Srečno, TITO! y sredo je predsednik SFRJ °sip Broz-Tito odpotoval na no-P°t miru, na prijateljski obisk itlr*h latinskoameriških držav: v Jyazilijo, Bolivijo, Čile in Mehi-®’ kamor so ga povabili predsedniki teh držav. Obisk v štirih Pnjateijskih deželah Latinske hierike (pred meseci je predsed-J® Mehike tudi obiskal Jugosla-v |?> J® vzbudil po vsem svetu Verv zanimanje, je pa ponoven 'k prispevek jugoslovanske 'a0e.in, predsednika Tita v bo ju ■ mir in miroljubno kocksisten-«ph narodi. — Po obisku v Dri«,* « avah lH> Predsednik Tito Seda tudi jubilejnemu za- v ,v, ,JU Generalne skupščine OZN ustavil \V\vkUu ŠC ,,rej pa sc lK' jc nn.,„y.1Washmetonu, kamor ga ned”. bU Predsednik ZDA Ken- SKLEP ZbOROV OBČANOV: Prostovoljno MESTO Mesto naše preteklosti, trde, krvave, polne borb, zmag, porazov, uspehov in hotenj, mesto naše sedanjosti, lepe, iskrive mladosti. Mesto spominov, srečanj, veselja. Mesto — tuj otok sredi milijonov teptanih, ponižanih, preganjanih, brezpravnih ... Mesto upornosti, dvignjene pesti in vzravnanih hrbtov, mesto novih spoznanj in blestečih načrtov. Mesto, poželenje in strah sovražnika, svetal cilj v mračni daljavi v še bolj mračnih dneh. Mesto, tvoj praznik se bliža... Veseli smo ga. Je kakor prvi topli pomladni vetrič, kakor lahen let ptice skozi mehko ozračje, je kakor opojna mladost. Tvoja preteklost je skeleč spomin, tvoje trpljenje je trpljenje nas vseh; tvoja sedanjost je svetel žarek, je pričetek novih dni, novega življenja, daje nam novih moči, zaupanja ... Dvignilo si se, prvo, iz stoletnega jarma, otreslo spone in odločno zavilo na novo, trnjevo pot, ki pa je bila naša, samo naša. In mi, tvoji sinovi, smo ti brez premisleka sledili in ti še sledimo. Ponosni smo nate, na tvojo preteklost in tvojo sedanjost. Ponosni smo tudi na tvoj praznik, kar je tudi naš praznik, praznik vseh dobrih, delovnih ljudi. Dvajset let tvojega in našega novega življenja naj žari iz teibe. Za to pa moraš biti lepo, praznično. To tudi boš ... Tisočem gostom moraš biti simbol novih dni... F. G. delo za ureditev mesta v ^or>ec preteklega tedna so bili terih 6V^U zt>ori občanov, na ka-nalrr tc,kla razprava o komu-v0 ‘»reditvi mesta pred prosla-pr j!0'tetnice Kočevskega zbora. Qra tednik občinske skupščine °bč-f° ®enčina, ki je vodil zbor rne(j n”v na Šeškovem terenu, je nje Jtengim dejal, da praznovanj ^"letnice Kočevskega zbora ja ~te° Praznik občanov Kočev-Vanje ”ak VSe Slovenije. Prazno-Porn Pa je za nas še posebno dneh h no’ ker bomo prav v teh °hj„,, °bili v Kočevju nekatere dfužbe • k* 80 za naš nadaljnji na. ■nGni razvoj izrednega pome-1 objekti so: cesta Kočevje —Ljubljana, dom telesne kulture, več stanovanjskih zgradb, pošta in drugo, medtem ko bo preurejen Šeškov dom, Prešernova cesta in še nekateri objekti. Pri pripravah proslave in urejanju mesta imajo določene naloge občinska skupščina, politične organizacije, društva, delovni kolektivi, hišni sveti in seveda tudi občani. Do proslave nas loči le še nekaj dni, precej dela pa še ni opravljenega. Prav zaradi tega je potekala razprava na vseh zborih volivcev, kako organizirati delo, da bo Kočevje res praznično sprejelo goste. Sklepi vseh zborov volivcev so bili približno enaki. Najvažnejši je bil, naj vsi občani po svojih močeh pomagajo pri urejanju okolice hiš (kot člani hišnih' svetov), podjetij in poslovnih stavb (kot člani delovnih kolektivov) in pri urejanju mesta. Prostovoljno (Konec na 3. str.) Gradnje Kombinat lesne industrije INLES bo prihodnje leto pričel graditi v Loškem potoku in v Kočevju obrate za družbeno prehrano za svoje delavce. Istočasno bodo v teh prostorih uredili tudi pisarne. DA NE BO PREPOZNO! Jutri bodo pri delavski univerzi zaključili vpisovanje v Večerne šole. Od prvega septembra, ko so začeli vpisovati v šole in tečaje, pa do danes se je Veliko delovnih ljudi odločilo za nujno potrebno izobraževanje, ki ga terja delovno mesto. Marsikdo je spoznal, da je bolje p hej začeti in si osvojiti potrebno znanje, kot pa čakati, da ga bodo k temu prisilili. Žal pa se je le majhen del tistih, ki so že na delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo ali višjo izobrazbo, vpisalo v te šole. Poglejmo samo ta primer: V Itasu so na 25 delovnih mestih, kjer je potrebna srednje tehnična šola, ljudje, ki te izobrazbe nimajo, največ jih je z osnovnošolsko izobrazbo ali pa so kvalificirani delavci. Od teh se ni nihče prijavil v večerno šolo. Prijavilo pa se je 12 kvalificiranih delavcev iz strojnega oddelka, ki ima že dovolj izobrazbe za delovno mesto in bodo zaradi dela v izmenah le težko obiskovali večerno šolo. Približno tako je tudi v drugih podjetjih in zavodih. V prejšnjih številkah smo že omenili, tako so sklenili tudi v političnem vodstvu naše občine, da ne bomo dopuščali Več izgovorov »v praksi se ne bojim nikogar, teoretično pa ne znam«. Kot pribto je, da nam taka miselnost in mlačnost do izobraževanja vsak dan povzročata številne težave, proizvodnja ne gre, kot bi lahko šla in bremena primitivnega dela prenašajo na svojih ramenih vsi delovni ljudje. Prav gotovo je pravilno, da tam, kjer odpove dobronamerno prepričevanje, sežejo delovne organizacije in politična vodstva po drugih ukrepih. V enem na j večjem podjetju v občini so že sklenili: tisti, ki se bodo izobraževali za delovno mesto, ki ga zavzemajo in bodo šolske obveznosti tudi v redu izpolnjevali, bodo prejemali osebne dohodke v sedanji višini, tisti pa, ki se brez upravičenih razlogov nočejo izobraževati, prejmejo že s prvim prihodnjim mesecem 20 % manj osebnih dohodkov. Danes sc vodstvom podjetij in organom upravljanja ni treba več bati groženj z znano vsebino: »Ce vam ni prav, pa grem-«. Iz šol prihaja vedno več strokovnjakov in med člani kolektivov je dovolj interesentov, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas, da si pridobijo novo znanje ter s tem večje osebne dohodke in boljše delovne pogoje. Premislimo! Pregovor pravi: po toči jc prepozno zvoniti! . Občani Prebivalci Kočevja, posebno pa mladina, vse premalo skrbimo za čistočo mesta in da se ne bi delala škoda na raznih napravah, ki so v mestu nujne. Posebno po cestah in parkih ter nasadih je vedno dovolj papirja in drugih odpadkov. Odmetavamo 'ih odrasli in mladina. S taikim početjem pokažemo domačinom in gostom, kako pomanjkljiva je naša kulturna vzgoja in kakšni nernar-neži smo. Odrasli in starejša mladina so Umazane ulice, nasmeteni parki in nasadi, predvsem pa polomljeni prometni znaki so za kraj in ljudi slabo spričevalo ... S simboličnim prerezom vrvice je v soboto, 7. septembra, predsednik republiko Tito o-tvoril letošnji jesenski zagrebški velesejem, ki bo trajal do 22. septembra. Po številu raz-stavljalcev je letošnji jesenski zagrebški velesejem eden največjih v Evropi. Na velesejmu letos razstavlja 6100 razstav-Ijalcev iz 43 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Ta velika industrijska manifestacija je stečišče ne samo naših, temveč tudi drugih podjetij in poslovnih ljudi z vseh koncev sveta. Zlasti je razveseljivo, da je velik napredek pokazala OD PETKA DO PETKA INTERPARLAMENTARNA U-NIJA — Z uvodnim govorom predsednika Tita sc je 12. septembra začela v Beogradu 52. konfemca Interparlamentame u-nije. Za predsednika zasedanja so izvolili dr. Jožo Vilfana. Iz številnih govorov predstavnikov različnih dežel je kljub razlikam v nekaterih stališčih čutiti veliko željo po miru in prijateljskemu sožitju med narodi, ne glede na rasno, politično in ekonomsko pripadnost. ALŽIRSKA USTAVA - Pred dn'evi je alžirska republika dobila svojo prvo ustavo. Velika večina volivcev je glasovala zanjo. Po za strožje kazni pred kakim letom dni polomili po mestu vse prometne znake, prod kratkim pa komaj postavljene gugalnice na otroškem igrišču. Mladina riše po zgradbah in avtomobilih pred hotelom neokusne slike, pa tudi piše po njih. Tudi po parkih in nasadih hodi in jih uničuje podnevi in v poznih večernih urah mladina, ponoči pa odrasli. Občinska skupščina daje za ureditev občutna sredstva, katerih večina (ki bi jo lahko porabili sicer v druge splošno koristne namene) je zaradi nekaterih (teh je sicer precej) nekulturnih in malomarnih otrok in odraslih porabljena zaman. Na zadnjih Zborih občanov so prebivalci Kočevja zahtevali, naj bodo strožje kaznovani odrasli kršilci javnega reda in starši mladoletnikov, ki uničujejo razne komunalne naprave in delajo po mestu nered. Med najslabše vzgo- jenimi otroci so prav gotovo oni s Trga svobode, ki ostajajo zunaj do desetih zvečer ali celo do polnoči, se igrajo po parku in ga uničujejo, »telefonirajo« (!!) iz govorilnice pred kavarno domov (skušajo zbezati denar iz aparata) in počenjajo še druge nedovoljene 'stvari. Prebivalci mesta so na zborih občanov zahtevali, da se starše take mladine strogo kaznuje, če pa to ne bo pomagalo, naj jim otroke skupnost odvzame. Bolje je namreč, da skupnost vzgoji dobre občane kot pa malomarni starši nekulturne ali celo kriminalce. Občani so poudarili, da so strožje kazni potrebne še posebno zdaj, ko bomo dobili še več novih in lepih zgradb, parkov in cest. Precej milijonov Ibomo namreč vrgli vstran, če bomo dopustili, da jih bodo malomarni in nekulturni posamezniki uničevali. »Fucanje« — priljubljen šport na šega doraščajočega rodu . • ■ Občani so poudarili še, da k nečistoči mesta precej prispe tudi ekipa Komunale, ki smeti z vozilom, ki ni primer« urejeno. Predlagali so tudi, ka* bi Komunala lahko uredila u°J sodoben odvoz smeti. Proizvodnja dobro, izvoz občutno pod planom V pivih osmih mesecih letos so dosegla industrijska podjetja kočevske občine 66,7 odstotkov letnega plana, v primerjavi z lanskim letom pa je proizvodnja za 36,6 odstotkov višja. Tak občuten porast v primerjavi z lanskim letom je nastal predvsem zaradi tega, ker je znašala proizvodnja v kemični tovarni 10 krat več kot v istem obdobju lani. Ostala industrijska podjetja so povečala vrednostno proizvodnjo od 10 (Rudnik) do 34,2 (Kočevski tisk) odstotka. Fakturirana realizacija indu- domača industrija. »Pričakovati je,« je dejal podpredsednik ZIS Miloš Minic, »da se bo industrijska proizvodnja povečala v letošnjem letu za približno 12 do 13 %. Dobre rezultate je pričakovati tudi v poljedelstvu, še večji pa bi bili, če ne bi bilo suše. Letošnji zagrebški velesejem je tudi veren dokaz stalnega širjenja naše zunanje trgovine in sodelovanja z vsemi deželami v svetu v interesu obojestranskih koristi. Reportažo o Velesejmu preberite na 11. strani. DOMA IN PO SVETU določilih nove ustave so bile konec prejšnjega tedna tudi volitve predsednika republike. Volitev se je udeležilo še več volivcev. Za predsednika so izvolili dosedanje premiera Ben Belo, edinega kandidata Fronte narodne osvoboditve. Po določbah ustave traja Ben Belov predsedniški mandat pet let. VSTOP PREPOVEDAN — Ob začetku šolskega leta je albanski guverner Wallace mobiliziral nacionalno gardo,, da bi preprečil črnskim dijakom vstop v pet šol v Alabami. Predsednik Kennedy je na guvernerjev ukrep odgovoril s tem, da je nacionalno gardo sirijskih podjetij prvih osmih mesecev znaša 64,5 odstotkov letnega plana, vnovčena realizacija pa 61,1 odstotka letnega plana. V prvih osmih mesecih letos so industrijska podjetja izpolnila le 45 odstotkov letnega plana izvoza, medtem ko so ostale panoge (kmetijstvo, prevozništvo) dosegle 51,2 odstotka letnega plana iz voza. Zaposlenih smo imeli v prt’*1 osmih mesecih letos za 4,1 stot.ka več kot v istem obdoWu 11 lani, kljub temu pa smo z3 ' odstotka pod planom zaposli*1 za letos. (Vsi pokazatelji so >ya čunani po oceni.) pripravlja ”a KOČEVJE PRED PRAZNIKOM - Vse hiti in sc priprav«- y veliki jubilej — 20-ictnico Kočevskega zbora. Mesto mora tedaj lepo, prerojeno, da bo dostojno pričakalo tisoče gostov. Na sliki: asfaltiranje parkirnih prostorov pred lekarno. