ženski ta, vmes (10.25) vesti veleslalom, 1. tek Nad.: Anche i ricchi Nan.: Ai confini piangono, Celeste dell’Arizona, 12.00 Variete: A časa nostra Autostop per il cielo TG 4vesti SP v smučanju, 2. tek Variete: Buon pome- TMC News - Šport riggio Film: Luna senza mie- Nad.: Sentieri, 15.00 le (kom., ZDA 1947) Maria, 16.00 La storia Risanke: Snack di Amanda, 16.50 Feb- Variete: Arniči mostri bre d'amore Dok.: Prijateljska nara- Rubrika o lepoti va TG 4 vesti Šale, pepe e fantasia Aktualno: C’ eravamo Variete: T’amo TV tanto amati m Vreme in TMC News Nad.: La signora in ro- E Pravljica sa H Nan.: Maguy TG 4 vesti Film: Ernesto, guai in Kviz: La cena š servita campeggio (kom., Variete: L’amore co- ZDA 1987, r. John mincia a... (vodi Marta Cherry, i. J. Vemon) Flavi) I popoli che scom- Variete, variete, vmes paiono (23.15) TG 4 vesti Nočne vesti in vreme Šport: Košarka NBA Variete: T’amo TV Aktualno: CNN News IS CANALE 5 Na prvi strani (JP ITAUA7 Nan.:Družina Addams Film: Avventura a Vallechiara (kom., ’38) Risanke Nan.: La časa nella Kino in (12.00)nad. prateria Čara čara Variete: ore 12 USA Today News Dnevnik TG 5 Nad.: Aspettando il Sgarbi quotidiani domani, Il tempo della Variete: Non e la RAI nostra vita Aktualno: Forum, Nanizanka 15.15 Agenzia matri- 7 in allegria moniale, 15.45 Ti amo News Line parliamone Nan.: L’uomo di Otroški variete Atlantide Kviz: OK il prezzo e Il sasso nella scarpa giusto, 19.00 La ruota Film: L’urlo di Chen della fortuna terrorizza tutti i conti- Dnevnik TG 5 nenti (pust., Hong Striscia la notizia Kong 1972) Film: Il ragazzo di News Line - Vesti campagna (kom., It. wm Film: Sulle strade del- '84, i. R. Pozzetto) la California (krim.) Nan.: Pappa e ciccia IilM Kino in News Line Maurizio Costanzo Show, vmes vesti Nan.: Paradise club 69 TELEFRIUU ITALIA1 Telefriuli non stop Otroški variete Kratke vesti Nanizanke Starlandia Odprti studio Nan.: Riuscirh la no- Nan.: Lepotica in zver stra carovana... Otroški variete Nad.: Destini Variete: Unomania Večerne vesti Nan.: Ultraman Rubrika: Belo in črno Variete: Tvvin Clips Nan.: I giorni di Brian Nan.: Gli acchiappa- Šport in Šport mostri Nočne vesti Variete: Milico Natale Film: Vacanze sulla neve (kom., Nem. 1985, i. John Eaves), vmes šport # TELE 4 Variete: Karaoke Film: Toccato! (kom., ZDA '85, i. Linda Fio- (Se povezuje s sporedi rentino, A. Edvvards) Italia 1) Šport: Torkov priziv Lastne oddaje: Odprti studio, pregled Kronika in komentar tiska in šport Dogodki in odmevi fp Koper Harry O., ameriška nadaljevanka Evropa in drugo jabolko, ponovitev nemškega filma Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Ovire, 11. del angleške nadaljevanke Vohuna, ameriška nanizanka Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Harry O. , ameriška nanizanka Dragnet, ameriška nanizanka Vidiš, kakšen si?, italijanska komedija TV Dnevnik Mario Botta, arhitekt, švicarski dokumentarni film Out, 1/6 del angleške barvne nadaljevanke Vohuna, ameriška barvna nanizanka miRiF Avstrija 1 Ponovitve oddaj Časovni stroj, am.film Risanke Peter Pan in gusarji Najboljše zgodbe Jima Hensona Oddaja z miško Daktari: Tatovi slonov Trije dnevi s sodnikom, 2. del Evropska dvanajsterica: Portugalska Strup ali zdravilo Čas v sliki, vreme Šport V kraljestvu ruskih medvedov, 2. del Naredi si sam Veliki Bellheim, 1. del nemške nadalj. Čas v sliki Umor na Karibih, ameriški film Pismo, amer. film Poročila MUF Avstrija 2 Avstralska divjina, 3. del Šport Baskervillski pes, angleška kriminalka Salzburški božic,1.del Ljudje in mesta: i Maastricht Družina Leitner, serija Skrivnost amfore,3.del I Da ali ne Regionalni programi Čas v sliki, vreme Kultura Joly Joker Naredi si sam Habsburžani, 5. del Purple Rain, am. film Eurythmics: We two are one too, portret Poročila OfO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe in Mtinticella, 35. del Poročila Zimski šolski program Boj za nasmeh, mladinska dok. oddaja Poročila Svet se vrti naprej, 34. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko “Lonsome Dove“, 1/8 del nanizanke The Big Blue Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Ftrvaška in ljudje Poročila Govorimo o zdravju Santa Barbara, 292. del amer. naniz. Risanka Dnevnik 1 ‘j£onfession“, dokumentarni film V velikem planu, kontaktna oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sen brez meja Df 0 Hrvaška 2 Loto Dnevnik 1 Dragi John, 10/22 del amer. naniz. Radar “Lonsome Dove“, 2/8 del nanizanke Tri ljubezni, 15/16 del nanizanke Novoletna poezija Horoskop (mtv) Madžarska Dobro jutro,Madžarska Alternativna medicina Čez dan Viliem Tell,franc. ser. Friderikusov nepolitični talk show, pon. Igra Poročila Popoldanski saldo Ameriške kronike B Igra H Kupil bom to žensko B Čez dan M Svet denarja Sola za podjetnike Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Dinastija Strauss Aktualno Čar športa Dnevnik BBC ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Video strani V službi Rock‘n’Rolla, ponovitev Zlati srCek ’91, ponovitev Znanost: Rak, S. del izobraževalne oddaje, ponovitev Avtizem-svet. zase, 1. del izobraževalne oddaje, ponov. Poročila Svet v letu 1992, ponovitev SOVA, ponovitev TV Dnevnik 1 Otroški program: Zlata ribica, 4/7 del nadaljevanke J. Stržinar: Povodnjak in Makov škrat, 1/3 del lutkovne igrice Risanka Regionalni program - Koper Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport . ZarišCe Glasba, show in cirkus: Julio Iglesias in kraljevi variete, 3. del MaCke, 1/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2205 Šport Poslovna borza Omizje IT SLOVENIJA 2 MB: SP v alpskem smučanju, VSL (Z), 1. vožnja, prenos Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program M. Stoniš: Dojenček, češka drama, ponovitev MB: SP v alpskem smučanju, VSL (Z), 2. vožnja, prenos Svetovni festival Rock’n’Rolla, ponovitev The Doors v Evropi, ponovitev SP v alpskem smučanju, VSL (Z), posnetek iz Maribora Resnična legenda in legendarna resničnost Da ne bi bolelo: Moj otrok ima vročino TV dnevnik 2, vreme, šport Sestre, 5/7 del ameriške nadaljevanke Osmi dan Novosti založb Svet poroča SOVA Fina gospa, 4/6 del angleške nanizanke Zdaj si sam, Bill, ameriški film Zgodba z naslovnice: Tom Jones, 2. epizoda am.naniz. A KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 66. dela ameriške nadaljevanke Teden na borzi Ninjrf želve, 22. del risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program, vreme Dokumentarec tedna: Indija, 5/6 del Rumeni lasje in zlata trdnjava, ameriški film Drugačen svet, 67. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM S KOPER liltoi TOREK, 5. JANUAR 1993 BB FILM LIJ DOKUMENTARNA 1 “■ ODDAJA GLASBENA 1 ODDAJA S NADALJEVANKA Lel OTROŠKA ™ ODDAJA gg RAZVEDRILNA ODDAJA I 1 INFORMATIVNA 1 ODDAJA M ŠPORT TV SLOVENIJA 1 10.50 ZLATI SRČEK, ponovitev festivala Že osmo leto nas razveseljuje prireditev za otroke, na kateri znani glasbeniki preizkušajo formulo zabavne melodije za otroke. Otroci zvesto spremljajo domačo in svetovno zabavnoglasbeno produkcijo in zelo radi posnemajo svoje glasbene izbrance, še raje pa se lotijo pesmic, napisanih prav zanje. Letos so ob spremljavi različnih domačih pop skupin nastopili: Aleš Vovk, Nino Kozlevčar, Jana Gruden, Nadja Ko-šmrlj, Lili Vrhovec, Katarina Supan, Valerija Trobec, Urban Mlinar, Meta Rženičnik, Lana Godina, Sanja Mlinar, Janoš Luznar, Jolanda Postogna in Manja Šalamun. Oddajo so sodelavci televizijskega otroškega programa posneli v Novi Gorici. TV SLOVENIJA 7 18.50 PARI, tv-igrica Tudi v televizijski igrici Pari bo v novem letu nekaj sprememb. Odslej boste lahko igrico spremljali na prvem televizijskem programu, in sicer petkrat na teden, še naprej pa vas bodo razveseljevale privlačne nagrade in simpatična voditeljica Karin Bena Hoj-kar. Če želite sodelovati v igrici, hitro pošljite prijavo na naslov: TVS, Kolodvorska 2-4, Ljubljana (za tv igrice). Pa veliko sreče pri odkrivanju parov! OO TV SLOVENIJA 1 20.40 BH GLASBA, SHOW IN CIRKUS ,/"z> TV SLOVENIJA 2 23.00 Prvi del oddaje vam bo predstavil pevca svetovnega slovesa Julia Iglesiasa, ki je svojo glasbeno pot začel pred približno dvajsetimi leti. Romantični zvezdnik je v svoji slavni karieri posnel več kot 80 LP-plošč, nocoj pa ga boste spoznali predvsem kot očarljivega pevca, ki oboževalce navdušuje s popevkami, ki jih poje v italijanščini, španščini in francoščini. To pa še ni vse. Za nocoj so pripravili še tretji del kraljevega varieteja; prva dva dela ste si lahko že ogledali. Predstavo so posneli v gledališču Viktorla Palače v Londonu, ves izkupiček dobrodelne prireditve pa se steka v sklad za ostarele zabaviščne umetnike. ZDAJ Sl SAM, BILL ameriški film V prvem delu filma smo lahko videli, kako se je med mladim filmskim ustvarjalcem in mentalno zaostalim Billom razvilo odkritosrčno prijateljstvo. Tudi kasneje, ko si mladi mož ustvari družino, ima