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU postavil pod zvezno poveljstvo. BREZ KOMENTARJA — Sovjetska javnost je ogorčena zaradi prostaškega divjanja kitajskih državljanov na obmejni postaji Nauški, ki je trajalo dva dni. Kitajci so izzivali sovjetske graničarje. skandirali so provokatorska gesla in ponesnažili postajno poslopje. V Moskvi poudarjajo, da so za to provokacijo neposredno odgovorni kitajski voditelji. POMOČ — Na seji Izvršnega odbora GO SZDL Slovenije so naglasili potrebo, da organizacije SZDL posvetijo vso skrb temu, kako gospodarske organizacije izpolnjujejo svoje obveznosti pri pa graditvi Skopja. Razen teg_^ liodo morale organizacije j j h tudi pojasnjevati ukrepe. * ^ je sprejela Zvezna skupščin ^ siebcj še vpisovanje ljudskeg sojila. . _icpo- ZAHTEVA - Ameriški ve p slanik v Sajgonu Cabot LoinaiH' baje zahteval od južnov skega premiera Ngo D*n ^ naj iz vlade odstrani svojcs?* 2» ta Ngo Din Nhuja. Skupi"j-ameriških Senatorjev P* .j® ejiaJ0 lagala resolucijo, naj ZD-f ^jr*' pošiljati pomoč kompro’ tcf nemil Diemovemu rezi južn^ umaknejo svoje sile i* Vietnama. Oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 Razvoj ljudske oblasti v NOB itair' štirih dneh je bilo na slovenskem ozemlju razoroženih šest na 'lans™h divizij. V štirih dneh so bile razgnane in razpršene pr strani belogardistične in plavogardistične posadke, je bilo nih°Za^rav izbrisanih s slovenske zemlje sedem tisoč belogardistič-vaseh p^avoOardističnih izdajalcev, ki so se utrdili po slovenskih Nar ri Cerhvah in fevdalnih gradovih. In brez oklevanja je naša obo O.oosv°bodilna vojska skupaj z vsem slovenskim ljudstvom itairozila slovenske ljudi v krajih, ki so bili prej okupirani po nrr,yanski vojski in brez oklevanja je ta naša vojska stopila v boj p °tl nemški vojski. Nov°ben.ega dvoma ni, da ti uspehi ne bi bili mogoči, če bi naša bil k ne za seboj vsega naroda, če bi slovenski narod ne bili 0t Bn človek, združen v svoji Osvobodilni fronti. Ti uspehi so pr P°temtakem največje potrdilo pravilnosti poti, ki jo je v boju t0 * okupatorjem izbrala OF. Bolj jasno kakor kdaj koli poprej je sčtio °y SrnSk° Potrdilo politično linijo svojega vod- flfi v. bodočnost slovenskega naroda je sedaj jasno osvetljena. (en j mislimo, da je zmaga že dobojevana, da je sovražnik uni-bovan“ Sjm° svoi° svobodo dokončno zavarovali. Toda brez oma-•-> •,a lahko danes rečemo, da si je slovenski narod dokončno smo svojo svobodo dokončno zavarovali. Toda brez oma-izbra'ja " SyobodPOt-’ naipravidnejšo in edino mogočo pot v borbi za svojo s svoji -ln resrl*čno ljudsko demokracijo. Naj sovražnik divja nove rna pos^e^nftmi silami, naj si domači izdajalci izmišljajo Več j2j)r-ne.?re’ da bi razbili enotnost naroda, enega ni mogoče je narodS^tl V dneh je slovenski narod pokazal ne samo, da velik po 3llno.!coy. ampak da je v tej borbi postal tudi velik narod, človek uvrsti borbeni zavesti, velik po tem, da se je kakor en Vrednih sil -7 v ve^ko fronto svobodoljubnih, demokratičnih, naje velik n Clove^tva- (Ploskanje in vzkliki: Tako je!) In postal narode in r • p° tem, da se je znal uvrstiti med svobodoljubne Uničen ■ Sl ^ znal pridobiti častno mesto v družbi teh, v borbi nje nasilja in za svobodno pot človeštva. leti smo bili tepeni, ker je tedanje fevdalno-cchovsko vod-biii tVpregl° slovenski narod v voz evropske reakcije. 1918. leta smo !ki epeni, ker je protiljudska reakcionarna gospoda vpregla sloven-ep ”ar°d v voz velesrbske reakcionarne hegemonistične reakcije in bijajps,cih imperialističnih vrhov. Vsa zgodovina nas je tepla, raz-stvo a’ trgala kos za kosom naše zemlje od našega ljudstva in Ijud-r°d s~ Matične zemlje, žigosala nas je pred vsem svetom kot na-znai bZn?e.v’ hlapcev najbolj zavržene reakcije, kot narod, ki se ni p°s;e za svojo lastno svobodo, kot narod, ki je vedno zamujal Verisk v^ak v svobodo in napredek. Najboljši sinovi in hčere slo-dni S(?®a naroKda od Prešerna, Levstika in Cankarja do današnjih v Src.prenašali to sramoto in to ponižanje z grenkobo in uporom n, a niso mogli spremeniti take usode svojega naroda. lej ie v teh letih prišel čas, ko je slovenski narod za vse- boj„ K,wčfZ to žalostno poglavje svoje zgodovine. V oboroženem nifesti^člnjih dveh let je slovenski narod pred vsem svetom ma-neh'ai ji,- .to novo poglavje v svoji zgodovini, dokazal je. da je pre-Zave(ln ’t! ^dapee rdznih tujih reakcionarnih gospod, da je postal ti zatiJ1 .°jpvnik v zboru svobodoljubnih sil človeštva, v borbi pro-ni(no ia,npi- tiraniji, zlu in mraku, za napredek človeštva, za resda b0 ^'dsko demokracijo. In prav to dejstvo je obenem jamstvo. Pravir ,n^np slovenski narod lahko uresničil vse svoje narodne bili ,f0e s* odrrrl pot svobodnega razvoja v bodočnost. C.e smo heliknJ" °3 drobiž za urejanje medsebojnih računov imperialističnih >r0Tl °v- smo sedaj postali nosilci napredne ideje v tem delu di -r- danes vsi naši sosedje Avstrijci. Italijani in tinier \ a,fidajo kot na središče upora proti reakciji, oledajo kot ?°d h° se je treba boriti za napredek. (Ploskanje ) Če sp danes bat„,-lvom naše borbe ustvarjajo v Italiji in Franciji brigade in ‘'tokrni, ,• ce sp v Avstriji ustanavljajo prtizanske čete in če so v ’"dri __ r ,,t madžarski oddelki, potem to pomeni, da je slovenski na-Sv udaj z drugimi narodi Jugoslavije — odigral s častjo in Tako ^ vlogg v borbi proti mraku in zlu v tem delu Evrope.« Op ■ por°čilu je tovariš Edvard Kardelj razčlenil politično delo W je ° domače reakcije, kakor tudi uspehe na bojnem polju, ki ,horr*cc!ja NOV in PO Slovenije. Obravnaval je mednarodni in tpd&i'aihn' fptitičht položaj in ureditev nove Jugoslavije ter njeno e!j dej^yreditev. O razvoju naše ljudske oblasti je Edvard Kar- CKaLetlat 3. 10. 1929 — Uveljavljen zakon o imenu in razdelitvi države SHS in upravna področja. Uvedeno ime Kraljevina Jugoslavija, ki je razdeljena na devet banovin. 3. 10. 1935 — Italija napadla Etiopijo. 30. 9. 1939 — Odstop predsednika Moszickega na Poljskem in prenos predsedniških funkcij na M. Raciewicza; imenovanje poljske vlade generala Sikorskega. 2. 9. — Cangkajškova protiofenziva na Kitajskem. Oktober 1940 — Vlada izdala odlok o ustanovitvi koncentracijskih taborišč v Medjurečju pri Ivanjici, v Smederevski Palanki, Tutinu, Beranih in Kueevu. 30. 9. 1941 — CK KPH izdal okrožnico, v kateri so določene smernice za nadaljnji razvoj NOB na Hrvatskem. Septcmbcr-december — Nemško kvislinška ofenziva (Prva ofenziva) za uničenje partizanskih sil v Srbiji. 1. 10. — Naredba Vrhovnega štaba o znakih, nacionalnih zastavah in pozdravljanju v NO-FOJ. 29. 9. — Konferenca predstavnikov ZSSR, ZDA in Ye^- Britanije v Moskvi v zvezi "z ameriško-britansko pomočjo. September — Ustanovljena KP Albanije. — V Toulosu (Francija) ustanovljen »Akcijski komite združenega italijanskega naroda«, ki je pozval ljudstvo v boj za strmoglavljenje Mussolinija. — V Pragi ustanovljen Centralni nacionalni revolucionarni komite. 3. 10. 1942 — Formirana 2. dalmatinska udarna brigada. Začetek oktobra — Formiran Šarpla-ninski PO. 28. 9. ZSSR pripoznala Francoski nacionalni komite kot vodilni organ vseh svobodnih. Francozov. 29. 9. — Argentinski parlament izglasoval resolucijo, o prekipi tvi diplomatskih stikov z psnimi silami. 25. 9. 1943 rr Desant delov 13. divizije in mornariških enpt na otok Lošinj. 26. 9. — V osvobojenem: Džicu ustanovljen Narodnoosvobodilni odbor svobodnega ozemlja. 1.—3. 10. — Kočevski zbor: potrjeni narodnoosvobodilni odbori in sprejet sklep o Slovenskem narodnoosvobodilnem odboru (SNOO) kot najvišjem narodnem predstavništvu. 26. 9. 1944 — Končana operacija 26. divizije NOVJ za osvoboditev otokov Hvara, Brača, Mljeta, Korčule, Šoite in polotoka Pelješca. 1. 10. — Formirana 47. divizija NOVJ. 2. 10. — Osvobojena Bileča. 1. 10. 1944 — Švica prepovedala izvoz vojnih potrebščin v Nemčijo. 2. 10. — V Varšavi Nemci zadušili vstajo generala Bora. Prostovoljno delo (Nadalj. s 1. str.) delo bo organizirano vsak dan, dokler ne bo mesto urejeno, najbolj množične akcije (dokler bo potrebno) pa naj bi bile ob nedeljah. Z množičnimi prostovoljnimi delovnimi akcijami naj bi uredili predvsem okolico stolpnic in doma telesne kulture ter pripeljali v mesto potrebne količine peska in gramoza. Zadnji teden pred proslavo pa bomo organizirali še »teden čistoče«. Občani so na zborih izrazili, da so pripravljeni sodelovati na vseh prostovoljnih delovnih akcijah, ki bodo organizirane za urejanje mesta. Sklenili so -tudi, da bodo dali komisiji, ki zbira prenočišča za goste, na razpolago kar največ bodo mogli postelj. Za nadzorovanje dela in sklepov so izvolili še posebne komisije. Včeraj je minilo 20 let, odkar je padla belogardistična postojanka Turjak. Po zlomu Italije je vanj zateklo nad 700 izdjalcev. Najhujši, ki so jih partizani polovili septembra 1943, so bili obsojeni na. kočevskem procesu. PRED DVAJSETIMI LETI V GRČARICAH BRIGADE S HRIBOV Spomini. Spomini, ki ne utonejo v pozabo; nekako prikrijejo se, toda žive nekje na dnu naše zavesti, ob primernem času pa zopet vzpiapolajo, ožive, pčevzemo nas z vso silo in nas potegnejo v preteklost, najsi bo vesela ali žalostna. Tokrat se spet spominjamo. Velikih, čudovitih stvari, dejal bi, nečloveških podvigov, dogodkov, ki so pretresali sVet in nas, ki so nas za velik korak premaknili k našemu velikemu cilju — svobodi in očlovečenju človeka in človekovih dejanj. Ki so v nas vzbudili in dokazali CLO-VEKA-misieca in graditelja... Dvajset let mineva od dogodkov, tako pomembnih in odločilnih za ves naš daljnji razvoj, dvajset let, v katerih smo prehodili dolgo, stoletno razvojno pot. Dvajset bogatih let od krvavega obračuna s še bolj krvavim trinogom in njegovimi priležniki. Dvajset let nenehnih borb, snovanj, načrtov in uspehov, vrednih stoletij. Ponosni smo na to, ponosni na vse tiste, ki so to uresničevali in uresničili, ponosni nase, ker smo tudi sami priložili droben kamenček v mogočen mozaik, ki ga imenujemo — nova družba. To je učlovečenje človeka in človeškega v človeku ... Dvajset let je minilo ali pa mineva od uničenja italijanskega fašizma, od Grčaric, Turjaka, Kočevskega zbora, vstaje zasužnjene Primorske, napada enot slavne »Štirinajste« na Kočevje in od njenega legendarnega pohoda na Štajersko... Kdo bi lahko strnil v tako kratek sestavek tako bogato in burno zgodovinsko obdobje, kot je naš osvobodilni boj, toda vsak, prav vsak prispevek postane lahko delček velike celote, ki predstavlja naše polpreteklo obdobje. Tako naj bo tudi ta sestavek, posvečen dogodkom v Grčaricah pred dvajsetimi leti, posvečen najsvetlejšcmu dnevu naše zgodovine — Kočevskemu zboru, drobcen del te velike celote... S GRČARICE Vas se stiska med bujne gozdove sredi Velike gore in Strmca. Ustanovili so jo Kočevarji, ki so dobrih šeststo let gospodovali po naših krajih, ob začetku vojne pa, ko so videli, da Nemci ne bodo zasedli teh krajev, so se izselili. V Grčarice so prišli ljudje iz požgane Glažute, Loškega potoka in drugod. V novem kraju, v novih domovih so skušali pričeti novo življenje. Toda pot do novega, lepšega življenja je bila še dolga in krvava. Novi prebivalci male vasi so to vedeli in z vsemi silami so se vključili v osvobodilno gibanje, žrtvovali vse in še več kot so sami imeli in potrebovali, žrtvovali tudi veliko življenj, saj skoraj ni hiše, ki ne bi prispevala človeškega življenja za svobodo. Ves čas vojne so bile Grčarice izrazito partizanska vas, ki je z odprtimi rokami sprejemala slehernega borca ... Čisto slučajno pa je prišla ta mala vasica sredi zelenih kočevskih gozdov v zgodovino — kot zadnja postojanka izdajalske »plave garde«, ki so jo partizani po tridnevnih hudih borbah od 8. do 10. septembra 1943 strli .. . # KAJ JE PLAVA GARDA? Hitler ni imel na Balkanu nič manjših težav kot na vzhodni fronti (Mussolini je nekoč celo dejal o položaju na ruski fronti: Nemci na ruski fronti vendar ne morejo v neskončnost delati poletnih ofenziv in zimskih umikov, ki jih dejansko samo izčrpavajo!). Naraščajoča moč Titove vojske ga je skrbela, poleg tega pa tudi ni preveč zaupal Mihajlovičevim četnikom, za katere je mislil, da čakajo ugodnega trenutka, da mu skočijo v hrbet. V tem pa se je Hitler, ki je nekaj časa celo mislil uničiti četnike, motil, kajti ti so mu izdatno pomagali v boju proti partizanom. Mihajlovičeva »kraljeva vojska v domovini« je bila sestavljena iz legaliziranih vojaških oddelkov ter manjših »ilegalnih četic«. O takšni »ilegalni« četici je sanjal tudi Mihajlovičev zastopnik v Sloveniji, major Novak. Takoj ko je dobil dovoljenje od »vojnega ministra« Mihajloviča, je major Karel Novak Zbral nekaj ljudi in ta oddelek se je v začetku imenoval Štajerski bataljon. Ves čas pa so mu ostro nasprotovali klerofašisti s kaplanom Babnikom. Niso pustili, da bi se razen njih udejstvoval na vojaškem področju še kdo drug. Nameravali so ga celo umoriti, toda preveč so se bali »javnega mnenja«!. Major Novak ni odnehal. 