čas za Billa. Ob mladi družini postaja Bill vedno bolj samostojen in samozavesten. Zato je toliko bolj neprijetno presenečen, ko izve, da se njegovi prijatelji nameravajo odseliti. Vendar ti ne pozabijo nanj. Tudi v novem okolju mu poskušajo pomagati, da zaživi kar se da aktivno in samostojno. S pomočjo razumevajočih prijateljev mu nazadnje uspe. Postavi se na lastne noge in postane enakopraven član družbe. RAI3 22.45 JU DOU Kitajska 1939, režija Zhang Yimou, igrajo Gong H, Li Weii, Li Bao-Tian. V Kitajski vasi si stari Jim-Shan kupi ženo, mlado in lepo Ju Dou, da bi dobil dediča. Ker pa tega ni, starec izliva svoj gnev nad ženo. Domov pride možev posinovljenec Tian Quin, ki se zaljubi v mlado Ju Dou. Skupaj bosta ubila starega moža, vendar... Zhang Yimou je znan zaradi filmov Sorgo rosso in Lanferne rosse, ki sta imela veliko uspeha na mednarodnih festivalih. Tudi Ju Dou je prejel Srebrno Palmo v Cannesu leta 1990, prejel pa je tudi nomination za oskar kot najboljši tuji film. Filmski jezik režiserja je blizu zahodni mentaliteti, zato so njegovi filmi doživeli dober sprejem v tujini. Vladimir Frantar -izvedenec za nadaljevanke Frantar to počne že polnih dvajset let. Na televizijo je prišel kot štipendist in se kmalu izkazal z dramatizacijo Zupančičeve novele Pogreb, v začetku sedemdesetih let pa so ga zaposlili kot dramaturga. Ko so začeli na naši televiziji predvajati več tujih nadaljevank, se je posvetil delu, ki ga izvrstno opravlja še danes. Marsikdo ga pozna tudi po njegovi ljubezni do gledališča in glasbe ter po kritikah opernih predstav. Ste se morda kdaj vprašali, odkod vse te nadaljevanke na malih zaslonih? Kdo hodi po svetu od sejma do sejma, od ene televizijske hiše do druge, kdo mora pregledati ure in ure programa in kdo se dogovarja s prodajalci? To je Vladimir Frantar, ki ga srečate na televiziji že v zgodnjih jutranjih urah, ko na vhodu prebudi še nočnega vratarja, nato pa se usede za pisalni stroj in v miru opravi večino svojega dela. Vladimir SREDA 6 RAI 1 58 RETE 4 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Variete: La banda del-lo Zecchino Maša Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Dok.: Zevs Italijanska kronika Otroški variete Un dono p er la vita Mladinski variete: Big! Dnevnik Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? (vodi Gigi Sabani) Vreme in dnevnik Variete: Scommettia-mo che...?, vmes (23.00) dnevnik 1 Dnevnik in vreme Rubrika opolnoči Film: Enrico Caruso - Leggenda di una voce (biog., It. ’50) i | RAI 2 Cuore e batticuore Otroški variete Rubrika o vrtnarstvu jj Film: La bambola di pezza (dram., ZDA 66) Nan.: Lassie m Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o motorjih, vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik iz Milana Aktualno: 11 coraggio di vivere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Quo vadiš? (zgod., ZDA ’51) TG 2 Pegaz Nočni dnevnik Glasba DOC - Riserva speciale A i RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (9.25) SP v smučanju Kratke vesti iz Milana Dok.: Enzimi SP v smučanju Deželne vesti Popoldanski dnevnik Nogomet: Lazio-PVS Eindhoven-Bruges, vmes športne rubrike Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero- Variete: Blob Film: Le ruote del ter-rore (vojni, 1987) Dnevnik ob 22.30 Film: Marlovve (krim.) Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Amore in soffit-ta, vmes (10.25) vesti Nad.: Anche i ricchi piangono, Celeste Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome- riggio Nad.: Sentieri, 15.00 Maria, 16.00 La storia di Arnanda, 16.50 Feb-bre d’amore Rubrika o lepoti •TG 4 vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Film: Nostra Signora di Fatima (dram., ZDA '52, r. John Brahm, i. Susan Whitney) Variete, variete, vmes (23.15) nočne vesti S CANALE 5 Na prvi strani Nan. Družina Addams Film: Glallegri imbro-glioni (kom., ZDA ’43) Nan,: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: ... piu forte ra-gazzi (pust., It. ’72, i. T. Hill, B. Spencer) Aktualno: Ciak Variete: Maurizio Co-stanzo Show ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Ultraman - Tre uomini e un teschio Variete: Twin Clips Variete: Mitico Natale Glasba: Circo Baccini Nogomet: Inter-Fioren-tina-Leeds United (za novoletni turnir) Film: Scusi dov’e il freno? - Scuola di gui-das 2 (kom., ZDA ’88, i..Harvey Korman, Tina Yothers) Odprti studio, pregled tiska in šport ® TMC Euronews Risanke SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Nanizanka in risanke SP v smučanju, 2. tek TMC News - Šport Film: La sera del ballo (kom., 1990) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Risanke: La formica atomiea Šale, pepe e fantasia Variete: T’amo TV Vreme in TMC News Pravljica Nan.: Maguy Film: Vertenza incon-ciliabile (kom., ZDA 1984, i. Ryan 0‘Neal Športna oddaja: Mon-docalcio TMC News in vremenska napoved Film: II colosso di New York (fant., ZDA 1958) Variete: T’amo TV (vodi Fabio Fazio) Aktualno: CNN News Hf} ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara a čara m Nan.: I Campbell USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Filmske novosti Sette in allegria News Line -Vesti Nan.: L’uomo di Atlantide Il sasso nella scarpa Film: Alla trentanove-sima eclisse (dram., VB '79, i. C. Heston) News Line - Vesti Film: Situazione peri-colosa (krim., ZDA '41, i. V. Mature) Kino in News Line © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Riuscirš la nostra carovana... Nad.: Destini Nan.: Bamey Miller Rubrika o obrtništvu Speciale ENAIP Film: Le avventure di Freddie (pust., ’77) Nanizanka # TELE 4 14.00 19.30 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper Harry O., ameriška nanizanka Out, ponovitev 1/6 dela angleške nadaljevanke Glasbeni vrtiljak Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija Ovire, 12. del angleške nadaljevanke Mario Botta, arhitekt, ponovitev švic. dok. filma Otroški program Studio mladi TV dnevnik Harry O., ameriška tv nanizanka Dragnet, ameriška tv nanizanka Bersaglio Sok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Zabavišče, ameriška grozljivka, 1980 Igrajo: Kevin Konway, Sylvia Miles, režija: Tobe Hooper (□IMF1 Avstrija 1 Ponovitve oddaj Zelena juha, fran. film Risanke Peter Pan in gusarji Sola s klovni, otroška igra Mini čas v sliki Studio Walta Disneya predstavlja, Spet Morska deklica Naš učitelj Dr. Specht Cas v sliki Zveneča Avstrija, izbor oddaj iz leta 1992 Tudi planika je samo cvetlica Labodje jezero, balet Poročila (MMF Avstrija 2 Bugs Bunny-pravljice iz tisoč in ene noči Šport Udo Jurgens: Open Air Symphony, pon. Šport Boj kraljev Družina Leitner, serija Cas v sliki Skrivnost amfore,4.del Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Cas v sliki Videli smo zvezde Društvo mrtvih pesnikov, amer. film Cas v sliki Zasebna preiskava, ameriški film DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila TV koledar Zgodbe iz Monticella, 36. del Poročila Zimski šolski program “Marianne", 3/13 del francoske risane serije Poročila Svet gre naprej, 35.del Monofon Poročila' Slika na sliko “Lonsome Dove“ 2/8 del nanizanke The Big Blue Poročila Spoznajmo Hrvaško Malavi zija: Otroški svet, 14/26 del Hrvaška in ljudje Poročila Dokumentarna oddaja Santa Barbara, 293 del ameriške nanizanke Risanka Dnevnik 1 “Bill",ameriški film Dokumentarna oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sen brez meja Dt 0 Hrvaška 2 Meteorjeva 'izložba Dnevnik 1 Košarka-Euroliga: “Cibona“-“PAOK“ 1. polčas Košarka, 2. polčas “Good Sports", 3. del humoristične serije “Lonsome Dove“ 3. del nanizanke Glasbeni večer Horoskop @ Madžarska Cez dan Viljem Tell, fran. nad. Zvezdniki Igra Hiša lutk Poročila Popoldanski saldo Igra Kupil bom to žensko, 127 del Cez dan Svet denarja Sedaj Kje kaj Večerna pravljica Miami Vice, am. krim. Dnevnik Božji blagoslov na otroku, kanad. film Aktualno Zgodovina z malo kamero Dnevnik BBC O IT SLOVENIJA 1 Video strani Resnična legenda in legendarna resničnost, ponovitev Sestre, 5/7 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1110 Novosti založb, ponovitev Osmi dan, ponovitev Poročila Poslovna borza, ponovitev SOVA, ponovitev Fina gospa, 4/6 del angleške nanizanke, VPS 1410 Zdaj si sam Bill, ameriški film, VPS 1445 Zgodba z naslovnice: Tom Jones, 2. epizoda ameriške nanizanke, VPS 1620 Poslovne informacije TV Dnevnik 1 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Pari. TV igrica Risanka TV nocoj TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Film tedna: Oddelek za umore, ameriški film, VPS 2035 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport TV jutri Oci kritike Video strani IT SLOVENIJA 2 Maribor: SP v alpskem smučanju,' slalom (2), 1. vožnja, prenos Da ne bi bolelo: Moj otrok ima vročino, ponovitev Mačke, 1/5 del angl. poljudnoznanstvene serije., ponov. Glasba, show in cirkus: Julio Iglesias in kraljevi variete, 3. del, ponovitev SP v alpskem smučanju slalom (2) .2. vožnja, prenos Bischofshofen: SP v smučarskih skokih, prenos Omizje, ponovitev Beverly Hills, 90210,1/22 del ameriške naniz., ponov. Turizem, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda SOVA Buntz z Beverly Hillsa, 2/13 del ameriške nanizanke Goli pod južnim soncem, 1/2 del avstralske nadalj. Želite milord?, 7/13 del angleške nanizanke A KANALA 10.25 10.30 11.00 18.30 18.40 19.00 20.00 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 67. dela Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 16. del Male živali Ninja želve, 23. del risanke Risanka 20.15 20.32 21.00 22.30 23.17 23.30 00.00 Dnevnoinformativni program Kult-ura, letni pregled Desta žrtev, ameriški film Drugačen svet, 68. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved ® KOPER 18.00 Primorska kronika Studio 2 mladi m FILM LIJ DOKUMENTARNA 1 ™ ODDAJA GLASBENA 1 nnnAia S NADALJEVANKA UUUAJA Usi OTROŠKA ODDAJA gg RAZVEDRILNA 1 ODDAJA $ INFORMATIVNA 1 ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 17.15 KLUB KLOBUK, otroška oddaja Gotovo se tudi klobučniki radi fotografirate. Mogoče pa ne veste, da je bila pot do slike, ki jo rise svetloba, ustvarja pa fotografski aparat, zelo dolga. V današnji oddaji si boste lahko na kratko ogledali dolgo zgodovino fotografije. Gosta oddaje, umetniški in časopisni fotograf, pa vam bosta približata svoje delo: upodabljanje ljudi, okolja in predmetov, ki nas obdajajo. H TV SLOVENIJA 2 22.40 GOLI POD JUŽNIM SONCEM V novi nadaljevanki se bomo preselili v kruto, a slikovito avstralsko divjino. Glavni junak je mladi Marriner, ki ga roparji pustijo samega v osrčju vročega kontinenta Obsojen je na počasno smrt, vendar ga po naključju rešijo temnopolti prebivalci puščave. Marriner vzljubi mirno, preprosto življenje ddomačinov. Ustvari si družino, ukvarjati se začne z živinorejo in v nekaj letih si pridobi ugled in bogastvo. Njegov mirni način življenja zmoti prihod tujca, ki umori nekaj mladih domačink. Ko se Marriner postavi na stran domorodcev, se nad njim začnejo zbirati črni oblaki. Se bolj pa ga vznemiri prihod njegove žene iz mesta... TV SLOVENIJA 1 20.35 FILM TEDNA : ODDELEK ZA UMORE Avtor nocojšnjega filma je David Mamet, znani pisatelj in —---------—.......— scenarist, ki se je v »Al ** zadnjih letih uspešno uveljavil tudi kot režiser. To pot nam bo predstavil subtilno stkano pripoved o detektivu Bobu Goidu, ki mora razrešiti skrivnosten umor neke starke. Ko raziskuje ta primer, ponovno odkrije svoje židovsko poreklo, občuti pa tudi potrebo, da bi se močneje navezal na židovsko skupnost. KANAL A 18.30 BOŽIDAR JAKAC: Podobe na filmskem traku Božidar Jakac, ki ga poznamo predvsem kot grafika in slikarja, je na filmski trak zabeležil veliko trenutkov, ki imajo posebno mesto v slovenski etnološki dediščini. Zato nam ga dokumentarna oddaja z naslovom Podobe na filmskem traku tokrat predstavlja kot filmskega ustvarjalca. V šestnajsti oddaji si lahko med drugim ogledate njegov prikaz svatbenih običajev v Predgradu. RAI2 20.30 QUO VADIŠ ZDA i95i, režija Marvyn LeRoy, igrajo Robert Taylor, Deborah Kerr, Peter Ustinov. Zmagoviti rimski poveljnik Mark Vinicij ljubi lepo kristijanko Ličijo. Ločujejo ju vera in spletke Neronovega dvora. Cesar bi si rad pridobil Licijino naklonjenost, vendar so njegovi poiskusi neuspešni. Vinicija ranijo, ko skuša ugrabiti ljubljeno Ličijo ... Znani Sienkiewic-zev roman je že v obdobju nemega filma posebno zanimal režiserja, ki so ga štirikrat posneli na filmski trak. Pričujoča verzija je torej peta. Film so snemali v italijanski Cinecittč. Snemanje je trajalo dve leti in je stalo več kot osem milijonov dolarjev. Peter Ustinov ironično igra rdečelasega Nerona, prepričljiv pa je tudi Leo Genn v vlogi Petronija. NAŠA GOSTA... Mamet in Mantegna -popolno sodelovanje Znano je, da ima dosti režiserjev svoje stalne igralce. Z njimi že tako rekoC po pravilu dosegajo najve-Cje uspehe (Scorsese - De-Niro, Allen - Mia Farrovv). Podobno lahko trdimo tudi za par David Mamet - Joe Montegna. Mamet je bil že v 70-ih znan pisec gledaliških iger, ki so jih uprizarjali na Broadwayu. V zadnjih desetih letih so mnoge od njih prenesli na filmsko platno (po igri Seksualne perverzije v Chicagu so posneli film About Last Night). Tudi sam Mamet se je začel vse bolj navduševati za film. Sprva je pisal le scenarije, na primer za filme Nedotakljivi Briana De-Palme, PoStar zvoni samo dvakrat Boba Rafelsona ali Obsodba Sidneya Lumeta. Leta 1987 pa je z režijskim prvencem Hiša iger navdušil občinstvo in kritike, obenem pa predstavil igralca Joeja Mantegno. Ta je potem igral v vseh njegovih filmih. V kriminalkah Hiša iger, Times Change in Ho-micide, v katerih igra trde in neizprosne negativce, je' ustvaril tudi svoje najboljše igralske dosežke. Potrditev kvalitete je Mamet doživel tudi na festivalu v Cannesu, na katerem so sicer konservativni selektorji njegov zadnji film uvrstili v uradni program kljub nezaustavljivemu preklinjanju v njem, kar je poleg Joea Mantegne tudi sicer prvi razpoznavni znak Mametovih filmov. SIMON POPEK ® RAI 1 88? RETE 4 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, na, vmes dnevnik vmes od 7.00 dalje Film: 11 piccolo fuori- vsakih 30 min. vesti legge (pust., ’56), vmes Nad.: Marilena, 10.00 (11.00) dnevnik Ines, 10.55 Anche i Vremenska napoved ricchi piangono, Cele- Variete: Servizio a do- ste, vmes (10.25) vesti micilio, vmes (12.30) Variete: A časa nostra dnevnik 1 TG 4vesti Dnevnik in Tri minute Variete: Buon pome- Wm Dok.: Zevs riggio [fjtt Aktualno: Priinissima Nad.: Sentieri, 15.00 mR Otroška oddaja Maria, 16.00 La storia [mR Nanizanki di Amanda, 16.50 Feb- rare Mladinski variete: Big bre d’amore IMiIi Dnevnik 1 TG 4vesti Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo vodila za uporabo tanto amati Variete: Ci siamo? Nad.: La signora in ro- Vreme in dnevnik sa, vmes (18.55) vesti Variete: Partita doppia Kvi?: La cena e servita (vodi Pippo Baudo) Film: Fantozzi (kom., Variete: Caffe italiano, It. 1975, r. L. Salce, i. vmes (23.00) dnevnik Paolo Villaggio) Dnevnik in vreme Variete, variete, vmes Rubrika opolnoči (23.15) TG 4 vesti Film: Un giorno di pa- Nan.: Kojak, 2.00 ga (dram., ZDA 73, i. Rip Tom) Agencija Rockford M m Ml CANALE5 1 f RAI 2 Na prvi strani Otroški variete Nan.-.Družina Addams Rubrika o vrtnarstvu Film: Ronda di mezza- Film: La a del dottor notte (kom., ZDA ’33) Kildare (dram., ’39) Nan.: La časa nella Nan.: Lassie prateria Kratke vesti Variete: ore 12 Variete: I fatti vostri Dnevnik TG 5 Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Nad.: Quando si ama, Aktualno: Forum, 14.40 Santa Barbara 15.15 Agenzia matri- Kronika v živo moniale, 15.45 Ti amo Dnevnik iz Milana parliamone Aktualno: 11 coraggio Otroški variete di vivere, nato šport Kviz: OK il prezzo e Nan.: Hunter, vreme giusto, 19.00 La ruota Nad.: Beautiful della fortuna Dnevnik in šport Dnevnik TG 5 TV film: Una prova Striscia la notizia d’innocenza (dram., It. Kviz: Tutti per uno ’90, i. E. Montesano) (vodi M. Bongiorno) Aktualno: Pentimenti Kviz: 11 delitto e servi- TG 2 - Pegaz to (vodi M. Micheli) EP v košarki Variete: Maurizio Co- Film: 1942: 1 15 anni di Emma (dram., ’85) stanzo Show A | RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) dnevnik Kratke vesti iz Milana Proza: Tovaritch (’67) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Oblika zemlje Samo za šport Športna rubrika Derby Dok oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Aktualno: Dan na Pre-turi Večerni dnevnik Dokumenti Posebnosti na RAI 3 Dnevnik in vreme ITAUA1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Ultraman Variete: Twin Clips Gli Acchiappamostri Variete: Mitico Natale Film: Grease 2 (glas., ZDA 1982, i. Sid Cae-sar, Michelle Pfeiffer), vmes Studio šport Variete: Karaoke Beverly Hills Film: Nightmare 4 - 11 non risveglio (srh., ZDA ’88, i. Robert En-glund, R. Eastman) Odprti studio, pregled tiska in šport ® TMC IB Koper OtO Hrvaška 1 Euronevvs Harry O, ameriška tv Dobro jutro, Hrvaška Nad.: Doppio imbro- nanizanka Poročila, TV koledar glio, 9.45 Potere, 10.15 Vidiš, kakšen si?, po- Zgodbe iz Monticellia, Vite rabate novitev italijanske ko- 37. del Lampiao e Maria Bo- medije Poročila nita Vohuna, ameriška na- Zimski šolski program Nan.: Autostop per il daljevanka Legenda in resničnost cielo Čarobna svetilka: Te- in Bibljiske zgodbe TMC News - Šport čaj italijanskega jezika Poročila; Film: L’ispettore gene- Sok moderne umetno- Svet se vrti naprej, rale (kom., 1949) sti, ameriška dok. seri- 36. del nanizanke Risanke: Snack ja Monofon Variete: Arniči mostri Bersaglio, ponovitev Poročila Dok.: Prijateljska nara- Arhitektovi nasveti Slika na sliko, ponov. va Primorski forum “Lonsome Dove“, Šale, pepe e fantasia Primorska kronika 3/8 del naniz. Variete: T’amo TV TV Dnevnik The Big Blue Vreme in TMC News Harry O, ameriška tv Poročila Pravljica nanizanka Spoznajmo Hrvaško Nan.: Maguy Dragnet, ameriška tv Malavizija Film: ... e poi lo chia- nanizanka Hrvaška in ljudje marono il Magnifico Meridiani, aktualna Poročila (vestem, It. 72, i. Te- tema Znanost in mi renče Hill) Dolgo iskanje, angle- Santa Barbara, Rubrika: Snežni pla- ška dokumentarna se- 294. del amer. naniz. net rija Risanka TMC News in vreme TV dnevnik Dnevnik 1 Film: Il gusto del pec- Juke box, glasbena od- Spekter cato (krim., 1971) daja v živo, vodi Alex Zabavna oddaja Variete: T’amo TV Bini Ekran brez okvirja Aktualno: CNN News Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sen brez meja tJ1 ITALIA 7 iniMF Avstrija 1 Risanke Ponovitve Gospodar zvezd,špan- Nad.: Čara a čara ski film n n — USA Today News Risanke IfiU HrvasKa 2 Nad.: Aspettando il Jaz in ti, otroški progr. domani, Il tempo della Knjiga o džungli nostra vita Vam, dam, des TV koledar Deželni programi Alfred J. Kwak, risa- Zadar: košarka - Evro- Sette in allegria na serija liga: ”Zadar"-“Real“, News Line Artefbc, otroški klub 1. polčas Nan.: L’uomo di Kratki stik,otroška od. Košarka, 2. polčas Atlantide Mini čas v sliki Dnevnik 1 Il sasso nella scarpa Tri dni s sodnikom, Brooklynski most, Film: Pierino colpisce 3. del 1. del amer. naniz. ancora (kom., It. ’82, i. Evropska dvanajste- “Lonsome Dove“, Alvaro Vitali) rica: Grčija, 9. oddaja 4/8 del naniz. Vesti: News Line Nas učitelj Dr. Specht Moč in slava, športni Film: La vita allegra Čas v sliki, vreme dokumentarni film (kom., Sp. ’88, i. Ana Donavska princesa Pepsi DJ Mac Obregon) Pogledi od strani Horoskop Filmske novosti Tohuvvabohu News Line - Vesti Muha, amer. film Nan.: Paradise club Čas v sliki Skoraj popolni bančni rop, franc.-ital. film Poročila £8 TELEFRIUU (mtv 1 MnHfnrcIrn v iiivivabvai Kratke vesti Avstrija 2 i Dobro jutro, Madžar- Starlandia ska Nan.: Riuscira la no- Čez dan stra carovana... Vremenska panorama Viljem Tell, franc. ser. Nad.: Destini 1000 mojstrovin Goya, Špan. biog. ser. Večerne vesti Avstralska divjina Igra Rubrika: Parliamone Videti Benetke in um- Letni kolobarji Film: Terrore nel de- reti, amer. komedija Poročila serto (dram., 79) Aleksander Veliki Popoldanski saldo Nočne vesti Družina Leitner Igra Rubrika: Belo in črno Skrivnost amfore,5.del Kupil bom to žensko Kdo je kdo?, igra 128. del mehiške ser. Regionalna poročila Čez dan —1 Čas v sliki, vreme Svet denarja S TELE 4 Kultura Magazin za managerje Božanska vrata, amer. Večerna pravljica film Art farmer v Budimpe- Poročila šti, 1. del koncerta (Se povezuje s sporedi Dnevnik Italia 1) Sosedje, 149. del Lastne oddaje: Friderikusov show Kronika in komentar Sovjetski umetniki Dogodki in odmevi emigranti Dnevnik BBC IT SLOVENIJA 1 Video srtrani Zgodbe iz školjke Film tedna: Oddelek za umore, am. fdm, ponovitev Poročila Zlati srCek ’92, ponovitev Sova, ponovitev Buntz z Beverly Hillsa, 2/13 del ameriške nanizanke, VPS 1400 Goli pod južnim soncem, 1/2 del avstralske nadlje-vanke, VPS 1425* Želite milord?, 7/13 del angleške nanizanke, VPS 1600 TV Dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav Regionalni program - Maribor Pari, TV igrica Risanka TV nocoj TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče F.Marotta - L.Toscano: VeCna mladost, 1/4 del italijanske nadaljevanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2210 Šport Poslovna borza TV jutri Video strani IT SLOVENIJA 2 ip Video strani Turizem, svetovalno namenski program, ponovitev Športna sreda, ponovitev Poročila Oci kritike, ponovitev .Svet poroča, ponovitev Videošpon 2e veste, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Umetniški večer: Sodobna ameriška literatura: Raymond Chandler Veliki sen, ameriški film (GB) SOVA: Dragi John, 37,epizoda ameriške nanizanke Goli pod južnim soncem, 2., zadnji del avstr, nadalj. Želite milord?, 8/13 del angleške nanizanke Video strani A KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 68. dela Ninja želve, 24. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program Dance session, 13. oddaja o plesu Dekleta s plaže, ameriški film Drugačen svet, 69. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM H KOPER ČETRTEK, 7. JANUAR 1993 FILM til DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA \%m\ OTROŠKA ™ ODDAJA QQ V/ RAZVEDRILNA ODDAJA INFORMATIVNA ODDAJA ŠPORT TV SLOVENIJA 2 20.05 ŽE VESTE: Šola računalništva Novinar Zvezdan Martič vam bo v seriji 52 oddaj na razumljiv način predstavil osnovne računalniške pojme in možnosti uporabe računalnikov. Poleg osnov računal-ništva(od vklopa računalnika do osnovnih ukazov posameznih programov) bo gledalcem predstavil tudi nekatera specializirana področja: računalniško zasnovano načrtovanje, odločanje, uporaba v arhitekturi in podobno. Predstavil bo tudi računalniško omrežje, multimedija, velike računalniške sisteme in drugo Kot zagotavlja avtor oddaje, bodo ob koncu serije njeni redni gledalci ugotovili, da so se o računalništvu naučili več, kot so pričakovali na začetku. H TV HRVAŠKA 2 20.05 BROOKLVNSKI MOST, ameriška nanizanka Na drugem programu hrvaške televizije si lahko ogledate simpatično humoristično nanizanko Brooklynski most. Zgodba je postavljena v leto 1956 in prikazuje življenje in dogajanje v hiši, kjer skupaj živijo tri generacije židovske družine Berger - Silver. Povezujejo jih težave zaradi židovskega porekla, stara mama pa zna s svojo modrostjo razrešiti vse njihove manjše in večje konflikte z okolico ter neži-dovskimi sosedi. Nanizanka je subtilen pregled življenja, v katerem se prepletata ameriški sen in vsakdanja resničnost. V glavnih vlogah bomo videli: Marion Ross, Petra Friedmana, Danyja Gerarda in dru- UMETNIŠKI VEČER Nocojšnji umetniški večer je posvečen življenju in delu Raymonda Chandlerja, najpomembnejšega ameriškega pisatelja kriminalnih in detektivskih romanov. Med njegovimi romani je popularen zlasti Veliki sen, v katerem se prvič pojavi lik privatnega detektiva Philipa Mariovva, ki se bori zoper pokvarjeno in korumpirano družbo. Film Veliki sen, ki si ga boste lahko ogledali v drugem delu umetniškega večera, je posnel veliki ameriški režiser Fiovvard Havvks. Mariovvov trdni moralni kodeks in njegova moška odločnost, povezana z melanholično igro Fiumphreyja Bogarta, ki ga v filmu upodablja, bosfa gotovo navdušila tudi vas. oo KANAL A 20.30 DANCE SESSION, oddaja o plesu Kaj je ples, kako se je razvijal in kaj nam pomeni? Vse to nam poskuša pojasniti redna tedenska oddaja o plesu. Ples je izrazna umetniška oblika, ki se jeskozi čas Spreminjala, zato skuša oddaja slediti tako modernemu kot klasičnemu plesu. Oddaja poudarja zlasti družabnost plesa, ki ljudi združuje že od vsega začetka, saj so se ti z glasom in gibi sporazumevali, še preden so razvili govor. RETE 4 20.30 FANTOZZI Italija 1975, režija Luciano Salce, igrata Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro. Fantozzija v uradu vsi izrabljajo. Njegov dan je ena sama neuspešna borba proti času, od jutra do večera. Doma ga čakata grda žena in ogabna hčerka ...To je prvi film, v katerem je Villaggio igral znanega nemočnega Fantozzija. Vse, kar si ta želi, se mu ponesreči. Živi v večnem strahu pred nadrejenimi. Komik je za oris uradnika uporabil izkušnje, ki jih je nabral kot sindakalist. Pazljivo je poudaril vse elemente, ki spremenijo človeka v nemočno kolesce. Serija Fantozzijev je prinesla Villaggiu slavo in leta 1992 je prejel na filmskem festivalu v Benetkah kot prvi čisti komik Zlati Lev za življenjsko delo. DOGAJA SE Milena Jesenska -borka za resnico Januarja prihaja na nase male zaslone zanimiva nadaljevanka o še bolj zanimivi in nenavadni ženski - Mileni Jesenski, borki za resnico in pravico. Namesto za Študij medicine, kot je zahteval oče, se je Milena odločila za umetnost in za človeka, ki jo je uvedel v umetniški vrtiljak medvojnega obdobja: za Ernesta Polaka, avantgardnega kritika, ki ga je prvič srečala v Praški operi in pred njim strastno zagovarjala Mahle- rja - že takoj sta se sprla. Ljubosumni in posestniški oče je tej zvezi nasprotoval, a Milena se mu ni uklonila, z Ernestom je zbežala na Dunaj, kjer sta se tudi poročila, kar na tramvaju. Kmalu pa se je v njej rodila nova strast, veliko močnejša in veliko bolj zrela. Za vsako ceno je hotela doumeti skrivnost mladega Franza Kafke, njegove knjige so jo fascinirale. Mileno igra Valerie Kaprisky. Režija: Vera Belmont. S RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: L’ultima batta-gliadel generale Cu-ster (vestern, ZDA ’58) Varietie: Servizio a domicilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Dok.: Zevs Italijanska kronika Otroška oddaja Nanizanki Mladinski variete: Big! Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: Che ora e (kom., It. ’89, i. M. Ma-stroianni, M. Troisi) Aktualno: Caffe Italia-no (vodi E. Gardini), vmes (23.00) vesti Vreme in dnevnik Rubrika opolnoči Film: La fine... della fine (dram., ZDA 78, i. Burt Reynolds) # RAI 2 Guore e batticuore Risanke in nanizanke Rubrika o vrtnarstvu Film: 11 segreto del dott. Kildare (dram.) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrikaTren-tatre in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo, vesti Aktualno: 11 coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautifhl Dnevnik in šport Variete: I fatti vostri TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Boks: Kamel-Jaquez Film: Freud, passioni segrete (biog., ZDA ’62, i. M. Clift) X RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.20) vesti Kratke vesti iz Milana SP v smučanju Dok. in znanstveni dnevnik Leonardo Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Oblika Zemlje Športno popoldne Aktualno: On the road Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie in vreme Deželne vesti Telegiornale Zero Variete: Blob Dan na preturi Variete: Avanzi Dnevnik eb 22.30 Film: Taxi Blues (dram., SZ-Fr. 90) S J RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marilena, 10.00 Ines, 10.55 Anche i ricchi piangono, 11.45 Celeste, vmes (10.25) TG 4 vesti Variete: A časa nostra TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.00 Maria, 16.00 La storia di Amanda, 16.50 Feb-bre d’amore Rubrika o lepoti TG 4vesti Aktualno: Ceravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena 6 servita Nad.: Renzo in Lucia (i. Luisa Kuliok) Variete, variete, vmes (23.15) TG 4 vesti Nan.: Kojak CANALE 5 Na prvi strani Nan.:Družina Addams Film: I fanciulli del West (kom., ZDA ’36) Nanizanka Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tiadiani Variete: Non e la Rai Aktualno: Forum, Agenzia matrimoniale, Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Danko (krim., ZDA ’88, i. Arnold Schwarzenneger) Nan.: I Robinson Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti) < t> ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Ultraman Variete: Twin Clips Nan.: Gli acchiappa-mostri Variete: Mitico Natale Film: Mi arrendo... e i soldi?, nato šport Variete: Karaoke Film: Scarlatti - 11 th-riller (fant., ZDA ’88, i. Lukas Haas, L. Cariou) Film: Gli strangolatori della collina (krim., ZDA ’89, i. R. Crenna) Odprti studio, pregled tiska in Studio šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere, 10.15 Vite rabate Lampiao e M. Bonita SP v smučanju: moški smuk TMC News - Šport Film: Evidenza inam-missibile (krim., VB 1968 i. J. Bennet) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Risanke: La formica atomica Prijateljska narava Šale, pepe e fantasia Variete: T’amo TV Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy, 20.40 Matlock I popoli che scom-paiono TMC News - Vesti Vremenska napoved Film: VVeekend di Car-nevale (dram., 1978) Variete: T’amo TV (vodi Fabio Fazio) Aktualno: CNN News ® ITALIA 7- Risanke Deželni programi Nad.: Gara čara Nsan.: I Campbell USA Today News Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nan.: I Campbell, L’uomo di Atlantide Film: Holocaust 2000 (fant., It.-VB 1977, i. Kirk Douglas, Agosti-na Belli, A. Celi) News Line - Vesti Film: Qualcuno da odiare (krim., ZDA ’65, i. George Segal) Kino in News Line Nan.: Paradise Club © TELEFRIULI Telefriuli non stop Starlandia Nan.: Riuscira la nostra carovana... Nad.: Destini Nan.: Barney Miller Rubrika: Občina Nan.: Dottor John Rubriki: Led in sneg, Motorji no- stop Rubrika S TELE 4 14.00 19.30 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8 Koper DtD Hrvaška 1 Harry O, ameriška tv Dobro jutro, Hrvaška nanizanka Poročila, TV koledar Juke box, glasbena od- Zgodbe iz Monticela, daja 38. del Čarobna svetilka: Ro- Poročila bin Hood iz vesolja, ri- Šolski zimski program sana serija Skrivnostni deček, Dolgo iskanje, angl. otroška nanizanka dok..serija Poročila Ovire, 13. del angleške Svet gre naprej, 37.del nadaljevanke Mikser M Meridiani, aktualna Poročila tema, ponovitev Slika na sliko Studio 2, pogovori z “Lonsome Dove“,4/8 gosti del nanizanke Primorska kronika The Big Blue TV dnevnik Poročila Harry O., ameriška na- Tečaj nemškega jezika nizanke Mala vizij a Dragnet, ameriška tv Beverly Hills, 90210, nanizanka 14/23 del amer. naniz. Koncert mešanega Hrvaška in ljudje pevskega zbora »Oba- Poročila la« Alpe-Donava-Jadran TV dnevnik Santa Barbara, 295 del Globus amer. nanizanke Operacija poker, itali- 1 Risanka janski vohunski film | $1 Dnevnik 1 Em; Film-video-film “The Long Good Fri-day“ .britanski film E E Dnevnik 2 E »Kili Slika na sliko R SR Poročila v nemščini Poročila laiROF1 Avstrija 1 E Sen brez meja Ponovitve oddaj Prototipi i Comdy Capers Mojstri jutrišnjega dne Q$0 Hrvaška 2 Jaz in ti, otroški progr. Heidi, risana serija Am dam des TV koledar Muppet babys Kaj se mi to dogaja? Cool Oskar med detektivi Video uspešnice in Meteorjeva izložba kviz Dnevnik Mini Cas v sliki Hiša na prodaj, 17/21 Trije dnevi s sodni- del humor, serije kom, 4. del Glasba v Času Evropska dvanajste- Glasbena oddaja ■ rica: Italija, 10. del Inšpektor Maigret, 6/6 Naš učitelj Dr. Specht del nanizanke Cas v sliki, vreme Nočna izmena: Šport Duhoviti dvorec, 4/6 Primer za dva, ljubo- del humor, serije sumnost “The Kind of Magic“ Pogledi od strani 1/12 del nanizanke Veliki Bellheim, 2. del “La Curee", franc.film Cas v sliki, šport Horoskop Maščevanje iz ječe amer. kriminalka Poročila @ Madžarska Avstrija 2 Cez dan Sosedje, pon.149.dela Vremenska panorama Žrebanje lota 1000 mojstrovin Dallas, 107. del Avstralska divjina Igra 5. del Sotrpini Pot do plemstva, PomoC v dušev. stiski angleški film Poročila Salzburški božic Popoldanski saldo Aleksander veliki, Muzzy in gondoland zad. del: božji sin Kupil bom to žensko Družina Leitner 129. del Cas v sliki Risanke Skrivnost amfore, Svet denarja Milijonsko kolo Okno, uslužnost.prog. Regionalna poročila Vprašanja kristjanov Cas v sliki, vreme Dallas, 107. del ,pon. Kultura Dnevnik Dinastija slonov Improvizija Habzburžani, zad. del Qy Car kina, film. mozaik Cas v sliki Panorama Ran, jap.-fran, film Kraj zločina, nem.film Poročila Rocks IT SLOVENIJA 1 Video strani Videospon, ponovitev Umetniški večer: Veliki sen, am. film, ponov.,VPS 1110 Poročila Poslovna borza, ponovitev Sova, ponovitev Dragi John, 37. epizoda ameriške nanizanke, VPS 1400 Goli pod južnim soncem, 2., zadnji del avstralske nadaljevanke, VPS 1425 Želite milord?, 8/13 del angleške nanizanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 Otroški program Silas, 4/12 del nemške nadaljevanke Cvet, ki večno cvete, finska narodna pravljica Prvi uspehi Regionalni program - Koper Pari, TV igrica Risanka TV nocoj TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Mikrokozmos, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, šport TV jutri Večerni gost Video strani fr* SLOVENIJA 2 Ze veste..., svetovalno namenska oddaja, ponovitev Gospodarska oddaja: Made in Slovenia, ponovitev Novoletni Ex libris, ponovitev Večna mladost, 1/4 del italijanske nadaljevanke, ponovitev Poročila Mostovi Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znanje, učite se z nami Šport, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Koncert Simfon. orkestra slovenske filharmonije., prenos Sova: Popolna tujca, 12/28 del ameriške nanizanke Woody Allen: Annie Hall, ameriški film Želite milord?, 9/13 del angleške nanizanke KANAL A Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 69. dela Ninja želve, 25. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevno informativni program Zima, turistična oddaja Dan po jutrišnjem, 1. del amer. poljud.