6. fe- bruarja 1943 je poslal k belogardistični posadki v Zaplani nad Vrhniko dvanajst svojih najzvestejših. ki naj bi osnovali belogardistični jurišni bataljon. Kmalu so se premaknili v Št. Jošt in ko se jim je konec februarja pridružil še Novak, je četa štela 25 mož. Na vse načine je skušal Novak pomnožiti svojo »vojsko«, toda brez uspeha. Svoje ljudi je poslal na Primorsko, novačil je po Dolenjski, kjer so ga ljudje kmalu spregledali. Tu so tudi prvič začeli imenovati Novakove belogardiste »črna garda«, kasneje pa se jih je prijelo ime plava garda. Toda naj je poskušal tako ali tako, njegove sile so le počasi rasle. Končno so Italijani izpustili iz internacije vse mihajlovič,°vske častnike, ki so se mu večinoma pridružili, prav tako nekateri stari belogardisti. Junija je nie,°ov odred štel okrog osemdeset mož razdelil pa ga je na gorenjski, dolenjski, primorski in štajerski odred. Poskusi, da bi vrinil svoje ljudi med partizane, so mu na Gorenjskem, kakor že prej na Primorskem, spodleteli. Major Novak je dobro vedel, da mora, če hoče uspeti, sodelovati s klerikalci, prav tako pa so to vedeli tudi ti. Sredi 1943. leta je prišlo med njimi do nekakšnega »premirja«; ta čas so klerikalci izrabili, da so se trdneje zasidrali med Novakovimi ljudmi. Ko pa je le-ta skušal, misleč, da je dozorel njegov čas, mobilizirati okrog 2000 belogardistov, je prišlo med njim in klerofašisti do končnega preloma. Znašel se je na stranski poti. Na klerikalce ni mogel več računati, svojim ljudem pa je lagal, da z Italijani sodeluje samo v boju proti partizanom, da pa bo prišel še čas, ko bo obračunal tudi s fašisti in tako osvobodil domovino ... Dotok ljudi je bil vedno manjši! Italijanski general Gam-bara mu je prepustil v okolici Novega mesta majhno ozemlje, na katerem je lahko novačil. V drugi polovici julija je res odšlo na Otočec 120 njegovih plavogar-distov, toda v enem mesecu so nabrali le 50 ljudi. Nestrpen je bil vedno bolj, saj je čutil, da se bliža konec Italije, sam pa ni dosegel še nič; ni imel liudi, ne orožja. Odšel je v Gorski Kotor in se s tamkajšnjimi četniškimi komandanti dogovoril, da mu bodo poslali nekaj sto četnikov, ki bodo z njegovimi plavo-gardisti tvorili 503. brigado v sestavu liškega četniškega korpusa nod poveljstvom majorja Bjela-jaca. » PRIHOD V GRČARICE IN PROPAD Gozdna uprava v Grčaricah. Tu jc bila pred 20. leti glavna postojanka plave garde. Na stavbi bodo v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Na svečanost bodo vozili avtobusi iz Ribnice, Kočevja, Sodražice in Loškega potoka. V drugi polovici avgusta s plavogardisti zapustili svojo con pri Novem mestu in preko Dooi-niča in Zvirč odšli proti Ortnek* kjer so sc spopadli s partizani, boju so jih Italijani podprli s topniškim ognjem. Po tem spoPacl so se umaknili v začetku septern-bra v Grčarice. Ta čas jc cen*,r®,' ni plavogardistični (četniški) o“ _ red štel dkrog 170 mož Belogardizem). V Grčarice jim 3 poveljstvo XI. italijanskega a madnega zbora skrivaj poslalo vozove orožja in municije b metalce min, devet strojnic in v sto pušk). Vas so močno utrdili. Zasedli tri hiše: Jakličevo, Cinklovo 1 Auerspergovo ter cerkveni zvonik. 6. septembra, ko so buri1 ^ proslavili rojstni dan kralja P® tra, je prišel v vas kurir s SP°*Y Čilom, da v nekaj dneh pride večji odred četnikov. Načrt: zdmz tev s četniki in našle operacij proti partizanom, da bi jih un. 1 še pred kapitulacijo Italije, ki s jo že vsi čutili. Vedeli so, da Pa tizani komaj čakajo, da pograbi) italijansko orožje ... Names ^ pričakovanih četnikov pa Je noči od sedmega na osmi septe,rn' ber prišla v vas druga udari1 ^ brigada Ljube Šercerja ter bataljon Tomšičeve. Obkolili so vas 1 zavarovali vse dohode. NaslednJ^ dan so po večkratnih juriših P1"® snali plavogardiste iz Jakliče hiše. Osmega septembra se )c vasi prebilo v Ribnico okrog četnikov; v Ribnici so poyoofij do se dobro držijo, da imajo d voli o«ožia in vsega in da bi b*. radi v Ribnici, kjer bi bolj koi stili. : Naslednji dan so partizani do' bi M z Mokrca top, desetega t-mbra na ko so zvedeli zn kn tulacijo Italije, še dva italijan* topova, ki ju je Tomšičeva zap r;,n umikajočemu se sovražn1 Dolenji vasi. „„ P o d težkimi topovskimi graT^.. tami so se rušili bunkerji. v ■ dovih hiš so nastajale °dPr ’ _ četniški oficirji pa so v r’nT-rP janih postojankah še vedno ganjali k odporu ali pa se skus prebiti. nad Iz pekla, ki se je zgrnil ‘ malo vas, iz dima in ognja je tridnevni borbi vstala zma Močna postojanka je klonila dami partizanski pesti. Po k0” ,‘j_ nem boju so ujeli 126 plavo@a stov in 16 njihovih ranjen ’ med katerimi je bil tudi P° . ^ nik major Koprivica. Z unices te naivečje plavogardistične P^ stojanke je narodnoosvoboo vojska preprečila mnogo ^ra. trebnega zla, ki bi ga ta ” ljeva vojska v domovini« v g tlerjevi službi še lahko zag nad slovenskim narodom. . orcd Ta pomembni dogodek dvajsetih let bodo to nedml septembra, ponovno bojevniških organizacij 12 goje ce, pripadniki predvojaške rij. iz Ribnice in Koč. Roke in£ ; M niki JLA skupno z Vj anarti-Grčaric. Že v soboto bodo »jele-zani« odšli na pohod P1"0 1 Jonovemu Žlebu, kjer bodo P ^u. čili, naslednji dan pa b°d šali čim bolj vemo prikaz legan je pl a voga rdi stičnega a da. Sodeloval bo tudi ^int major in nekdanji ko gvara-Prešemove brigade Dušim -nSjco Dule, ki bo tudi odkril sP° avii ploščo na sedanji gozdni posvečeno temu dogocllm^^,eC 'ttczdmkava pasta druga plat Tov. urednik! kit ■ *tral^° želim pojasniti ne-‘itera dejstva v zvezi s sporom sosedoma Čampa in Prebil Zimaricah, o čemer ste pisali v v preJšnji številki. Soseda sta ve? do konca prejšnjega leta ži-_ .'} Y miru, letos pa so se odnosi m . j. slabšati. Sprva zaradi unjsih izzivanj, vrh spora pa je DHt xx s .^em’ da si je A bi pričel x lasčati Campovo zemljo, zaradi i‘lr je tudi prišlo do tožbe, p Pred obravnavo spora vbil začel groziti Čampu, da se ^ nad njim maščeval. Tik ob *na Čampo vi zemlji) je sko-1 Jamo ter dejal, da jo je izko-a zani. Tako se je izrazil tudi 0 , sodnijsko komisijo, ko si je ?-ara3*3 sP°rno zemljišče. Tožba ^Pdje se je končala v a^Povo korist. se p?1133 se ie od tedaj bal, da Kli, v? ne zgodilo kaj hudega. jud previdnosti pa je prišlo do šia 5vnave« 9. septembra, ko sta tjv n?mpoVa kosit deteljo, ki leži Le-H ■ rrl'ej‘ s Prebilovo zemljo, zivatj JU j®, začel ogovarjati in iz-mei. ’ ra kar je tudi dobil p rilci j0 nr|0d??vor- Čampova sta de-domov a6 Jala z r3»nim vozičkom je S( ’ pa sta prišla nazaj, ju Čampa ki 7]apadcl s fižolovko, se ie ? _;■Je. lm,el v rokah vile, tem pa jeJ p?‘Ku,bl'anil udarca, v mu vzel vil« Sbl1 sk°čil k njemu, tolči. Ko la m 2 njimi plitel Padlo tudi »lJ® .Zena branila, je Prihiteli 1X3 njej- Njuna hči je ki ie rx -,na njivo, da bi očetu, Port, pPskod°va„ obležal na tleh, doDucvi napadalec pa tega ni Oba o ’ dokler niso prišli ljudje, nišai^mpova so odpeljali v bol- Prav*^ i® Prišlo do tega izgreda? bih „ gotovo zaradi zemlje in sla-naaj' 0sedskih odnosov. Tako rav-kai ba Prav gotovo postavlja v Da b-ab° slehernega človeka, iale IJS take stvari več ne doga-neka; , Pristojni organi morali J ukreniti. P. Ž., Vinice ■kvi h>aiba uredništva: Pismo ob-razjasrn- znto’ da bi vsaj delno tep m'b obračunavanje in premične dvema sosedoma, do-rcrn0 , ®?dbe pa seveda ne mo-kdo , ,in tudi ne ugotavljati, bodo n,.' Y’ Prepričani smo, da Ijito ,.. *stojni organi stvar teme-. ii ifi krivca oziroma kaznovali 8 spora tudi primerno Kocevj^1 pri elektr°- Ijkth g as, denar — tudi robo, ^ x/rvxi • To je staro pravilo. VerVv v ° Je staro pravilo, V ?^lov Predvsem za gor n drži! Kar Počno z n? *rrične s Posega že vse meje v. 1 v ----v o v ujcu h, h,aehkratJkuje! Zakaj, no vemc tr či, nLm°čno sveti. da ka k ®je, dPatp ugaša, počasi ali h .,°t d6s , sto vatna žarnica svel si! ZajtrkVatna' V naSlici Prist: bkreti, ; In, ker ga ne more ia' Kdo j! P°Pihaš lačen v slu; ’ Se i7-„?tane doma za kuha1 V Podstenah gradijo Pri bencinskem servisu v Podstenah pri Žlebiču spet gradijo. Dokončujejo namreč zadnjo 1'azo bencinskega servisa, ki ga je Komunala Ribnica pričela graditi junija lani. V prvi fazi, lani do 27. novembra, so zgradili toliko, da so lahko že postregli strankam z bencinom. Letos so z gradnjo nekoliko zakasnili, ker še niso imeli izdelanih vseh načrtov za drugo fazo, vendar upajo, da bo do začetka oktobra že vse urejeno. Letos so že zgradili streho nad črpalkami (100 m!), sedaj pa okras kiosa in celotnega servisa. Ves bencinski servis bb asfaltiran, okolica pa lepo urejena s cvetlični nasadi in zelenicami. Vse to bo urejeno do 1. maja prihodnje leto. Da bo Okolica servisa lepša in lažji dostop do njega, bodo odstranili še del hriba, ki ovira dohod od Žlebiča. To vse gradi kolektiv Komunale, ki sicer nima strokovnjakov, vendar z zavzetostjo vsakega člana delo naglo napreduje. Predračunska vrednost servisa je 26 milijonov dinarjev, ker pa Bencinski servis v Žlebiču zidajo kios, v katerem bodo novi prostori za prodajalno, skladišče za olje, sobica za dežurnega in sanitarije. Razen tega bo v kiosu še vitrina z ribiškimi spominki. Tu ne bodo le prodajali spominke, ampak bo vitrina tudi grade v lastni režiji, bodo stroški več kot za polovico manjši. Vsa fasada kiosa bo obložena s keramičnimi ploščicami. V prihodnjih letih bodo dobili še črpalko za mešanico, črpalko za vodo in zrak ter aparat za iz- I Z GRČARIC O stavbi, v kateri je trgovina v Grčaricah smo že toliko pisali, da ni treba posebej omenjati, v kakšnem stanju je. Vendar naj bi se za to stvar odgovorni ljudje bolj zanimali. Da pa je nujno potrebna popravila, so pokazali tudi zadnji močni nalivi. Vse stavbe v Grčaricah se nekako obnavljajo — pa naj si bo to privatna ali družbena lastnina — le ta je pa še vedno taka, kot je bila po končani borbi s plavogardisti (razen trgovskega lokala v pritličju). Kljub vsemu pa še vedno stanujeta v njej 2 stranki, ki čakata iz dneva v dan, kdaj se bo vse skupaj sesulo. e Gasilsko društvo Grčarice je na zadnji seji sklenilo, da se sedanji gasilski shrambi prizida še stolp, kar je nujno za sušenje cevi. Zamisel o gradnji novega doma so zavrgli zaradi pomanjkanja denarja. žajo se nam temna jutra in zgodnji večeri in spet bodo svetile petrolejke, ki smo jih že davno odnesli na podstrešje. Ne bi nergali, kot nam pravijo, če bi tako stanje trajalo teden, dva ali mesec dni, toda to traja že preveč dolgo, da bi mogli še mirno prenašati takšen odnos do rednih plačnikov, ki ne morejo prenašati take nerednosti! Mislim, da smo kupci in proizvajalci električnega toka enakovredni in enakopravni! C. N. Ob sodelovanju ZB, ZROP, JLA iz Ribnice in predvojaške vzgoje bo v nedljo, 22. septembra v Grčaricah ponazoritev napada na postojanko »plave garde«. Ob tej priliki bo tudi odkritje spominske plošče na stavbi Gozdnega olbrata Grčarice, kjer je bil pred 20 leti štab »plave garde« in kjer so partizanske enote po tridnevnih hudih borbah končno le strle odpor plavogardistov. Norbert Černe Stoletnica RK Pred sto leti je 31-letni ženevski bankir Henry Dunant nameraval v Alžiriji zgraditi tovarno. -Svoj načrt je hotel razložiti cesarju Napoleonu III., ki je bil takrat na bojišču v severni Italiji. Odpravil se je, da poišče cesarja in bil tako slučajno priča velike bitke pri Solferinu, kjer je obležalo 40 tisoč mrtvih in ranjenih vojakov. Henry Dunant je s pomočjo okoliških vaščanov začel pomagati ranjencem, ne glede na narodnost in vero. Ni se več pomiril. Na njegovo pobudo je bila še isto leto sklicana mednarodna konferenca, na katero je poslalo svoje zastopnike 16 držav. Danes so v organizaciji Rdečega križa vključene vse države na svetu razen Jemena in Nepala. Pa tudi ti