-znanstv. serije Trupla iz Caroline, ameriški film Drugačen svet, 70. del ameriške nadaljevanke Dnevno informativni program Poročila v angleščini: Deutche VVelle Astrološka napoved MCM B KOPER PETEK, 8. JANUARJA 1993 m FILM LU DOKUMENTARNA GLASBENA ODDAJA ODDAJA S NADALJEVANKA L»| OTROŠKA ODDAJA m RAZVEDRILNA 1 ODDAJA n INFORMATIVNA 1 ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 20.30 TV SLOVENIJA 2 11.15 MIKROKOZMOS, ameriški film EX LIBRIS, oddaja iz leta 1984 Film Mikrokozmos, posnet v Spilbergovii produkciji, je zelo posrečena zmes kriminalke in znanstvene fantastike. Glavni junak Truck sodeluje pri skrivnem projektu vlade, v katerem naj bi ga pomanjšali do velikosti mikroba in vbrizgali v poskusno žival. Po nesrečnem naključju pa se znajde v nič hudega slutečem uslužbencu. Trucku preti smrt, če ne bo pravočasno prišel v stik s človekom, v katerem biva... Pred osmimi leti je silvestrski večer zapolnila oddaja Ex libris, v kateri sta voditelja Majča in Matej obujala spomine na to, kako so praznovali nekoč, in to primerjala z današnjimi časi. Pobrskala sta po starinskih voščilnicah in fotografijah ter poiskala simbole, ki so stoletja spremljali ljudi v prazničnih dneh. Njuno razmišljanje o praznovanjih v preteklosti se prepleta s spomini zdaj že pokojnega glasbenika Ernesta Švare pa tudi s spomini Mile Kačičeve na njena dekliška leta. Z dragocenimi utrinki so oddajo sooblikovali tudi avtor knjige Veseli veter Filip Kumbatovič - Kalan, igralec Branko Miklavc, frizer Miha Ovsenjak in kranjski ljubiteljski igralec Boris Valenčič. TV SLOVENIJA 2 23.00 ,/"Z> ‘ ANNIE HALL, - ameriški film TV HRVAŠKA 1 20.40 Ciklus filmov velikih režiserjev začenjamo s popularnim filmskim ustvarjalcem Woodyjem Alle-nom. Film, ki vam ga predstavljamo nocoj, je bil nagrajen z več oskarji (oskar za film leta, za scenarij, režijo in glavno žensko vlogo). Zgodba je avtobiografsko obarvana in pripoveduje o razvoju in koncu ljubezni med Annie in Alvinom. V filmu lahko zaznamo Allenov črnogled pogled na ljudi in svet. c ML M BOB LE FLAMBEUR, francoski film S filmom Bob le Flambeur se začenja serija osebnih kriminalk znamenitega francoskega režiserja Jeana - Pierra Melvilla, ki je svojo kariero začel konec štiridesetih let. Čeprav se je navdihoval pri ameriških gangsterskih kriminalkah, se Melville ni nikoli odtujil tradiciji in kulturi svoje domovine. Tako so njegovi filmi značilne francoske kriminalke, povsem različne od ameriških, katerim ni nikdar slepo in nekritično sledil. V filmu Bob le Flambeur, ki ga je posnel leta 1955 in zanj prejel številna priznanja, se loteva boemskega pariškega podzemlja. Igrajo: Roger Duchesne, Isabel Corey, Daniel Cauchy, Guy Decomble in drugi. RAI 1 20.40 CHE ORA E’ Italija 1989, režija Ettore Scola, igrata Marcello Mastroianni, Massimo Troisi. Odvetnik srednjih let obišče sina, ki služi vojaški rok, skupaj preživita več ur. V teh nekaj urah naj bi premostila enoletno oddaljenost in starejše nesporazumev Do izraza prideta tako čisto različni osebnosti. Oče je simpatičen, odprt, sin zaprt sam vase, ironičen, zagrenjen. Oče rad govori, predvsem o vojni, sin molči, predvsem o sebi. Oče želi, da bi si sin uredil življenje, sin pa se upira vsemu, kar je stabilno ...Scola je v film dal vse klasične za-petljaje, preko kaferih lahko razumemo značajsko razliko glavnih oseb. Marcello Mastroianni uspešno ujame ritem mlajšega Troisija in skupaj zaigrata uspelo dvojico oče - sin. KANALA Domači in tuji dokumentarni filmi Na programu Kanala A o detergentih, helikopterjih, nadvse koristnega Poslo-bošte lahko v petek, 8. janu- pilulah takšne in drugačne vnega dosjeja, serije doku-arja, začeli spremljati polju- vrste pa še marsikatero za- mentarcev tedna o Indiji, ki dnoznanstveno serijo z na- nimivost iz težko razvozlji- sta jih posnela avtorja Moj-slovom Dan po jutrišnjem, vega sveta znanosti. ca Cesnik in Vlado Kadunc, Serija prinaša na male ekra- Ge ste se kdaj spraševali, ter seveda dokumentarno ne 24 polurnih znanstvenih kako nastane avtomobil ali serijo Podobe na filmskem oddaj, ki ne bodo zanimive kako potekajo različne me- traku, v katerih je zagrebški le za strokovnjake, saj jih je dicinske terapije, vam bodo režiser Darko Vernjič z ob-televizijska družba vašo radovednost potešile čutkom, kakršnega premore VVorldnet pripravila predv- oddaje iz dokumentarne se- le izkušen avtor dokumen-sem za povsem povprečne- rije Dan po jutrišnjem. tarnih filmov, strnil zgodo- ga gledalca. In prav slednji Oblikovalci sporeda na vinsko zanimive filmske bo na poljuden način spo- Kanalu A pa vas vabijo tudi stvaritve slovenskega sli-znal razvoj laserskih plošč, k ogledu ostalih dokumen- karskega mojstra Božidarja izvedel bo marsikaj novega tarnih oddaj, na primer Jakca. SOBOTA___________________________________________________________________________ ® RAI 1 S } RETE 4 ® TMC Kom.: Laurel in Hardy Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Film: 11 circo e la sua vmes od 7.00 dalje Risanke grande avventura vsakih 30 min. vesti Snežni planet (kom., ZDA ’64) Nan.: Amore in soffit- Nan.: Get Smart Dok.: Orme sulla neve ta, 10.55 Che guai in Nan.: Quartieri alti Vreme in dnevnik časa Lambert Risanke: Una spada Rubrika: Check-up Variete: A časa nostra per un cavaliere Izžrebanje lota TG 4 vesti Rubrika o motorjih Dnevnik in Tri minute Variete: Buon pome- Šport Shovv (vodi M. Aktualno: Prizma riggio Sbardella), 14.00 m Rubrika za avtomobili- Nad.: Sentieri košarka NBA ste TG Uno Auto Film: 11 visone sulla Rubrika: Stike - Ribo- m Sobotni šport pelle (kom., ZDA ’62, lov na ekranu B Variete: Disney Club r. D. Mann, i. Cary Gamesmaster Dnevnik 1 in loto Grant, Doris Day) Vremenska napoved Rubrika: Piti sani piu TG 4 vesti Vesti: TMC Nevvs belli (R. Lambertucci) Aktualno: Lui, lei 1’ al- Nan.: Maguy Nedeljski evangelij tro (vodi M. Balestri) Film: Scandali e stran- Vreme in dnevnik Kviz: La cena e servita gate (dram., ZDA '84, Športne vesti TG 4 vesti r. Rob Cohen, i. Robert Variete: C aro Toto, ti Nan.: La famiglia Hays, John Gielgud) voglio presentare Bradford Film: Joe e il gazebo Nočni dnevnik Variete: Cirkus (kom., Fr. 71, r. Jean Posebnosti TG 1 Film: La collina della Girault, i. Claude Gen- Dnevnik in vreme felicita (kom., ZDA sac, Louis De Funes) Filmske novosti ’51, r. H. King, i. Su- Film: I selvaggi Film: Gli anni in tasca san Hayward) (dram., ZDA '66, r. Ro- (kom., Fr.’76, r. F. TG 4 nočne vesti ger Corman, i. Peter Truffaut, i. N. Felix) Fonda, Nancy Sinatra, Bruce Dern) Aktualno: CNN Nevvs 151 CANALE5 | RAI 2 m M 39 ITALIA7 Na prvi strani Cuore e batticuore Nan.:Družina Addams Aktualno: Mattina 2. Film: Non siamo piti vmes (8.00,9.00, barabini (kom., ’40) Risanke 10.00} kratke vesti) Nan.: Alla conquista Deželni programi Glasba in shovv Film: Ti-Kojo e il suo del West pescecane (dok., It.) Variete: ore 12 Nan.: Jenny in Chachi Aktualno: Scrupoli Dnevnik TG 5 Nanizanka Dnevnik , rubrika Kviz: Lingo Nad.: Aspettando il Dribbling in vreme Aktualno: L’arca di domani, Il tempo della ■ Nad.: Quando si ama, Noe (vodi L. Colo) nostra vita 14.40 Santa Barbara Aktualno: Forum, "VVeekend RAI2 na kvadrat, loto 15.00 Arniči Deželni programi TGS Parquet, vmes IP Otroški variete: Topo Sette in allegria v odbojki in košarki Gigio in risanke Nan.: I Cambell, 19.30 Nan.: Hunter Kviz: OK il prezzo e L'uomo di Atlantide Vreme in dnevnik giusto, 19.00 La ruota Film: Le tre spade di Športne vesti della fortuna Zorro (pust., It. ’63, i. Film: Trappola per un Dnevnik TG 5 Guy Stockvvell) killer (krim., Kan., i. Striscia la notizia Film: Won Ton Ton, il Kevin Costner) Variete: SuperPaperis- cane che salvo Hol- Nan.: L'ispettore Sarti sima (vodi E. Greggio) lywood (kom., 75) Dnevnik in vreme Nan.iCasa, dolce časa Filmske novosti Aktualno: Senza seru- Film: Una strana cop- Nan.: Paradise club, poli (vodi E. Sampo) pia di suoceri (kom.), 1.40 Diamonds Film: 11 silenzio del vmes (24.00) vesti Nord (dram., Kan. ’81) 68 TELEFRIUU L • • .. . A < Zj < H V J 1 RAI 3 -41 Kratke vesti Otroški variete Dok.: Explorer Rubrika o kmetijstvu Variete: J. Lewis Shovv Rubrika: Mavrica Film: Divine armonie Nanizanke Italia Cinquestelle Koncert RAI 3 Odprti studio VeCeme vesti Film: Le avventure e Nan.: Lepotica in zver TG posebnosti gli amori di Omar Otroški variete Opera: Aida (dir. Nel- Khayyam (pust., ’57) Variete: Unomania lo Santi) Dok.: Pred 20 leti Glasba: TopVenti Nan.: Bamey Miller Deželne vesti Nan.: Ultraman Ena rastlina na dan Popoldanski dnevnik Variete: Mitico Natale NoCne vesti Okolje Italija Film: La pazza storia Film: Mondo perduto del -mondo (kom., Film:I figli di Zanna ZDA ’82, r.-i. Mel Bianca (pust., 74} Brooks, nato šport S TELE 4 Športni tednik Variete: Karaoke Vreme in dnevnik Film: La storia fanta- Deželne vesti stica (fant., ’87, i. C. Drobci in kino Elwes, Robin Wright) (Se povezuje s sporedi TV film: Kdo je Julia?. Film: I Picari (kom., It. Italia 1) Dnevnik ob 22.30 '87, i. G. Giannini, En- Lastne oddaje: Aktualno: Harem rico Montesano) Kronika in komentar Variete: Magazine 3 Odprti studio in Šport Dogodki in odmevi B Koper Harry O, ameriška tv nanizanka Novoletni koncert, ponovitev Čarobna svetilka: Superman, risanke Skrivališča, ameriški film, ponovitev Dragnet, ameriška tv nanizanka Globus TV dnevnik Verska oddaja Harry O, ameriška tv nanizanka Novoletni koncert, posnetek koncerta dunajskih Filharmonikov; dirigent: Riccardo Muti TV dnevnik Drevored Mor, ameriška drama; igrata Tyrone Power, Joan Blondell Horoskop [□MSP Avstrija 1 Ponovitve oddaj Zuriška zaroka Stan in Olio, risanka Jaz in ti. otroS, progr. Ko so živali zapustile gozd, risna serija Otroški VVurlitzer Mini čas v slikah Large Traveller, vodnik po Indoneziji Cas v sliki Slika Avstrije Trad ob Vrbskem jezeru Cas v sliki, vreme Šport Gdor reCe A Zlata dekleta Angel Heart, srhljivka Cas v sliki Lumpek, francoska komedija Poročila, Ex Libris 1000 mojstrovin Avstrija 2 Vremenska panorama Šport 1000 mojstrovin Avstralska divjina Ali imate radi klasiko? Ozri se po deželi Ljuba družina Kdo me hoče Šport Avstrija