dve državi sta se obvezali, da spoštujeta pravila. srka van j e in menjavo olja. S tem bo servis sodobno urejen in bo imel vse pripomočke, ki jih potrebuje voznik motornega vozila. Poleg tega je upravni odbor Komunale tudi že razmišljal o gradnji primernega gostinskega objekta v obliki motela, za kar imajo vse pogoje. Če bi imeli vse to, bi lahko zadovoljevali tudi voznike in ne le vozila ... Motel naj ibi stal za bencinskim servisom na hribčku, poraščenim z drevjem. Okolico tega objekta bi preuredili y pravi gozdni park, v katerem bi turist našel prijetno počivališče. To bo toliko bolj potrebno, ko bo dograjena nova cesta in se bo promet po njej močno povečal. Kako potreben je bencinski servis v Žlebiču, kaže stalno večanje potrošnje goriva, posebno letos, ko je zaradi gradnje ceste Ribniška dolina in okolica odrezana od Petrola v Kočevju, V začetku (1961), ko so pričeli prodajati gorivo, so ga prodali mesečno za 500 tisoč din. Lani je bil povprečen mesečni promet milijon 300 tisoč din, letos pa, ko so pričele obratovati bencinske črpalke, je povprečje milijon 800 tisoč dinarjev mesečno. Ker je servis še lokalnega značaja, smo lahko prepričani, da se Ibo prodaja s poraslo cestnega prometa občutno povečala. Servis je sedaj odprt od 5. do 21. ure, ob nedeljah pa od 9. do 16. ure. V perspektivi pa bi bilo treba misliti tudi na gradnjo modernega mehaničnega servisa, ki naj bi bil, po zamisli nekaterih, v bližini bencinskega servisa, ker so lokacijski pogoji zelo ugodni. Poleg navedenih objektov se kolektiv Komunale zavzema tudi za gradnjo pralnice avtomobilov, za kar je že določen prostor nasproti bencinske postaje. Lokacija je primerna zato, ker je v neposredni bližini dovolj vode. Umazano vodo bi odvajali v kraške ponikalnice, ki jih je okrog dovolj, tako da bi potok Bistrica ostal čist. (vec BENETKE (Nadaljevanje s 6. strani) Za pol ure smo se ustavili v Porto Groaro (pol poti med Trstom in Benetkami), nato pa spet hiteli dalje. V Santa donna di Piava je spet deževalo. Kraj je zanirAiv predvsem iz dogodka v prvi vojni. Avstrijci so v zadnji ofenzivi 1918. leta pognali Italijane od Soče daleč v notranjost. Podili bi jih verjetno prav do Rima in še dlje, da jih niso na Piavi ustavili Francozi in Angleži ter pognali na izhodiščne položaje Italijane in Avstrijce. Za to »zmago« so po vojni dobili Italijani precejšen kos Slovenije, Istre in Dalmacije, pa še jim ni bilo dovolj ... Vse je kazalo, da Benetke niso več daleč. Vozili smo se skozi rodovitna polja, vsa pieprežena z namakalnimi kanali. Nekje v daljavi smo zaslutili tudi morje, pred nami pa je pričelo rasti zadnje mesto pred Benetkami — Me-stre. Se malo dalje pa je megleno nebo nad morjem prebadal zvonik na Markovem trgu v Benetkah ... France Grivec BRANKO COPIC: Zdaj, ko je za hip ostal sam z držav-ljnko Kolačevo, se mu je hotelo pripovedovati ji o vseh križih in težavah, a tega ni smel storiti. »Da,« je dejal in ljubko pogledal sobesednico, »takšne so stvari. Kako pa vi živite, Jelisaveta ...« »Petrova. A kako kličejo vas?« Povedala sta si imena očetov. »Pravljica ljubezni mile,« je pomislil Hipolit in se zazrl v prostodušni Lizin obraz. Tako silno, tako nezadržno se mu je zahotelo ženske nežnosti, katere odsotnost se usodno kaže v načinu življenja, da je nemudoma prijel Lizino roko v svojo in jel vneto pripovedovati o Parizu. Hotel je biti bogat, razsipen, zmagoslaven. Rad bi bil očarljiv in rad bi ob šumu orkestrov pil šampanjec s krasotico. O čem naj bi govoril s tem dekletom, ki prav gotovo ničesar ne ve o šampanjcu in ki po svoji naravi celo ne more uživati vseh lepot te vrste? Pa bi bil tako rad očarljiv! In Hipolit Matvejevič je zapeljeval Lizo s pripovedovanjem o Parizu. »Ste znanstvenik?« je vprašala. »Da, na svoj način« je odgovoril. »Koliko let vam je? Oprostite za drznost.« »Z znanostjo, ki jo ta hip predstavljam. to ni v nikakršni zvezi.« S tem hitrim in prebrisanim odgovorom je bila Liza ukročena. »No, pa vendarle. Trideset? Štirideset? Petdeset?« ILF IN PETROV koj ne dobiva v roke pohištva, potem adijo. Pravkar sem imel v pisarni težaven pogovor z upravnikom tega zgodovinskega smetišča.« »No in kaj, kaj vam je povedal upravnik?« »Nimajo jih. Vaše pohištvo nima muzejske vrednosti. Spravili so ga v skladišče in šele včeraj, pomislite, včeraj, po sedmih letih — sedem let je ležalo v skladišču! — so ga odpravili na avk-cijsko prodajo. In če ga niso kupili včeraj in danes, potem je najino. Ste zadovoljni? »Brž!« je zavpil Hipolit Matvejevič. »Fijakar!« je zaklical Ostap. »Obožujte me, obožujte! Ne bojte se, dvorni maršal! Vino, ženske in karte nama ne uidejo. Tedaj bova poravnala tudi račun z modri telovnik.« V pasažo na Petrovki, kjer so bili avk-cijski prostori, sta zbezljala ko razposajena žrebca. V prvi sobi sta ugledala, kar sta tako dolgo iskala. Vseh deset stolov Hipolita Matvejeviča je stalo na upognjenih nogah vzdolž stene. Stoli so bili ko novi in čisti, ko da bili pravkar prišli izpod nadzorstva skrbne Klavdije Ivanovne. »Bog, o Bog!« je sopihal Hipolit. »So, so! Prav oni. To pot ni dvomov.« »Za vsak primer se prepričajva,« je menil Ostap, trudeč se. da bi bil miren. Stopil je k prodajalcu: »Povejte, so ti stoli iz muzeja za pohištvo?« »Ti? Seveda so.« Dvanajst stolov »Skoraj osemintrideset.« »Oho! Dosti mlajši ste videti!« Hipolit se je čutil srečnega. »Kdaj mi boste naklonili srečo, da ■_ spet snidem z vami?« je vprašal skozi nos. Lizo je postalo zelo sram. Zasukala se je v naslonjaču in povesila glavo. »Kam pa se je izgubil tovariš Bender?« je vprašala s tankim glasom. »Torej kdaj?« je nestrpno vprašal Vo-robjaninov. »Kdaj in kje se snideva?« »No, ne vem. Kadar hočete.« »Lahko danes?« »Rotim vas.« »No, prav, pa danes. Pridite k ngm!« »Ne, dobiva se kje zunaj. Zdaj je tako ’epo vreme. Kje? »Kako ste čudni. Kjer vam je drago. Če hočete pri železni blagajni. Veste zanjo? Ko se stemni...« Toliko da je Hipolit utegnil poljubiti Lizi roko — to je storil zelo slovesno, trikrat — že se je Ostap vrnil. Bil je zelo resen: ^►Oprostite- mademoiselle,« je dejal v sapi, »toda s prijateljem vas ne moreva spremljati. Takoj morava nekam oditi.« Hipolitu je zastal dih. »Na svidenje, Jelisaveta Petrovna,« je dejal v naglici. In družabnika sta jo po-brisla in pustila začudeno Lizo v sobi, bogato opremljeni z Gambsovim pohištvom. »Ko bi ne bilo mene,« je dejal Ostap, ko sta se spuščala po stopnicah, »bi vi figo dosegli. Obožujte me! Obožujte, obožujte, ne bojte se, ne bo vam padla krona z glave. Poslušajte! Vaše pohištvo nima muzejske vrednosti. Ne spada v muzej, marveč v vojašnico kazenskega bataljona. Ste zadovoljni s to situacijo?« »Kakšno roganje!« je vzkliknil Hipolit, ki je bil na tem, da se začne otresati jarma, v katerega ga je vklenil mogočni razum sinu turškega državljana. »Tiho!« je hladno pribil Ostap. »Ne veste, do česa bi utegnilo priti. Če ta- »So na prodaj ?« •>So.« »Kakšna je cena?« »Cene še ni. Prodali jih bomo z licitacijo« »Aha! Danes?« »Ne. Danes je prodaja zaključena. Jutri ob petih.« »Ali dovolite, da pogledava? Lahko?« je poizvedoval Hipolit. Družabnika sta dolgo ogledovala stole, sedala nanje in zaradi dostojnosti ogledovala tudi druge stvari. Vorobja-ninov je sopihal in kar naprej drezal Ostapa s komolcem. »Obožujte me!« je zašepetal Ostap. »Obožujte, prvak!« Hipolit ga ni bil pripravljen le oboževati, marveč celo poljubljati podplate njegovih malinjerdečih čevljev. »Jutri,« je govoril, »jutri, jutri, jutri!« Najraje bi bil zapel. Devetnajsto poglavje VOLILI SO PO EVROPSKO Medtem ko sta se prijatelja kulturno-prosvetno izobraževala, obiskovala muzeje in dvorila dekletom, se je v Star-gorodu v ulici Plehanova dvojna vdova Gricacujeva, rejena ženska in nič kaj trdnega zdravja posvetovala in se zaupno pogovarjala s svojimi sosedami. Skupai °o ogledovale listek, ki ga je pustil Beri er in ga celo preiskovale proti svetlobi. Toda vodnih znakov na njem ni bilo, in da so bili. bi vendarle skrivnostna čačke velikega Ostapa ne postale nič bolj jasne. Minili so trije dnevi. Obzorje je postalo čisto. Ne Bender ne čajno cedilce ne zapestnica ne stol se niso vrnili. Vse te žive in mrtve stvari so izginile na kar moč skrivnosten način. Tedaj sc je vdova korenito lotila stvari. Sla je v pisarno »Stargorodske pravice« in tam so ii brž skrpucali oglas: »Prosim o^ebe ki jim je znano bivališče Z doma ie odšel tovariš Bender, 25—30-leten. Oblečen je v zeleno obleko, rumene čevlje in moder telovnik. 1» \ I1 od 1» Oslovska leta re- — Tu sta. Tale večji je od učilnice, a. Smrdonjevega predala. Skrijmo ju v svi J ’ morda ju bomo že jutri potrebovali. PresK P bodo novo knjigo. rag d Ključa smo porinili pod streho, kjer se sam f ne bi spomnil, da bi ju iskal. mn,i Bobo Pujs nas je izdal, — se je spo' j d De-De-Ha. — Prejšnjo soboto je pri meni d ključe in je to povedal prefektu. i1 — Vsekakor, kako bi se sicer spomnil na d — reče Ranko Mandič. „ga — Kaj naj storimo s tem Bobom? VP Hamid. I1 — Majčkeno se moramo z njim pomujati, i1 če Krsto. — Kar meni ga prepustite. . ,ia i1 Se tisto noč se je pod Bobom zrušila P°s d zjutraj pa se je prebudil z obrazom, namaza d s črnim loščilom za čevlje. Milil in drgnil s,. ^ celo uro, a je vseeno ostal marogast ko dimni — Kot vidite, po malem delam, — nam Je 1! mignil Krsto. giny Zaradi črne knjige je prefekt razgibal celo,ora: nazijo in profesorji so se razdelili v dva tab f | eni za nas, drugi proti. ,^0j Naši nasprotniki so zhtevali, da krivce izženejo iz internata, kar bi ostalim bilo v P? ^ in svarilo. Naši zgovorni ki pa, ko so z vedem ^ sum leti na učence tretjega razreda, so trdili’ — je vpil naš katehet. — Danes trgajo črno nam je treba oprostiti iz preprostega razoga, ^ smo v »oslovskih letih« in da so ta leta vzrok razposajenosti. aj. Prav zato, ker so osli, jih je treba kazno knjig0' 1J jutri bodo presveti evangelij. r0t- Ker je bilo med profesorji več naših naS (raa ni kov kot zagovornikov, je zmagala njihova s in prefekt je dobil nasvet in podporo, naj najstrožje kaznuje. x inid’ Neko jutro nam je prefekt pred polno ,u , ,d prebral kazni. Dule Dabič je bil izključen iz 1°,^ ,d nata, naša skupina pa je bila kaznovana zen sečno prepovedjo izhoda iz konvikta. 0g)i iv Bobo Pujs je dobil samo opomin, ker nis° yo' t:l dokazati, ali si je tisto noč prilastil kolonjsk0 do ali ne. po- Ko je prefekt končal, je v gluhi tišini BaJa gledal po nas in dejal: — Borili se bomo dalje! Vedro in odobravajoče smo ga pogledali- XXI. leo Tako. dočakali smo tudi ta žalostni dam jCi ko mora naš De-De-Ha iz konvikta. IzS0 p^d spoden, pregnan, ne sme več biti z nam isto streho. , opra' — Le kam bi s tabo? — se zaskrbljeno šuje Baja. — Treba bo najti stanovanje, bo nič plačal, in ki bo tako blizu, da ti lahko iz internata prinašali hrano. vem, ^ — Jaz sem že nekaj našel, samo ne j^to bo všeč našemu Duletu, — se je gtaT0 Bolha. — V naši drvarnici so nekakšn gledališke kulise, za njimi pa... __ Tia' — Ah, že vem! — ga prekine Dule. pre-kaj sem nekoč skril tisti sir, sicer bi 8a P iskavi žepov našli. vanjdP1 .7 — Bi bil zadovoljen s tistim stano Vsaj začasno. „ dr®- — — Da je le blizu vas, pa ^ePraVbo spon1' vesu. A kar je najvažnejše, nihče se ne nil. da bi me tam iskal, vendsr Čeprav smo ga selili čisto blizu, smo bili žalostni, ko da odhaja v Ameriko. gVe-— Bratec, nikar nas ne pozabi v to J tu, — otožno reče Ramid Rus, De-De-Ha V tem jemlje izpod postelje svoj kovčeK, omaro in pospravlja svoje reči. ,. ^ Ba' — Hm, tole srajco sem si sposodi gajeve> mida, hlače od Krsta, spodnje hlače s brisača Brankova, — šteje premetavaj n ta no obleko po omari. — Na, prosim ničesar mojega. . JifO^T — Zdaj je vse to tvoje, — reče BaJ kratk ■ g rudno. — Ti si zaradi vseh nas potegi; vtS"7 rešil si nas črne knjige in zdaj smo mi toVarial' da ti v težavah pomoremo. Ali ni tako, — Tako je, — smo 'složno odgovorim ^ si* Dule je zmetal perilo v kovček in 8 dino povezal z vrvico. 'DP tO /VUHA MATE. m. ' - - ~'~T ~~ 1 Avtomobil je bil naslonjen z levo stranjo na velik kup gra-“Jza, ki je bil skoraj večji od njega. Črne, izmozgane roke so se Pnjemale lopat in s težavo nakladale kamenje. Večinoma so bili °ski, pa tudi nekaj žensk je bilo med njimi. Z utrujenih obrazov "^kapljal znoj in kakor hitro se je kdo ustavil, je začel nanj vpiti ebeli italijanski narednik. Venomer je priganjal: »Subito, šubi-Njegov zaripli obraz se je kopal v tolšči, zravnano je hodil Krog in venomer ponavljal: »Preklete svinje, vas bomo že naučili elati!« Ostali vojaki, ki so jih čuvali, so se mu smejali in sem ter ^Porinili kakšnega s kopitom, če se je hotel vsaj za trenutek od- Andrej je stal ob avtomobilu in se delal, kot da ga popravlja, resnici pa je to delal samo zaradi tega, da se mu ne bi bilo treba p° jovarjati z narednikom ali s katerim od njegovih. Vsak dan jih a P°lj sovražil in ni mogel prenašati njihove družbe. Večkrat so v-u Ponujali cigarete in konzerve, vendar jih ni hotel sprejeti. Le tasih, če so le preveč silili vanj, je prižgal, toda pri vsakem dimu kd nekai zabolelo, tako da je cigareto čimprej odvrgel, če ga le o izmed vojakov ni opazoval. Ni mogel prenesti tujega dima, ki mu J? Krenil dušo. : .~"-iodje. ki so delali v kamnolomu, so ga prezirali. Mislili so, da ^italijanski hlapec, ki dela za plačilo. To ga je zelo bolelo. Ni j ue; ^rPct ' njihovih mrkih pogledov, ki so ga prebadali. Nekoč, ko e.nemu od njih dati cigareto, jo je ta odklonil in siknil: Mzdajalčevih cigaret ne potrebujem!« n_ . ega ni pričakoval, besede so ga prizadele. »Izdajalec?« Se malo ki Vh ne b* hotel biti za vse na svetu. Da bi ovajal te dobre ljudi, P .le imel rad in marsikoga med njimi tudi poznal! naklna anl 80 jih pripeljali iz bližnjih vasi in mesta. Morali so odvrni gramoz, ki ga je potem Andrej s svojim avtomobilom boli iT v bllžino mesta Tam so Italijani zidali bunkerje. Čedalje PriEan^KVražn to posel in z zaničevanjem je gledal Italijane, ki so zdavm' 1 L1 topli njegove Da ne bi imel žene in Tomaža, bi že »K •E£be'ffnil v hosto. Toda sedaj, sedaj si tega ni upal storiti. in Tom3*"* P°tem počela Klara brez njega? Kako bi preživela sebe »- ■ maza- Ne, tega ne sme, tega ne more storiti. Preveč ju ima tod, da bi ju ne more storiti, zapustil Prekleta vojna!« Živeli k, '»'ven so mimo in skromno. Vsak večer se je vračal domov, V"T ntu je oče zapustil hišo in nekaj zemlje. Njiv ni hotel obdelo-je hi Froctol jih je. Raje je hodil v mesto, kjer je bil šofer. Vozil čak l e lz hoste v dolino, zvečr pa se je vračal domov, kjer ga je j,e • a ’tona s Tomažem. Vesel je bil. da je imel družino in Klaro droh^ ran* prep'rčki, ki so trajali nekaj dni, potem pa so tonili v . Tudi Tomaža je ljubil in večkrat se je vpraševal, koga ima tf, ' tod; njega ali Klaro. Oba sta mu bila nenadomestljiva, ni si Ki Postavljati življenja brez njiju. > Klaro je spoznal na žagi. kamor je vozil hlode. Bila je lepa, bisa 10 niene oči so se vedno smehljale. Rad je zabaial v njeno je Oo in če je le mogel, je odtrgal v gozdu šopek ja°od, da ji ga biaih ari'' jih ie vesela kot otrok, kadar mu podariš kakšno Jnn° stvar. In Klara je bila tedaj otrok, velik otrok. * nato^a tosen sta se vzela. Klara je še nekaj časa hodila v službo, ma Pa ®to se za stalno naselila v domači hiši. Ona ie ostajala do-sr^ bdrej pa je odhajal na delo. Zaslužil je še kar dobro. Bil je >.T- ^Hdražu je večkrat pripovedoval: viag ri sploh ne veš. kaj je dom! To je nekaj take”a kot dbmo-j na se mu je le smehljal: »Kai boš tisto7 Poglej ali ie llii^jpPrnovina res tista, ki nam nudi tonimo dom,a Koliko ubožn-ib liiirij 10 hrez njega. Imaš dom. ženo. Srečen si. Toda ali ne vidiš b»l A Množice, ki nimajo strehe nad sabo. nimajo tistega kar bi modom- r ’ Vsak' da bi bil srečen. Ne morejo si ustvariti družine in ‘' In Praviš, da je naša domovina en sam velik dom. Motiš se! tom; ?rn°vina je kup razrušenih src. Toda. Andrei, kmalu, ver-^•Pov'1' ni'išli boljši časi, ko se bomo vsi borili in ustvarjali 'd bo res samo, samcato ognjišče, ki bo daialo toplino v, Pri katerem se bomo vsi ogreli. To bo dom, to bo domo-v Vseh!« da rekrat je premišljeval Andraževe besede in moral je priznati, IPHl • Prav. On ima dom, toda koliko jih ie še brez nWa. Poki ž;vv16 na kralja, ki živi v razkošnih sobah in ne vidi tisočev. 'tortiovjf^ bcxb. brez doma, poteptani v blato. To res ne more biti tova^dražih svojega spremljevalca, je imel rad in bila sta dobra to je v ' Fant je prišel nekje z Gorenjskega. Bil mu ie všeč in vzel tor ni tobi. v uk Tako rekoč odraščal je nri njem in večkrat se toVj/P°Kel načuditi njegovi bistroumnosti. Večkrat se je ob nje-'to d ah počutil prav majhnega. Nova železniška postaja v Dobrepolju Dobrepoljska dolina bo imela v nedeljo svojevrsten praznik, ko bodo izročili namenu novo železniško postajo. — Vsa povojna leta so potniki lahko videli ruševine stare postaje; teh sedaj ni več, namesto njih pa stoji tam novo, lepo in moderno poslopje, ki bo v ponos vsej dolini. 1890 je avstrijska oblast pričela graditi progo proti novemu mestu in Kočevju. Novice o železnici so bili Dobrepoljci veseli. Odkup zemlje, preko katere naj bi tekla železna cesta, ni predstavljal nobenih težav, saj so jo nekateri slopje v Dobrepolju, da ne bi služilo okupatorju. 7. maja 1945 je tudi Dobrepoljska dolina dočakala svobodo, prvi vlak pa je pripeljal šele 12 dni kasneje, ker so progo razrušili umikajoči se Nemci. Po osvoboditvi je bilo treba vse porušeno popraviti in zgraditi veliko novega. Dobrepoljska postaja je čakala dolgo vrsto let, o njej je bilo izrečenih že mnogo pikrih. Kljub povečanemu cestnemu prometu se je tudi promet po železnici po vojni mnogo povečal. Poleg stare apneniške peči Nova dobrepoljska železniška postaja ponujali celo zastonj. — Tri leta kasneje je prisopihal na dobrepoljsko postajo prvi vlak. Bila je to nizka stavba, v kateri je bilo poleg prometniške pisarne in čakalnice še stanovanje za šefa postaje in kretničarja. Postaja je že tako v začetku imela velik promet, predvsem z lesom in ogljem, katerega so Dobrepoljci vlačili iz svojih gozdov. Lesni trgovci so odslej tu uspevali. Dolgo neizkoriščeni gozdovi so nudili obilo zaslužka lastnikom, še več pa prekupčevalcem. V gozdovih Jauh so kuhali oglje, kateremu se je z železnico odprld okno v svet. Leta 1908 je bila zgrajena apnenica nasproti postaje, istočasno pa tudi industrijski tir za dovoz premoga in odvoz apna. Prvi industrijski obrat v Dobrepoljski dolini je še povečal promet postaje. 1931 so zgradili še lesno skladišče in še en industrijski tir. Prišla je vojna in postajo so zasedli Italijani (10. maja 1941), decembra 1941 pa je v Dobrepoljski dolini počila prva partizanska puška, in to blizu postaje, kjer progo prečka cesta proti Ponik-vam. Ubit je bil italijanski oficir ter dva vojaka. Sovražnik je bi! preplašen, saj je bilo to prvo znamenje splošnega upora. 25. maja 1942 je bila izvedena prva sabotažna akcija na progi proti I aščam. ko so tudi počili streli Od tedaj so partizani neprestano nadlegovali sovražnika tudi na torn področju. Italijani so se znesli nad nedolžnimi prebivalci doline, ki so jih veliko odgnali v internacijo. 28. avgusta 1942 so odpeljali tudi dva uslužbenca postaje, do kapitulacije Italije pa so odšli v partizane štirje postajni uslužbenci. Po italijanski kapitulaciji je partizanska vojska sklenila razrušiti progo proti Kočevju, da je ne bi uporabljali Nemci. 25. decembra 1943 je bil tudi izdan nalog, da se poruši postajno po- je zrasla nova, zrasel je nov obrat Iskre in tudi Štolama je iz leta v leto širila svoj obrat. Včasih so iz Dobrepolja izvažali les, sedaj ga to edino lesno podjetje v dolini zopet uvaža. Narasel je tudi potniški promet. Vsak dan se vozi na delo v Ljubljano in drugam okrog 400 ljudi, veliko mladine pa se vozi v šole. Vse to je narekovalo nujno gradnjo novega postajnega poslopja. Nekdanji ObLO Dobrepolje, posebno pa predsednik Marjan Miklič, je vložil vse sile, da bi čimprej zgradili novo postajo. Nekako pred šestimi leti so bili izdelani prvi načrti, ker pa niso bili v skladu z ekonomskimi kapacitetami Dobrepolja, niso bili sprejeti. Pred tremi leti pa so pričeli graditi temelje nove postaje. Na starih temeljih je zraslo novo, lepo postajno poslopje, torej točno dvanajst let potem, ko je 'bilo porušeno. Stavba je stala okrog 45 milijonov dinarjev, gradilo pa jo je Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje v režiji ZTP Novo mesto. Na novo postajo pa ni ponosen samo njen kolektiv, ampak vsi prebivalci Dobrepoljske doline. V nedeljo dopoldan (ob 10. uri) bodo postajo slovesno otvoriii: s tem bodo Dobrepoljci spet dobili svoje »okno v svet«. Po svečanem delu proslave bo prosta zabava pri Zalarju, baje pa bo po dolgem času spet nastopila dobrepoljska godba na pihala. T. Lcndčro OSILNICA Končno bo Kolpska dolina vsa elektrificirana. Letos bodo dobile elektriko vse odročne vasi. Precej je že narejenega in kmalu bo prišel čas, ko bo tudi pri njih posvetila žarnica in zaigral radio. Potrebno pa je, da tudi preostale tri hiše v Osilnici dobijo elektriko, saj so tudi oni pripravljeni pomagati. PETINDVAJSET KOČEVARJEV V BENETKAH (1)_ Spomenik »Sredi polja« V onostranstvu še nisem bil. Pravzaprav doslej niti prave priložnosti ni bilo. Ker pa človek dandanašnji čuti večje spoštovanje do samega sebe, prav tako tudi okolica, če enkrat vsaj malo pokuka preko domače meje, vsakdo, če le more, rad nameri korake proti njej. Pri tem je seveda možnih več variant, od preproste »ilegale« do turističnega, službenega potovanja ter potovanja kar tako, skupinskih izletov, praks itd ... Telefon je zazvonil, da je kar zaplesal po mizi. »Halo?« — »V Benetke gremo ...« »Da?« rečem. »In'kaj ima to opraviti z menoj?« — »Nekaj prostora je še, če hočeš ...« Kaj bi ne hotel! Le še doma moram vprašati, če bi rad šel na to potovanje! Že drugi dan sem doma zvedel, da me izlet silno veseli... Od telefonskega pogovora je minil poldrugi mesec; vse je bilo pripravljeno: denar za vožnjo, prehrano in prenočevanje ter za štiri tisoč lir. Prišel je tudi tisti težko pričakovani dan (oziroma jutro), prepojen z dežjem, težki svinčeni oiblaki pa so viseli nizko nad zemljo, da sem z glavo butal obnje. Lepa reč, takole potovanje skozi dež, ki tako gosto pada, da se komaj prerineš skozenj; mrzle kaplje ti bičajo lice, polže ti za vrat, čevlji po "JUS« pa so premočeni še prej, ko se dodobra zbudiš. Razmajani »kočevar« malomarno sopiha proti beli Ljubljani in se ne zmeni za dež niti za petindvajset razburjenih src, ki jih nosi vznemirljivemu potovanju nasproti. Vnemamo klopota, ropota in pobira kilometre... POPOTOVALNIKI GREDO NA POT Kakor smo že zapisali v prejšnji številki, je stanovanjska skupnost Kočevje - mesto organizirala za svoje člane (ter nekatere sposojene) dvodnevni izlet v Benetke in Trst, vmes pa smo si ogledali še veliko drugih zanimivih stvari. Po prihodu v Ljubljano smo se brž strpali v modrobeli Kompasov avtobus in — najprej planili po piščancih, klobasah, zarebrnicah in kar je še podobnih dobrot. Potem ko smo nekje sredi mesta pobrali še našega vodiča, ki je menda zaspal, smo se zapodili skozi deževno jutro naravnost po tržaški magistrali, proti Postojni. Vodič je kmalu, potem ko je malo prišel k sebi, pograbil mikrofon in nam naznanil, da se peljemo proti meji, v naslednjih dveh dneh pa nam bo skušal pokazati čimveč kulturnih, zgodovinskih in drugačnih zanimivosti. Potem je imel krajšo pridigo o lepem vedenju, nato pa je razdelil pasoče. "RAUBARKOMANDA«, RAZDRTO, PODRTO Nekje pri Planini je spet pograbil mikrofon in pričel pripovedovati o Cerkniškem jezeru, ki seže prav do tja. Takrat ga seveda še ni bilo, čeprav je bilo mokrote več kot dovolj. Nato smo se zagrizli v ostre serpentine "Raubarkomandc«. Vodič je pojasnil, da so tu čez vodile včasih tihotapske poti, »raubarji« pa so bili v teh krajih isto kar na Gorenjskem rokovnjači... Križišče dveh lepih cest. Zavijemo na levo, proti Trstu. "Tule,« pravi vodič, »se pa odcepi cesta proti Gorici. Vas pod nami se imenuje Razdrto. Zanimiva je predvsem po tem, da je, kakor pripovedujejo, v njej prespal Napoleon, ko se je odpravljal po poraz v Rusijo. Baje tista hiša še sedaj stoji... Vas pa bi se morala po vseh pravilih imenovati Podrto, ne Razdrto. ŽIVO SREBRO SE DVIGA V Postojni smo si malo oddahnili. Od tam do meje ni več tako daleč, tistih nekaj kilometrov pa je vsak skušal čim bolj izkoristiti, da bi uredil svoje stvari tako, da bi bil čim manj sumljiv. Vodič nam vztrajno pripoveduje, kako se je treba obnašati na carini, da denarja, razen 1500 din v stotakih in 4000 lir, ki jih bomo dobili onstran meje, ne smemo nositi čez. Če pri kom dobijo več denarja, bomo imeli sitnosti vsi skupaj. Itd., itd.... »Sedaj,« je dejal, »“bom pobral ves denar, kar ga imate odveč, zapečatil, ko pa se bomo vračali, ga boste dobili nazaj. Pošteno moramo iti čez, pa bo šlo vse lepo gladko...