danes Cas v slike Kultura Cook in Peary Cas v sliki, šoprt Peter Veliki,2/4 del. amer. nadalj. Neverjetne zgodbe Poročila, Ex Libris 1000 mojstrovin DtO Hrvaška 1 TV koledar Dobro jutro, Hrvaška Zakaj ljubim Zagreb?, oddaja za otroke Oddaja za otroke Poročila Moč in slava, 7. del Duhoviti dvor,14. del Risanka Slika na sliko Poročila Pozdravi iz domovine “The Kind of Magic“ Beverly Hills,90210 14/23 del amer. naniz. Poročila Dokumentarna oddaja Mlada Tom in Jerry Televizija o televiziji Poročila TV razstava . Santa Barbara, 296. del amer. naniz. V začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 TV tednik “Robin And The Se-ven Hoods, amer. film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sen brez meja Dt D Hrvaška 2 Rokomet-Pokal evropskih prvakov: Badel 1862 Zagreb - Braga, 1. polčas Rokomet, 2. polčas Glasba Dnevnik 1 TV tednik Cmo-belo v barvah: V avtobusu, 18/51 del angleške humoristične nanizanke Hit-depo Horoskop @ Madžarska Dobro jutro, Madžarska Verski program Program za otroke TV magister Popevke McDonald s Condorcet, l.del Gaia, ekološki magaz. Popoldne z Disnyjem Adamovi sinovi, Evine hčere Barometer Kolo sreče, kviz VeCema pravljica Dnevnik Jerry Ricks Kitajski sindrom, ameriški film Dnevnik 6" SLOVENIJA 1 Radovedni Tacek: Sonce Povodnjak in makov škrat, 1/3 del lutkovne igrice Zlata ribica: Gregor, 3/7 del nadaljevanke Poročila Tok, tok, ponovitev Mikrokozmos, ponovitev ameriškega filma Tednik, ponovitev Sova, ponovitev Popolna tujca, 12/28 del ameriške naniz., VPS 1400 Woody Allen: Annie Hall, ameriški film, VPS 1430 Želite milord?, 9/13 del angleške nanizanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 Življenjske preizkušnje, 11/13 del angleške poljudnoznanstvene serije. VPS 1715 Regionalni program - Ljubljana TV mernik Žrebanje 3x3 Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport, Utrip Ona + on Bagdad Cafe, 13/15 del ameriške nanizanke VPS 2135 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2205 Sobotna nod: Videonoč Svetovne glasbene nagrade, 1. del SLOVENIJA 2 Video strani Otroški program Gortina: SP v alpskem smučanju, smuk (Z), prenos Garmisch-Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos Poročila Opernezgodbe, l.oddaja: La boheme Športna sobota Dober tek!, Kuharski nasveti Paula Bocuseja,18/22 del TV dnevnik 2, vreme, Šport Churchill, 1/4 del angleške dokumentarne serije Slovenski magazin Poglej in zadeni Sova Znaki zodiaka: Lev, 5/12 del nemške nanizanke Maček, francoski film Želite milord?,10/13 del angleške nanizanke A KANALA 07.30 12.00 13.30 14.00 15.10 16.00 16.25 17.25 19.00 19.30 20.00 21.20 23.00 00.30 02.00 02.30 04.00 04.20 Sobotni dopoldanski program Letalonosilka, ameriški film Srečni Luka, 1. del ameriške risanke Zdravnik po sili, igra Kanaliziranje, dokumentarni film Dogodek v Podsredi, kratki film Čarovniki pod košem, amriški film VesoljCevo oko, ponov. znanstveno-fantasticnega filma Srečni Luka,2. del risanke MCM Guliver, ameriški risani film Carolina Skeletons, ameriški film Nevarnost v ZDA, ameriški film MCM Zgodovina porno filma, 5. del Erotični film Erotična uspavanka Astrološka napoved ® KOPER 18.00 Globus lIMfei SOBOTA, 9. JANUARJA 1993 H FILM LIJ DOKUMENTARNA GLASBENA 1 ™ ODDAJA ODDAJA S NADALJEVANKA U#| OTROŠKA ODDAJA RAZVEDRILNA 1 ODDAJA t INFORMATIVNA 1 ODDAJA * ŠPORT O® TV SLOVENIJA I 22.45 SOBOTNA NOČ Sobotni nočni program bodo po novem letu zapolnite različne zabavnoglasbene oddaje, v katerih pa bodo govorili tudi o športu, modi in podobnih zanimivih temah. Nocoj bo na sporedu kontaktna oddaja Videonoč, ki jo bo vodila Saša Gerdej. V studio bo povabila zagrebško skupino Ritmo Loco, k sodelovanju pa vabi tudi vas. Po telefonu boste lahko izbirali tuje in domače videospote. Po oddaji vas vabimo k ogledu posnetka mednarodne prireditve z naslovom Svetovne glasbene nagrade , ki so jo za leto 1992 pripravili v Monte Carlu. Oddajo povezujeta Olivia Nevvton - John in Cliff Richard, nastopili pa bodo številni svetovno znani pevci. TV SLOVENIJA 2 13.05 OPERNE ZGODBE: LA BOHEME Vabimo vas, da si v prvi oddaji Operne zgodbe ogledate mojstrovino Gia-coma Puccinija LaBoheme (1896). Libreto zanjo sta, po znanem romanu Scenes de la Vi e de Boheme francoskega romantika H. Mur-gera, napisala G. Giacosa in L.Ulica. V zgodbi o bohemih in ljubezni pesnika in preproste šivilje je Puccini našel idealno snov in ustvaril opero, ki je nedvomno njegova najbolj plemenita in čista umetnina. TV SLOVENIJA 2 20.05 CHURCHILL, Odpadnik in prebežnik Nadaljevanka v štirih delih je doslej najobsežnejša študija o značaju tega človeka, ki se skriva za legendo. Zajema celotno življenje Winstona Churchilla, kot ga predstavlja njegov uradni življe- HH|Mj .m njepisec Martin JH Gilbert. Prva oddaja sledi njegovemu življenju do leta 1940, ko je postal predsednik vlade, in skuša pojasniti njegovo nenehno potrebo po uveljavljanju, ki izvira iz nesrečnega otroštva. TV SLOVENIJA 2 MAČEK, francoski film Pierre Granier-Deferre je za film Maček priredil literarno delo Georgesa Simenona, glavne vloge pa je zaupal neponovljivi Simone Signoret in Jeanu Gabinu. G. Simeon, ki slovi po svojih psiholoških kriminalkah in nenavadnih zgodbah, odtujena starejša zakonca postavi v žalostno, dotrajano predmestno hišo. Kakor onadva je del preteklosti, ki ji je namenjeno uničenje; hočejo jo porušiti. Vendar med starcema še tli ljubezen, zaradi katere se nikoli dokončno ne razdruži-ta. V ta nedokončani odnos se vrine maček, ki mu mož posveti vso pozornost. Prav ta drobna žival pa v njuno življenje prinese spremembe... RAI 1 0.35 OBLOMOV SZ 1979, režija Nikita Mihalkov, igrata Oleg Tabarov, Bena Solovei. Oblomov, mali lastnik, živi v Petrogradu dolgočasno in pusto življenje. Obišče ga prijatelj Štol'c, aktiven in bister, ki mu predstavi Olgo. Dekle se zaljubi v Oblomova in bi ga rada rešila iz apatije. Oblomov se izmika, Olga vstraja, vendar brezupno ... Film ni filmska transpozicija Gončarovega romana. Režiser je namreč izbral le nekaj epizod, »nekaj dni«, kakor pove originalni naslov filma. Mihalkov je doumel, da je roman neprevedljiv v filmski jezik. Poudaril je zato predvsem simbolično vrednost zgodbe in skušal prikazati tiste plati junakove osebnosti, ki so zanimive za današnjega gledalca. KINO DOMA Videokasete za vašo zbirko Za vse ljubitelje narodnozabavne glasbe tokrat predstavljamo tri videokasete, ki vam bodo priljubljeno glasbo popularnih ansamblov prinesle na dom. Videomeh za domačo rabo je izbor pesmi, ki ste jih lahko spremljali v istoimenskih televizijskih oddajah. Njihov avtor Boris Kopitar je za videokaseto izbral najboljše pesmi najpriljubljenejših ansamblov. Režiral je Jože Kloboves. Kdo ne pozna Ansambla bratov Avsenik? In kdo ne pozna vsaj ene njihove pesmi? Oboževalcem predlagamo, da si ogledajo videokaseto Ansambel bratov Avsenik, na kateri si bodo lahko ogledali kar sedemnajst izvedb njihovih najboljših pesmi. V prvem delu z naslovom Na Robleku je tudi priljubljena pesem Večer na Robleku, ki jo pojeta Danica FilipCiC in Franc Koren. Drugi del pa se imenuje Po domaCe z Avseniki, prinaša pa tudi že skoraj ponarodelo pesem Slovenija, odkod lepote tvoje,ki jo pojejo Ema Prodnik, Jožica Svete in Alfi Nipič. Prav tako slaven in uspešen je Ansambel Lojzeta Slaka. Na videokaseti vam predstavlja petindvajset svojih najboljših pesmi. Spomnimo se samo nekaterih: Ohcet je pri nas, Good bye, Amerika, Ljubezen, to je greh in Ej prijatelj. Režirala sta Jože Kloboves in Marjan Roblek. Billih Gledali bomo »naj« svetovne uspešnice Televizija Slovenija je od letošnjega poletja samostojna članica Evrovizije, vendar še vedno vzdržuje tudi nekatere vezi z republikami nekdanje Jugoslavije . Tako na primer televizijski uredniki še vedno kupujejo tv-programe skupaj z nekaterimi članicami nekdanje JRT. Izzv-zeti sta seveda Srbija in Cma gora. »Tuje nadaljevanke so drage, cena je približno od 22 do 25 dolarjev za minuto,« pravi urednik Vladimir Frantar, »tako je za nas še vedno edina rešitev, da kupimo nadaljevanke tudi za ostale republike nekdanje Jugoslavije, potem pa si jih izmenjujemo. Kupec pa ima seveda pravico do premiernega predvajanja.