« In je pobral precej tisočakov, da se je kar čudil, kako si upamo imeti toliko denarja. Vsak je zatrjeval, da nima niti dinarja več kot je dovoljeno. Če bi od Sežane naprej postavil v avtobus termometer, bi videli, kako naglo se živosrebrni steber dviguje, dosegel pa bi prav neverjetno višino. Vznemirjenost je dosegla vrhunec, ko smo se ustavili pred carinskimi zapornicami ... Vendar je šlo vse po sreči. Z vso silo smo se obvladali, obdržali mirno kri in premagali prirojeni strah pred uniformo, po končanem pregledu pa smo se zapeljali 100 metrov do italijanske carine. Vstopil je mlad, nasmejan dolgin, se jezil nad nizkim avtobusom, ker se ni mogel vzravnati, spraševal nekaj o cigaretah ter pogledoval po »biondi« nekje sredi avtobusa. Nato je še stopil po avtobusu, tu in tam kaj vprašal, zraven pa napeto prisluškoval komentarjem v slovenščini. kar je brez dvoma razumel. Kmalu se je naveličal, zaželel »Buon viaggio« in odpeljali smo ... Že pred mejo smo videli, da se onstran jasni. Ugotovili smo. da v Italiji ne dežuje, kvečjemu »piove«, vendar ob prehodu tudi tega ni bik». K dobri volji, ki »e je razlezla po avtobusu, je precej pripomogel srečen prehod preko meje (živo srebro bi občutno padlo) ter dejstvo, da nas čaka lrno vreme. V nas so se spet prebudili »Kranjski Janezi« in zapeli smo, vodič pa si je tudi oddahnil, ko nas je uspešno spravil »preko«, ter povedal nekaj kosmatih, neobritih vicev. PROTI DOBERDOBU Na levi. smo pustili za seboj Trst in nekaj časa vozili ob modrem Tržaškem zalivu, nato pa zavili na desno. Pred nami je zraslo veliko mesto. »To je Monfal- REDIPUGLIA — Veličastno pokopališče 110.000 vojakov cone, Tržič,« pripoveduje vodi • »Mesto je še močno slovensk > toda mladi rod vedno bolj Poza. lja materin jezik. Tu je ena naj večjih italijanskih ladjedelnic Sedaj pa gremo proti Doberdob^ Ustavili se bomo pravzaprav Redipuglii blizu Doberdoba, vs veste, kaj je Doberdob — venskih fantov grob«. Tu so j® tuje koristi krvaveli slovensK fantje v prvi svetovni vojn • Sploh so bile v teh krajih ob S°° številne hude borbe med Italijan in Avstrijci... No, malo pto Doberdobom pa je Redipuglia. P° naše Sredi polja. Tu je veličastno pokopališče italijanskih vojako iz prve vojne. 110.000 jih je, kopališče pa je za verdunskitn največje na svetu. Sami se bost prepričali.« »SREDI POLJA« Že iz daljave smo zagleda vzpetino, obraslo s cipresami. v vsem pobočju so se vzpenjale °' jaške stopnice, na vrhu pa je b' velikanska ploščad. Spodaj ob cesti, na velika^ skem parkirnem prostoru, SIT1 komaj našli nekaj prostora '■ avtobus. Vsako nedeljo prihajaj tisoči ljudi z vseh strani in ° ^ iš: j o poslednji dom svojcev, Pr bajajo pa tudi turisti, kajti Pc^0 pališoe si je vredno ogledati. K pa smo se napotili proti veliča®1, nim stopnicam, se je spet vlil dE in komaj smo se rešili v avtobu _ Le redki, ki so imeli dežnike, vztrajali do vrha, od koder s ° *. po vsej dolini razlivali mehi0’ mogočni zvoki orgel... PROTI BENETKAM Avtobus je spet brzel s'k°!v dež, po lepih cestah, ob kateri so se ves čas vrstile najrazh nejše reklame in ponujale P°P°V niku vse od avtomobilskih del° 1 ’ uslug letalskih družb, zobne PaS in kolonjske vode pa tja do n ga vic in drugih delov žensk obleke. Približali smo se Tagliament^ reki in mestu, do koder je včasi BENETKE — Naša sku 'ina1 ffije spomenikom zedini tel ja kralja Emanuela L segala slovenska narodnostna^^ ja. Slovencev je sedaj tu 1° ^ g v dolgih desetletjih so se s_,agija' italijansko narodnostjo. d® menic je zanimiv tudi po , je bila tu včasih meja m stroogrsko in Italijo. sira0** (Konec na *• Okolica stolpnic dobiva vsak dan lepšo podobo, k čemur veliko pripomorejo prav udeleženci prostovoljnega dela. jev če ve h;* žišče na , Illse ni »eč in zdaj bo kmalu urejeno tudi nevarno kri-« ^a^crem je zgodilo že več prometnih nesreč. (Na sliki: malo in še en zid Sajcvčeve hiše bo podrt) ^etja tekma — tretja zmaga dvtrn ev$ki odbojkarji so svojim Karnn ^rna"am proti Trnovemu in So dodali še tretjo. Tokrat cen; trjfl8!* domov še dve drago-t'edelin iz Postojne, kjer so v 2 rezllifPrema8ali domače moštvo tkjjkari' t0m 3 :2- Kočevski od-koto ni\ s° Prva dva seta z lahke ka> * v svojo korist in je najve>či a °’ da bodlo zmagali z 3:0, tV?1 možnim rezultatom pokazai: ", dogodki na igrišču so 'retjem drugače. Domačini so v Pplojiii fetu bili boljši in so ga b>lo tud;V SVoi korist, enako je °dločiinf.V Strtem nizu. V petem, zbrai-S-etu pa 80 se gostje c,li v a.b m ga premočno odlo-s t svojo korist (15 : 3). ter so trenutno za Žirovnico in Kranjem na tretjem mestu. Nedeljska tekma v Postojni pa je pokazala, da vlada med igralci samozavest v zmago, ki vodi v nekaterih trenutkih predaleč in se maščuje. To se je pokazalo že na tekmi proti Kamniku, 'katero bi kočevski odbojkarji lahko odločili v svojo korist z največjim možnim rezultatom. Kočevske odbojkarje čakajo v naslednjih kolih še težje preizkušnje. Tako bodo že v nedeljo sprejeli v goste moštvo Krope, ki jih je v jesenskem delu tekmo- ^?jkariiZTr>ago 80 86 kočevski od- T} ■$ b Prebili nori vrh lestvice * Pod vrh lestvice eubliške odbojkarske lige (jš) PREDGRAD n °d kra+Pas^c* *z Predgrada so na ‘m 8 Prostovoljnim deliti novo prekrili gasilski p0 tr|f''T1 .času je končno tudi v_rhoti-,i; °bil avtobusno zvezo j "bijem, v lletos ^ . U(;lrholu e ,P° uredili tudi šolo bcev, ’ ^olo obiskuje okrog 30 Pismo trgovcem Dragi trgovci, kar piše, da so vsa živa bitja na zemlji pod komando nezmotljive narave, sploh ni res. Tiste knjige raztrgajte, sežgite, uničite, ker vam jemljejo zasluge za Obstoj življenja na naši zemlji, ker edino vi odločate, ali bo zemljan še živel ali ne. Da ste zmožni več kot narava, se vidi v tem, koliko slabe in pokvarjene robe prodate, pa vendar svet še obstoji. Iz nič naredite mnogo, iz gnilih limon zdrave, iz slabe moke prvoklasno, iz škartne emajlirane Poplavljeno Kočevje. Narasla Rinža med Bračičevo šolo in hotelom. vanja premagalo z rezultatom 3:2, že naslednjo nedeljo pa bodo odšli v Kranj, kjer se bodo pomerili s tem moštvom, verjetno za drugo in tretje mesto. Vendar upamo, da bodo kočevski igralci uspeli premagati še marsikaterega nasprotnika, saj večino tekem igrajo doma, pred svojo publiko, ki jih prav gotovo ne bo razočala in bo prihitela na vse njihove tekme. posode najlepšo in najboljšo. To se vidi po cenah, ki ste jih napo-pali na to blago. Vaše cene so vaš prapor, ki ga nosite neustrašeno, vsak dan, vsako uro, vedno višje in višje. Kako le vam uspe pri tako obilni letini prodajati sadje še vedno čez slo din kilogram!? Ni vas strah, da marsikatera mati ne more kupiti sadja; odločate torej, ali bomo jedli sadje ali ne. Tako, dragi trgovci, le še tako naprej, potrošniki vam bodo hvaležni! S spoštovanjem do vaših cen — vaš Jožek. Filmi, ki jih bomo gledali PODAJ ROKO HUDIČU Ameriško-angleški film »Podaj roko hudiču« posega v čase po prvi sVetovni vojni, ko so se Irci bojevali proti Angležem za svojo osamosvojitev. V odporniško gibanje se po naključju zaplete tudi ameriški študent, po poreklu Irec, ki pride na otok študirat medicino. Ob neki priložnosti ga Angleži ujamejo, toda njegov profesor, znamenit kirurg, ki pa je tudi vodja podtalnega odporniškega gibanja, ga vsega pretepenega z zvijačo reši iz ječe. Ko hoče profesor kljub premirju, do katerega pride zaradi pogajanja med odporniki in Angleži, nadaljevati oborožen boj, se njegovi sobojevniki upro, mladi študent pa ga v spopadu ubije. Film, v katerem ne manjka tudi ljubezni, seznanja gledalec s koščkom nedavne irske preteklosti. Delo je zanimivo, napeto, igravel pa vseskozi sijajni. Film »Podaj roko hudiču« bo na sporedu v kinu Predgrad 21. in 22. šeptembra. 400 občanov na prostovoljnem delu SoPh°,Slflepu zborov volivcev, ki bn konec preteklega tedna, je v k pretfklo nedeljo organizirano del aceviu množično prostovoljno 2a ureditev mesta za bližnjo ^ nedeljo, 22, septembra, bo Spet množično PROSTOVOLJNO delo _ Ureditev mesta Kočevja, bčani, udeležite se ga v čim-^cejem številu. Zbirališče je 7- uri zjutraj pred avto-Postajo. Orodje prine-1 c P° možnosti s seboj. proslavo. Udeležilo se ga je okoli 400 ljudi. Urejali so okolico stolpnic, doma telesne kulture in Šeško vo ulico, planirali prostor za kino dvorano, nakladali v Mozlju pesek, ga sejali in vozili v Kočevje, zasipavali so nekatere jarke, čistili ceste, ulice in poti ter okolico hiš in podjetij. Najbolj množično so se odzvali akciji dijaki in profesorji gimnazije. Prostovoljno delo je trajalo od 7. ure zjutraj do 12. ure, nekateri pa so delali tudi dlje. Vsako popoldne prostovoljno dela še nad 60 ljudi na akcijah, ki jih je organiziral Občinski sindikalni svet. Za ureditev okolice podjetij in stanovanjskih hiš pa organizirajo prostovoljno delo še posebej delovni kolektivi in hišni sveti. Pretekli ponedeljek je delalo na akcijah občindskega sindikalnega sveta 62 ljudi, v torek 68, v sredo pa 117 .Posebno v zadnjem II is tednu je čutiti boljšo organizacijo prostovoljnega dela v skoro vseh delovnih kolektivih. Hišni sveti' naj bi urejali okolico svojih hiš v popoldnevih, da bi se stanovalci lahko udeležili nedeljskega prostovoljnega dela, ki je namenjeno urejanju ključnih objektov v Kočevju. i > StlMv s#! • i .. Pet minut z Ladkom Korošcem Ime Ladka Korošca, prvaka ljubljanske Opere, je tesno povezano z rastjo našega gledališča. Vanj je vložil svoje več kot dvajsetletno . neutrudno delo ter pričaral s svojim žametnim glasom nepozabne večere domačemu, kakor tudi tujemu občinstvu. Težko je s skromnimi besedami opisati življenjsko pot .umetnika, katera je prežeta s eno samo mislijo: dati občinstvu čim več in čim boljšo,, še težje pa je govoriti o skromnosti in prisrčnosti takega umetnika. Vse to pa je brez dvoma združeno v umetniškem u-stvarjanju Ladka Korošca. Po končani predstavi Smetanove »Prodane neveste«, v kateri je pel vlogo mešetarja, sem ljubljanskega umetnika prosil za krajši razgovor. Prisrčno se je odzval mojemu povabilu ter mi odigovoril na nekatera vprašanja. — Nekaj iz vašega življenja? — Doma sem iz Zagorja ob Savi. Oče je imel veliko smisla za glasbo in sem zelo žalosten, da me ne more poslušati. Umrl je, ko sem bil star štiri leta. Mama še živi in je zelo. vesela, ko me vidi peti. Doslej je gledala vse moje vloge. — Kako ste začeli svojo umetniško pot? — Začel sem kot dramski igralec. V Drami sem ostal štiri leta, nato pa sem odšel v Opero, kjer pojem in igram že več kot dvajset let. Na rokodelskem odru sem igral preko 500 predstav, živel sem za gledališče in mi je bilo tedaj, ko sem odhajal v Opero, zelo hudo. Slovenskemu narodnemu. gledališču sem ostal zvest vse do danes, čeprav imam priliko oditi v tujino. — Katere operč so vam najbolj pri srcu? — Vsako vlogo v različnih operah pojem in igram z enako ljubeznijo. toda če bi že izbiral, so mi najbolj pri srcu Don Kihot, Prodana nevesta, Don Pasquale in Luisa. — Katero arijo najraje pojete? — To je arija Sancha Pansa v četrti sliki Don Kihota. — Bili ste, kot ste dejali, tudi dramski igralec, med dramo in opero pa obstojajo določene razlike. Bi mi lahko kaj več poVcdali o tem? Opera je težja in napornejša, ker je treba v njej igrati in peti. Umetnost pa je ista. — Poznamo vas iz raznih komičnih vlog v operah? — V resnici sem zelo resen človek, znam pa enako dobro igrati in peti komične in tragične vloge. Smeh je silno dragocen in ga je na svetu čedalje manj, zato te vloge pojem še s prav posebnim veseljem. — Kje vse ste že peli? — Pel sem v Benetkah, Turinu, G razu, Celovcu, Barceloni,. Aleksandriji, v Kairu, Edinburgu, v Varšavi, Monte Carlu, Pragi, v Brnu, Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu, Utrechtu .. . — Kaj menite o današnji predstavi in ribniškem občinstvu? — V Ribnici sem že večkrat nastopil na raznih koncertih. Vedno ste me lepo sprejeli. Že dlje časa sem si želel, da bi pri vaš nastopili s Prodano nevesto in ta želja se mi je danes izpolnila. Občinstvo pa je, skoraj bi rekel, prisrčno. Z največjim veseljem se bomo vračali v Ribnico. Dolenjsko imam rad kot tudi Dolenjce, ki so veseli in dobri ljudje. Nekaj dni svojega dopusta vedno preživim med njimi. Želel pa bi, da bi ljudje na deželi bolj spoznali operno umetnost ter se prepričali, da le ni tako strašna, kot se jim zdi, če odprejo radijski aparat in ga takoj ugasnejo, če slišijo opernega Humor in satira Letošnji humoristični ribniški večer je proti pričakovanju izpolnil pričakovanja, toda ne v taki meri, da bi zabrisal slab vtis dosedanjih dveh festivalskih veselih večerov. Na 'ta večer so se sicer pripravljali dlje časa, toda še vse premalo. Pri tem se je videlo, da pravega humorističnega večera (po ribniško) res ne more spraviti skupaj le nekaj ljudi; potrebno je sodelovanje vseh, ki se na to vsaj malo razumejo. Iz vse zbirke predloženega gradiva je treba Zbrati najboljše in s tem stopiti pred publiko, da ne bo razočarana odšla domov. Kakor vedno doslej pa je bilo tudi letos opaziti, da niso imeli velike izbire. Se najbolj je motila nepovezanost med točkami, nekakšna togost, ki bi jo morali odpraviti že prej. Vseeno pa je bil letošnji večer humorja in satire precej boljši od lanskega. Za dober uvod je nekje za postajo nastal še požar, ki je razgrel gledalce, takoj po pričetku predstave pa je še zmanjkalo elektrike. Misleč, da tudi to spada v program, je nastalo temo fotograf brž posnel na filmski trak. pevca ali pevko. Mislim, da je . pokazala 'tudi' dandšnja predst« ' (u pri vas, v Ribnici, saj Je .. kontakt š publiko zelo živ Z‘1 . želim, da se »pet krruilU vitij01. Prisrčno sva si stisnila n*1 °° slovesu v želji, da se čimprei 7' pot vidimo. Prav gotovo pa -i1'! tudi želja vseh, ki so v' nedeb z vsem srcem zaploskali ljublJ3 skim umetnikom ter jlhi s w skrorpno hoteli povedati: še P! dite med nas! • Miha Mat« Tekmovanje gasilskih društev (N. C.) nostnega — V času požarne-v tedna je Občinska ri silska zveza Ribnica organizu^ tekmovanje gasilskih enot oz> ma društev. V nedeljo, 15. • tembra, je bilo tekmovanje štev, ki spadajo pod sektor len j a vas. Tekmovanja so se u leči le gasilske enote Dolenja ’ Prigorica in Grčarice. Izostalo ^ gasilsko društvo Rakitnica s mer je ponovno dokazalo aktivnost. trel Enote so se pomerile v ^ disciplinah in sicer; postroje. m nje, polaganje cevovoda ib slab« *1« Re- ti esetine z motorno brizgalno. ^ zultati tekmovanja bodo znani ^ koncu tekmovanj vseh društev,^ spadajo pod Obč. gasilsko z ^ Ribnica in bodo objavljeni_ svečanosti, ki jo bo imelo gas> društvo Laze 29. septembra. OPERA V RIBNICI Nestrpno smo pričakovali konče tretjega ribniškega festival'0 nestrpno zato, ker ga je zaključeval nastop ljubljanske OperC,.y Smetanovo Prodano nevesto. Ce analiziramo vse dosedanje ie* valske prireditve je nastop ljubljanske Opere brez dvoma najb°S tejša kulturna prireditev na vseh festivalih, saj sodi Prodana ne sta v vrh svetovnih opernih stvaritev. Posebno razvesljivo je dejstvo, da so v operi nastopili znani pevci, kot so Ladko Korošec, Vilma Bukovčeva, Miro fir1l;.zcl Janez Lipušček, Bogdana Stritarjeva idr. Najbolj je publiko P1* vSj čudovito podani mešetar Kecal Ladka Korošca, ki ga nedvomno poznamo, saj je njegov ime tesno povezano z rastjo naše °P® te. hiše. Slavo slovenskih pevcev je ponesel tudi daleč po sv*etu. tovni sloves pa si je pridobil z vlogo Sancha Panse v open Kihot (skupaj z beograjskim umetnikom Cangalovičem). Drugi del prebivalstva, ki ga zemlja ni mogla preživljati, se je skušal že zelo zgodaj na drug način postaviti na lastne noge. Žgal je oglje in ga z lepim dobičkom prodajal številnim fužinarjem po deželi in izven nje, spravljal je les za ladje v Trst in na Reko, predvsem pa se je ukvarjal, kot ;je že vsem znano, s prevozništvom in krošnjarstvom. Saj je znano, da je 1814. leta vlada morala izdati poseben krošnjarski red. Tu stoji, da se iz posebnih ozirov dovoljuje podložnikom kočevskega gospostva in podložni-štva ribniške zemljiške gospode krošnjaritl z blagom kakor je: laško olje, južno sadje, pomaranče, citrone, kostanj, lešniki, datelji, smokve, mandlji, rozine, cvebe, riž, sardele, želve, lovorjev! listi, ostrige, školjke, ■ vino ... itd. Razen tega pa so smeli Ribničani krošnjariti tudi z lastnimi izdelki: z lončevino, s škatlami iz lesa, z retami, s škafi, korci, siti in podobno leseno robo, dalje pa Od Gallusa do danes tudi še s kmečkimi kožuhi in polhovimi kožicami. Davkov pa so bili krošnjarji oproščeni. Za krošnjarstvo pa vemo, da je predvsem značilno gibanje, ne-, preslano menjavanje krajev, drugi ljudje, druge navade. Da človek v takih okoliščinah ne sme biti vase zaprt in čemeren, je jasno. Odprt značaj, raje šaljiva kot resna beseda, smisel za občevanje z ljudmi, čut, ki takoj spozna, kje je treba potrkati, da se bo odprlo in. kako je treba pozdraviti, da bo odgovor prijazen pa tudi koristen, vse to je krošnjarju neobhodno potrebno. Da pa človek pri takem opravilu uspe, mora imeti dobrega spremljevalca in to je — jezik. Za nastanek tako značilne ribniške govorice ali tako imenovanega osrednjega dolenjskega narečja na poti Ribnica—Lašče sta bila odločilna prav navedena vira: poljedelstvo na eni ter kroš-njarstvo na drugi strani. Ti prvini sta se med seboj neprestano prepletali. Ce pomislimo, da so krošnjarji na svoji poti obredli na stotine krajev in prodajali razne izdelke ne samo, po vsej notranji Avstriji, ampak tudi daleč na zahod do Švice, Francije, Holandije, bi pričakovali, da se bodo ti zdomarji polagoma odtujili. Res je sicer, da so Ribničani že zelo zgodaj opustili narodno nošo, ker so bili veliko z doma. Vendar pa, čeprav so bili krošnjarji materialno na višji stopnji, se je srčika in duša prebivalstva iz roda v rod ohranjala po sicer siromašnem, a duševno veliko močnejšem delu prebivalstva, ki je skozi stoletja ostajalo na revni domači zemlji in tako s potomci ohranjal glavne značilnosti, navade in običaje prav do današnjih Na zunaj se ta dvojnos jn še danes v neprestanih »a ■ domislicah in često v t>rezSje iri nem govorjenju; vendai taK0 videz. Za vsem tem se P1,' ^0tc-skriva mogoče najresnejše ,b0\y nje, najgloblja resnica m 't&T značilna dolenjska Sov°‘na-ki ima svoje središče Pr<1 j vs6' šem kraju in 'ki je bila n .picč' mi slovenskimi narečji ‘ jas3 nejša, pa bi. lahko še .in rij ostala res , samo govoru pr ^ v našem narečju. Zri lahko po dolgih stoietJin.^je. v evropsko kulturno Z1 ERI2EM PO JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU Manifestacija tehničnih dosežkov SLAVNOSTNI ZAGREB 86 Je za letošnji jesen-n 1 velesejem dobro pripravil. Že •aeleznisni postaji te' sprejmejo kr»- iVe’ ki 86 'Potem vsakih nekaj nwak()v vrstijo vse do razstavišč-tudU ^>ro$tora' Ob cesti se vrste dnir napisi kot n. pr. »Dobro-Vfl / v Zagrebu!, Pričakujemo 1„( "T itd- Predvidevajo, da se bo k„ ®njeSa velesejma udeležilo re-kar -° levilo obiskovalcev in q Je glavno, poslovnih ljudi, kora ^ tako, nam priča že re-Vp . ■ ° število razstavljalcev, i20s^° tudi obiskovalci ne bodo ax?° nekaj minutni vožnji z stot vUSOm “n P° odmeri dveh n akov za vstopnino (seveda, če v0;', siu^ajno študent, dijak ali ščj k, kar pa nikomur ne privo-jevx ~~ ti plačajo po sto dinar-vrv’ Se znajdeš v velesejmskem • u, ki pa si ga lahko že brid- al ?bčutil avtobi na svojih .nogah v W°ir^S,u ali na vlaku. Tvoja ve-dalh!^ka, Pot se začne in se na-°bilnr.e’kdoklei’ omagan od pre-nih ,,ie in očaran od različnem ef i OV’ ne obsediš na kak-(seveda k paviij°na, kjer točijo »ijačc. Drezalkoholne) osvežilne Najprej pREn domaCim pragom obiskovalčevi bU eden redkih »rej .o,,, , v VeJesejma, ki si naj-t>vžgi ^ 'dajo domače paviljone. Prej crn s® torej pravila: »Naj-gomj^ti pred domačim pra-Sczn 7 ,i.n nisem se kesal. Tako ifidn , Je primerjal dosežke naše vUstriie z ostalimi, r^zjt v®iiki hali lahko zaslediš v sp. ,vJi®ne predmete podjetij iz Večje rzave. Prav gotovo je naj-sprt; Zanimanje za televizijske že nek^ik®, električne štedilnike, Vsg oliko manj za radioaparate. Ve]es ? izdelke razstavljata na b°diptJ-niu dva jugoslovanska in p,Ja: Radio industrija Zagreb grebst'? industrija Niš. V Jev. ^. enodnevno 120 televizor- tovarni izdelajo z ekra-jev. j, enodnevno 120 televizor-lov R evizor ima dvanajst kanale na ,.omenjanje postaj, montiran bil ?h lesenih nožicah in bi ka> sobg lep okras marsikatere naino:77,Ve^ie zanimanje vzbudi Rij. kiTV sprejemnik RR in ki • *'an’ jn 1® Popolnoma avtomatizi-v$eh st 7 ?lika enako vidljiva z zorja lani. Vendar tega televi-aUttertl G, moremo zaslediti na do-i*todn ker ga izvažajo v tovg,, ° Nemčijo. Letos je niška ^ioan 'zdelala preko 350.000 •,>nik7,Uutr°v in 120.000 TVspre-"V v- Z notranjo opremo za 'lhlrn0fn Jem'nike- radioaparate, n^hnene’ seKa-lce za prah in Vel,,., ?tvari je predstavljena 7 Eranvjmi1 tudi tovarna Iskra j? Pav; it' Zanimiv in privlačen JJ&nto , V°n tovarne Rog iz Ljub-zstavlja poleg ko n^UlZV(vV“ ložiijev tudi svoj °dpr. ’ 1 k1®, inj “ kvarne Kog iz Ljub-n Slični77®13vlia poleg koles in ,7°izv(vib ležajev tudi svoj novi 7?^6vi/ 7CykloSra£ C 63«, ki bo yn,>st c,,.f°mPliciranost in urnami n<->kai J„.7olu s ciklostiranjem. Q.. vlaži) ri71 uk 1.na gumb se omo-^'Sinaj j blazino, nato se vpne k(1Pirnn ,aparat je pripravljen Je- V nekaj minutah vam stroj sciklostira več kot 100 kopij, z enim originalom pa se izdela več kot dvesto kvalitetnih kopij vseh formatov do A4. Stroj dela 'lahko tudi ‘ večbarvne kopije. Naša težka industrija je na velesejmu zastopana z Litostrojem iž Ljubljane. Se'prav veliko pozornost pa vzbude pri obiskovalcu trofazni veliki transformatorji, izdelek tovarne Rade Končar, ki' jih izdeluje skupno s tovarno Siemens. Nič manj kot stroji je zanimiva tudi razstava naših tekstilnih in obutvenih izdelkov, katerim so na velesejmu odmerjeni dve veliki stavbi. Veliko pozornost vzbuja tudi razstavljeno pohištvo in oprema stanovanj. Izdelki so zelo ekonomični, kar je dokaz današnjega časa in racionalnega izkoriščanja prostora. tudi inkop razstavlja V hali razstavnega prostora domačih podjetij sem zasledil tudi majhen, a lično in okusno urejen pavilijon kočevskega podjetja Inkop, ki tu razstavlja svoje izdelke (likalne mize, stole, gugalnnice...) Zanimanje za paviljon je zelo veliko, saj mnogi obiskovalci sprašujejo, kje bi lahko dobili njihove izdelke (mnogi med njimi so tudi iz Slovenije). Kot pravi komercialni direktor Inkopa, vse te napotijo v pošlo-, valriico'Sidro v Zagrebu," ki prodaja njihove izdelke. V začetku jim je šlo malo teže izpod rok. ker niso imeli tržišča, pa tudi trgovina se ni zanimala za njihove izdelke, sedaj pa izvažajo likalne mize že v Zahodno Nemčijo. Od oktobra naprej ima podjetju tudi bolj čvrste pogodbe, tako da se ni treba bati za prodajo izdelkov. ►►PRIPRAVLJENI SMO, DA SODELUJEMO Z VSEMI NARODI... v izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene in bilo bi nam prav, če bi vse države sprejele naš poziv!