« Letos je urednik Vladimir Frantar obiskal vse večje televizijske sejme in festivale svetovnih televizijskih produkcij. Pregledal je ure in ure nadaljevank, da je lahko izbral najboljše. Leto se bliža h koncu in za Frantarjem je čas napornih potovanj in ogledov televizijskih programov, pred nami pa kup nadaljevank, ki jih je izbral za nas. Seveda s tem delo Se ni končano, podpisati je treba Se marsikatero pogodbo, nadaljevanke prevesti, mnoge od njih pa tudi skrajšati, tako da bo preteklo Seprecej časa, preden jih bomo uzrli na ekranu. In katere nadaljevanke po svetu najreje gledajo? »Dobre dramatizacije romanov sodijo že skoraj v televizijsko zgodovino. Večino dobrih romanov so namreč za televizijo že posneli. BBC je tako posnela že skoraj vso pomembnejšo angleško literaturo, lotila pa se je tudi francoske in ruske. Danes je najbolj popularno snemanje nadaljevank po knjižnih uspešnicah (bestsellerjih). To so predvsem mini se rije,ki imajo dve do Štiri devet desetminu- * tne epizode. V našem sporedu Se nimamo de vet-ti e s e -tminu-t n e g a , termina za nadaljevanke zato take epizode ponavadi delimo na dva dela. Se vedno so zelo popularne kriminalne serije. Angleži recimo naredijo uvodni celovečerni film za promocijo, nato po najmanj dvajset petinštirideset- ali petdesetminutnih epizod na leto. Tako je na primer posneta tudi nadaljevanka Polnočni klici. Prav tako so vedno zanimive tako imenovane zdravniške serije. V zadnjem času pa so prav gotovo med gledalci najbolj pri- ljubljene družinske nadaljevanke, ki so že po pravilu začinjene še s kančkom humorja. Poseben žanr nadaljevanke so razvili v ZDA, tako imenovano soap opero. To so nadaljevanke, ki jih predvajajo čez dan, namenjene pa so predvsem gospodinjam, upokojencem in tistim, ki ne sedejo pred televizor samo ob večernih urah, temveč jim je zvesti spre-mljavalec tudi čez dan. Ta žanr so v zadnjem času prevzeli tudi Brazilci, vsi se Se prav dobro spominjamo maratonske nadaljevanke Sužnja iz Aura. Število epizod je skoraj neomejeno, produkcijski stroški pa kolikor mogoče majhni, saj scenariji temeljijo predvsem na dialogu, dogajanje je postavljeno v en prostor, zunanjih posnetkov pa je malo. Med svetovnimi uspešnicam pa nikakor ne smemo pozabiti na avstralske nadaljevanke, ki v zadnjem času s svojo svežino, atraktivnostjo, predvsem pa zaradi odkrivanja dugačnega, nam nepoznanega sveta, zelo uspešno prodirajo na svetovno tržišče. Na letošnjem festivalu Prix Europa je Vladimir Frantar sodeloval kot član žirije za tv filme in drame. To pomembno nalogo pa je uredniku slovenske televizije zagrenilo žalostno dejstvo, da slovenska televizija na festivalu v nobeni kategoriji ni sodelovala niti z eno svojo oddajo , medtem ko je Hrvaška televizija sodelovala s tv-filmom , makedonska pa z dokumentarcem. *.. Kaj naj rečemo? Očitno s e nam še ne mudi v Evropo, tako kot govorimo. Zato pa je bil za slovensko televizijo toliko bolj prazničen letošnji televizijski sejem MIPCOM v Cannesu. »Letos smo imeli prvič svoj razstavni prostor, organizirali smo mini predstavitev s koktejlom« pravi Vladimir, ki se je sejma udeležil predvsem kot kupec tujih programov. Med nadaljevankami iz Cannesa pa naj omenimo nekaj najbolj zanimivih: Prime Suspect II je nadalje- vanje odlične mini serije s Helen Mirren v vlogi agentke June Tennison, ki rešuje najbolj zapletene in nenavadne umore. Anglo Saxon Attitudes je adapa-tacija romana priznanega angleškega pisatelja An- gusa Wilsona. Zgodba pripoveduje o znanstveniku, ki se v zreli dobi zamisli nad svojim življenjem, uničenim zakonom, grenko mladostjo in ljubezenskimi avanturami. The Brides of Copacabana je napet triler, nastal po dogodku, ki se je resnično dogodil v Braziliji. Glavni junak je psihopat, ki ubija neveste. The Big Battalion govori o tem, kako vera in fanatizem vplivata na življenje posameznika in družbe. Nadaljevanka spremlja zgodbe krščanske, muslimanske in židovske družine. S pregleda televizijskih programov v Londonu bo verjetno najbolj zanimiva biografija enega največjih še živečih pevcev jazza in zabavne glasbe, Franka Sinatre. O Sinatri smo že marsikaj slišali in brali: o njegovih številnih ljube-1 HI 1 zenskih aferah, H&. podtalnih zve-. , zah z mafijo. Vse to in še marsikaj drugega je zabeleženo v nada-Ijevanki, katere producentka je njegova hči Tina, v naslovni vlogi pa je zaigralPhilip Casnoff. The Secret Agent je priredba znanega romana Josepha Conrada. Glavni junak je Adolf Verloc, trojni vohun, ki dela za anarhiste,britansko policijo incaristi-čno ambasado. Good-bye Cruel World , nadaljevanka, ki je prejela letošnjo nagrado Prix Europa v Berlinu, prikazuje tragedijo neke družine, potem ko mati izve, da ima neozdravljivo bolezen in da je obsojena na počasno umiranje. 2000 Malibu Ro-ad se dogaja na eksotičnem Ma-libuju, v njej spremljamo štiri lepotice in njihove ljubezenske avanture. V seriji Grass Roots igra glavno vlogo priljubljeni igralec iz nadaljevanke Zakon v Los angelesu. The Best Intenti-ons je mini serija, ki je nastala po letošnjem, v Cannesu nagrajenem filmu Ingmarja Bergmana. Režiser prikazuje ljubezensko zgodbo svojih staršev. The Shadow Trader bo prva novozelandska mini serija na naših malih zaslonih. Zgodba se odvija v sodobnem svetu visokih finančnikov in organiziranih kriminalcev.. Naj za konec omenimo Se najzanimivejšo produkcijo nemških televizij, Die Zweite Heimat, ki je nadaljevanje obsežne sage o nemški vasi, tokrat pa se dogajanje preseli v Munc-hen med leti 1960 in 1970. Glavni junak je Hermanček, nesrečni mladi ljubimec iz Heimata. To so nekatere nove nadaljevanke, ki bodo popestrile televizijske popoldneve in noči. Najpomembnejše pa je to, da jih je za vas izbral Vladimir Frantar ! Zvezdan Martič vas vabi v šolo računalništva, od osnov do skrivnosti Na TV Slovenija je v zadnjem času že kar moda, morda pa tudi potreba, da nekateri novinarji Informativnega programa napovedujejo svoj odhod v Dokumentarni program. Eden redkih, ki je to svojo napoved tudi uresničil, je- Zvezdan Martič. Poznamo ga predvsem kot novinarja, ki se je posvetil računalništvu. »Za to specializacijo sem se odločil, ker se med novinarji v Sloveniji s tem nihče ni poglobljeno ukvarjal. Prepričan sem, da o računalništvu še veliko premalo vemo, čeprav tovrstno znanje iz dneva v dan bolj potrebujemo.« Ze pred leti je Zvezdan z raziskavami ugotovil, da je v Evropi okoli 70 odstotkov delovnih mest povezanih z delom na računalnikih, pri nas pa samo okoli 10. In ta podatek jasno dokazuje, da vsaj v tem primem zelo počasi capljamo za razvitim svetom. Pa verjetno ne bi bilo potrebno. »Problem je znanje,« pravi Zvezdan. »Vendar za to niso krivi ljudje, ki dobijo računalnik na mizo, potem pa naj bi z njim delali. Pomembno je znanje tistih, ki o tem odločajo. Napaka pa je v tem, da je za dosti ljudi računalnik le nadomestek pisalnega stroja. To res ni nikakršna pridobitev. Računalnik je namenjen poenostavitvi dela in večji storilnosti. Po svetu na primer že imajo računalniške konference. Namesto da se poslovneži vozijo z letali iz kraja v kraj in s tem izgubljajo čas, sedijo v svoji pisarni in se s pomočjo računalnika in slike na monitorju pogovarjajo s partnerji z vseh koncev sveta.« Z računalniki lahko marsikatero delo poenostavimo, posodobimo učenje, predvsem pa si marsikatero početje skrajšamo. Naporno brskanje po arhivih in listanje zaprašenih, debelih knjig zamenjamo z nekaj ukazi na računalniku in ure iskanja se spremenijo v nekaj sekund, v katerih dobimo na zaslonu izpisan iskani podatek ah odgovor. »Za oddaje o računalništvu sem se navdušil zato, ker sem spoznal, da je ljudem marsikdaj neprijetno kaj vprašati ali pokazati, da nečesa ne vedo. Zato je tudi dosti tečajev računalništva neuspešnih, velikokrat tudi prezahtevnih. Ljudfje potrebno spodbujati, jih motivirati in jim razložiti uporabnost, in prednosti računalnika.« V seriji dvainpetdesetih oddaj Sola računalništva - od osnov do skrivnosti bomo spoznali vsa najpomembnejša področja računalništva. Oddaje bodo razdeljene v tri dele. V prvem bodo predstavljeni osnovni pojmi in možnosti uporabe računalnikov. V drugem bodo obdelali posebna področja uporabe, v tretjem pa bodo podrobneje govorili o posameznih temah. Tako bodo gledalci spoznali osnovne postopke: od vklopa računalnika, osnovnih ukazov v posameznih programih do specialnih področij, kot je na primer projektiranje. Hkrati pa se bodo seznanili tudi z računalniškimi omrežji, multimedijo in velikimi računalniškimi sistemi. Za manj zahtevne uporabnike računalnikov bo oddaja zanimiva predvsem zato, ker bodo spoznali programske možnosti in področje, s katerim se večina nima časa ali možnosti ukvarjati. »Poznavalcem pa bomo vsakič predstavili majhno skrivnost - ukaz, ki ga večina ne pozna ah ne uporablja,« pravi Zvezdan, ki ne more skriti, da mu je računalništvo v veselje in zadovoljstvo, saj z računalnikom je marsikaj opravi hitreje in bolje. »Ob koncu serije bo reden gledalec vedel o računalništvu več, kot si je kdajkoli mislil, da bo o tem področju izvedel,« pravi Zvezdan. Poleg zanimivosti in novosti iz sveta računalnikov bo v vsaki oddaji bo o svojem odnosu do dela z računalnikom govorila znana oseba. Zvezdan Martič je namreč prepričan, da Slovenija ne bo ujela razvite Evrope, dokler vsak drugi Slovenec ne bo na takšen ah dugačen način uporabljal tega sodobnega pripomočka.Kje, kako, kdaj in zakaj uporabljati računalnike, boste izvedeli v Soh računalništva - od osnov do skrivnosti, ki bo na sporedu vsak petek v oddajah Znanje za znanje, učite se