« piše v velikem razstavnem prostoru Sovjetske zveze. Pred razstavnim prostorom ZSSR so na veliki sliki skupno s Hruščovim vsi sovjetski astronavti, nedaleč od slike pa so razstavljeni poljedelski stroji. Samo v letu 1962 je dobilo poljedelstvo Sovjetske zveze 450 novih tipov poljedelskih strojev. Veliko občudovalcev imajo tudi sovjetski osebni avtomobili, ki so zaradi majhne porabe goriva zelo ekonomični. Za ilustracijo: avtomobil »Moskvič 430« ima štiri-cilidrski motor, njegova moč je 45 KS, naloži lahko 250 kg in porabi na 100 km 1,7 1 bencina. Razvije lahko brzino 105 km na uro in stane 1,800.000 din. Zelo pripravno vozilo je tudi »Volga«, ki porabi na 100 km 9 1 goriva (njena cena 4,500.000 din). Mnogi niso mogli odtrgati pogleda tudi od Čajke, s katero se vozi sovjetski premlerr Hruščov in stane ►►samo« 23 milijonov din. Se prav posebno privlačna je maketo ledolomilca »Lenin«, ki lahko plove eno leto, ne da bi se oskrbel z gorivom. Poganjajo ga trije nuklearni reaktorji in ima nosilnost 16.000. t„ Nič manj zanimiva ni tudi maketo impulznega reaktorja za pridobivanje žveplene kisline in za proučevanje različnih elementov z bistrimi nevtroni. Zanimiva* a za navadnega opazovalca preveč komplicirano sestavljena, je maketo bjelojarske atomske električne centrale, ki se polni z uranogra-fitom. Turbine delujejo na principu radioaktivnega žarčenja in poganjajo ogromno dvigalo; reaktor se sploh nikoli ne ustavi. no % AMERIČANOV NA DELO Z LASTNIMI AVTOMOBILI Paviljon ZDA je namenjen predvsem prikazu gradenj avto cest in razvoju avtomobilskega prometa. V kratkih besedah te čedne študentke (zagrebške seveda) s pomočjo mikrofona popeljejo od časov indijanskih voz, pa vse do današnjih moderno urejenih cest in razkošnih avtomobilskih ladij. Zaradi vedno naraščajočega prometa je potrebna v Ameriki smotrna in ekonomična izdelava avto cest. Prav to so hoteli na zagrebškem velesejmu prikazati tudi ameriški razstavljale!. Leta 1962 so imele ZDA 12,055.000 kamionov, leto 1950 so jih imele samo 8,3 milijone. Posamezniki ali manjše tvrdke imajo 49 % avtomobilov, od tega števila ima 13 % lastnikov po dva kamiona. Preko 3,000.000 kamionov je last ameriških farmarjev. Na velesejmu so na veliki električni plošči vprašanja in kar t< zanima, pritisneš na gumb in ž dobiš odgovor. Tako n. pr. izve da večina Američanov kupu,* svoje avtomobile na odplačevan-' in sicer tako, da plača 25 % tak j v gotovini, ostalo pa plača v 27. obrokih. 70 % Američanov se vozi na delo z lastnimi avtomobili, 15 % z avtobusi in tramvaji, 8 % pa z vlaki in podzemno železnico. Vsak sedmi Američan dela v avtomobilski industriji ali pa v njihovi prodaji. Povprečni delavec v proizvodnji mora delati 24,5 tednov, da zasluži šestsedežni ford. Prejšnje leto je 16,500.000 ameriških družin kupilo avtomobile, od tega 11,000.000 rabljenih in 5,500.000 novih. Statistični podatki so brezkrajni: 100,000.000 Američanov gre letno na dopust, tedaj potujejo po šestih milijonih kilometrih avto cest; imajo 50 milijonov osebnih avtomobilov, 80.000 privatnih letal in 8 milijonov čolnov za razvedrilo v prostem času. Na ameriških avto cestah ni križanja, a sestoje se od dveh do treh označenih poteh v eno smer. Odcepi z avto cest so grajeni tako, da nudijo čimvečjo sigurnost. Taka avto cesta je prikazana tudi z veliko maketo na velesejmu. AZIJA, AFRIKA, JUGOSLAVIJA Razstavni prostori Azija - Afrika - Jugoslavija so sestavljeni iz štirih glavnih delov, ki se potem delt,; še.; na manjše. V glavnih delih je prikazan odnos Jugoslavije kot zagovornika ntangažira-nosti in miroljubne aktivne ■ koeksistence, ■ ekonomski odnosi Jugoslavije do držav Azije in Afrike v njihovem razvoju, tehnična pomoč Jugoslavije tem deželam ter spoznavanje narodov teh dežel. Obiskovalec razstavnega prostora se seznani z raznimi državami Azije, Afrike in Latinske Amerike. Občudovati mora umetelno izdelane predmete iz slonove kosti (ZAR, Libanon), pridobivanje kavčuka, kakava, bombaža (Nigerija, Gvineja), v brazilskem paviljonu se lahko posladka s pravo brazilsko kavo, poleg tega pa lahko občuduje še nešteto drugih stvari. Od vseh afriških in azijskih držav je prav gotovo naj lepši libanonski razstavni prostor, kjer je prikazano življenje in delo libanonskih ljudi ter njihovi dosežki v trgovini. Se prav posebno pa se Libanonci lahko pohvalijo s voj im izvrstnim sadjem. Na bogato obloženi mizi lahko zaslediš vseh vrst sadja, od jabolk do banan in pomaranč. Pravijo, da, kar se sadja tiče, je Libanon Indija Koromandija. Po razstavi sodeč bo to kar držalo. Na razstavnem prostoru ZAR lahko občuduješ na slikah veličastne piramide, na drugi strani pa vidiš oogromne nebotičnike, ki napredek, ki ga je v zadnjem času dosegla ta država. Staro se umika novemu! Na. veliki sliki je prikazan tudi Sueški kanal, ki je bil zgrajen leta 1869 in je postal ljudska lastnina šele leta 1956. Zanimvl a hkrati tudi lepi so paviljoni Alžirije, Gane, Gvineje, Iraka, Kuwaita, Liberije, Malija, Sirije, Sudana, Tunisa ... Iz vsega razstovljenga je mogoče sklepati na veliko zavzetost teh narodov za čimprejšnji dvig iz zaostalosti. Pri tem pa jim vsekakor pomaga tudi prijateljska Jugoslavija, kar je tudi prikazano na letošnjem velesejmu. * Se bi lahko pripovedoval o letošnjem jesnskem zagrebškem velesejmu. Ostalo je še mnogo stvari, ki bi marsikoga zanimale. To so le skromne drobtinice, ki sem jih posredoval z razstavnega prostora, ki obsega 150.000 kv. metrov. Zlasti bi mnoge zanimali razstavni prostori ČSR, Poljske, Švice, Bolgarije, Avstrije, obeh Nemčij-... Kolikor držav, kolikor paviljonov, toliko novih stvari, novih dosežkov, toliko novih uspehov človeka za njegovo lepše življenje. M. Mate VAS - FARA Gasilsko društvo Vasa-Fara je imelo 14. sept. nenapovedano nočno vajo. Komandir Obč. GZ Kočevje tov. Lesar in nadzornik strojev Obč. GZ tov. Leskovšek sto po sedmi uri zakurila ogenj 150 m od gasilskega doma v vasi ter vključila električno sireno. Sest minut po alarmu je desetina gasilcev že izvedla trodelni napad. Na koncu vaje je komandir Obč. GZ Lojze Lesar pohvalil člane, ki so se v tako kratkem času zbrali in stopili v akcijo. ta leden za vas PRODAM Ugodno prodam skoraj novo . spalnico in kuhinjo. Vprašajte na -Roški 30.' Urban z Ribnce RIBNICA Rodila je: Rigler Frančiška, gospodinja iz Praproč 9 — dečka. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame MARIJE KOMAC roj. VENCELJ izrekamo globoko zahvalo sorodnikom, prijateljem, hišnemu svetu za pomoč, darovalcem vencev ter vsem ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož z otroci ter ostalo sorodstvo. IZGUBLJENO Kdor je v četrtek izgubil naočnike z roženim okvirjem na Cankarjevi cesti v Kočevju, jih lahko dvigne na upravi »NOVIC«. PRODAM Prodam večje število kanarčkov. Jože Marinšek, Gorenje 19 pri Kočevju. Rokometaši Dobrepolja v novi sredini (T. L.) — Kot je že znano, so rokometaši Dobrepolja v pretekli sezoni zasedli prvo mesto v »Dolenjski rokometni ligi« in se plasirali v »Ljubljansko okrajno consko ligo«. Poleg ljubljanske so še štajerska in primorska conska rokometna liga. V ljubljanski rokometni conski ligi so v tej sezoni še: Mladost iz Kranja, Duplje, TVD Partizan Ljubljan-Siška, Šentvid pri Ljubljani, Medvode in Črnomelj. V novi družbi čakajo Dobre-poljce težje naloge kot v dolenjski ligi, fantje pa pravijo, da bodo tudi temu kos, saj je med njimi dovolj dobrih igralcev. Pač pa bodo nastali večji finančni stroški, ki jih je društvo prebrodilo s podporo domačih podjetij. Vsekakor bo morala večjo pomoč dati občinska fiskultuma zveza, posebno še, če bodo v jesenski sezoni dobrepoljski rokometaši zasedli kakšno vidnejše mesto. V nedeljo čaka rokometaše Dobrepolja prva preizkušnja. Nasprotnik je TVD Partizan Ljubljana-Šiška. Tekma bo na domačem igrišču in bo pritegnila številne gledalce. Upamo, da bodo rokometaši Dobrepolja dobro prestali ta izpit. Glasilo Socialistična zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14 a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polleta 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje PRODAM Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjski štedilnik. Naslov v upr. Novic. SLUŽBA K štiričlanski družini sprejmem gospodinjsko pomočnico. Marija Jesih, Grosuplje 198-stolpnica. Razpis Komisija za osnovanje in odpoved delovnega razmerja pri Kovinskem podjetju Ribnica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 strojna tehnika z dokončano srednjo tehnično šolo — strojni oddelek, večje število visokokvalificiranih in kvalificiranih ključavničarjev, večje število polkvalificiranih in kvalificiranih obločnih elektrovarilcev, 2 kovinostrugarja. Plača po pravilniku o delitvi ošabnih uohodikov. S stanovanji ne razpolagamo. Razpis velja do popolnitve delovnih mest. Razpis Komisija za sklepanje in odpoved delovnega razmerja Komunalne banke Ljubljana, podružnice Kočevje, razpisuje delovno mesto KREDITNEGA REFERENTA. Pogoji: višja ali srednja izobrazba — tudi začetniki! Osebni dohodki po pravilniku banke. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Takole so zaplavale lubenice na tržnici, ko jo je poplavila Rinža. Prodajalec tokrat ni lovil kupcev, ampak lubenice. El M® KOČEVJE: od 20. do 22. septembra ameriški barvni film »Vrnitev v mestece Peyton«, 23. in 24. septembra sovjetski barvni film »Hajduška kri«, 25. in 26. septembra ameriški film »Ali je to ljubezen«, od 27. do 29. septembra Italijanski barvni film »Afrodita, boginja ljubezni«. RUDNIK: 21. in 22. sept. ameriški barvni film »Sever-severo-zahod«, 25. in 26. sept. ameriški barvni film »Osamljeni maščevalec«, 28. in 29. sept. ameriški film »Groba sila«. RIBNICA: 21. in 22. sept. jugoslovanski film »Peščeni grad«, 28. in 29. sept. jugoslovanski film »Možje«. VELIKE LASCE: 21. in 22. sept. francoski film »Nedolžna dekleta«, 28. in 29. septembra ameriški barvni film »Trojanska Helena«, LOŠKI POTOK: 22. sept. nemški film »Primer inšpektorja Shir-dinga«, 29. sept. ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddy Duchi-na«. DOBREPOLJE: 21. in 22. sept. ameriški barvni film »Žena v preizkušnji«, 25. sept. ameriški film »Divji veter«, 28. in 29. sept. ameriški barvni film »Ponosni upornik«. PONIKVE: 26. sept. ameriški film »Divji veter«. PREDGRAD: 21, in 22. sept. angleški film »Podaj roko hudiču«, 28. in 29. sept. sovjetski barvni film »Rdeče listje«. SODRAŽICA: 21. in 22. sept. amer. film »Mladi levi«, 28. in 29. septembra nemški film »Zaljubljena detektiva«. BROD NA KOLPI: 21. in 22. sept. ameriški barvni film »Osa- No, čast buod’ bogu, fest»' ,aJ. za nam’! Tri kejdne smo se " tal’ z nim, tok de nas je , ,na štjanu zdajlou. Zdaj s’ lohku ^ lu oddahnemo in sjedenio n vorike, saj festival je lajn > . skoraj toku, ku mjan’ zadnjnU smu, ku s’m pomuotama P® (u u blatu Partizana, n č š de ® -g, dat zvočniku in druzga, Il(lt jriig pa zvajdu, de so bli tie an tič’ zrav’n. Naj buo taku al . ( kaj tacga se ne smaj več ^ saj najsmo zač jetnik’, de b -je usak’m korak’ lovil’. Zdaj s_ trije festival’ za nam, •* rl)y majnde še zmjeraj ne znamo . obrn’t. Jest misl’m, de buo lajnu use drgač zgljedalu. Prou fajn jc bla opera, ku , licitjeral’ nevajsto. P r nas so ^ dostkrat take licitacije, b1 ,rilll. ž je n jo, tistmu pa praumo * V' gajne. No, ta licitacija cj k (fj pu spala, saj Je trajala skor ^ ure, tanarb’1 fajn pa je bin tadebjel’ mešetar, k’ je uogl frise puokou, de smo se n1 , ret poštjanu nesmijat. Jest s’® * ^„1. mislu: anga tacga b muog* .p pa b’ biu naš humorističn ' j, | use drgač’n. Pa kaj, ku znan*® smajšn’ pousoud drgej, sam® ne, kjer b blu trajba. Tok® ?il-tiid ze humoristič’n večjer P.vy bil’, de je tu žje tretji * o-in de najsmo več z’čjetnik • nika jc žje bla, čeprou so malu mimu mahln, učasb j|' več piči’, marsikaj pa tiid 7 pja in lajn pogruntal’, drgač r^n- pa še use premalu čiit’t po neurn11' sprani’, de najso pi z’praul’ in še kašn’h počjel’. Scvajdc, miz in u Rihnc’ tud’ naj, če pa tešku sprav’t u grad mljoni maščevalec«, ^'/niiri tembra sovjetski barvn gri potujejo«. STARA CERKEV: 21-‘j^ta C tembra poljski film "^u,rišk®VA ča«, 28. in 29. sept. »m gleški film »Podaj i’olw ti®11 na, človajka z Ribnce, tisi^ -|a. cajl’m svajt’ znanga been g® vajka, use preveč pa jc b rjenu, premalu pristnu. £ ’a (c-s’m prepričan, de buo tiid ^„ii sliva! šula z drugu la.jtu. t’ga se muormo varvat, ®e bla ta šula kar napraj. ® ■> jo-zedajva kvaliteto festivala, J vjd' bra, same 1’pjte stvari lohK mo, 1’dje žje kumaj čakaj® ^jc-val, samu ribnšk’ večjer sc raj šjepa b’l zadaj. Tu Pa z tu, k’ use sloni samu par ldcjh, drug’, k b tu® sodeloval’ sc pa držijo ob -in s’ misl’jo, kar naj J1®^ ^n®' zajebavajo, mjanc žje n1 do. Pa toku žje njab’ sin^iič®'’1 Pa še najkaj: po humor u večjer’ je blu rečjanu, d , s>" grad’ zabava s pljesam. j pr cer naj dost’ z’ piješ, ga raJ’ gcf Lu ciikncm ta cajt, a*nP‘,.rpC & najs’m imu kam. Okul ka' . stti l»lu samu najkaj miz, n*1gti* l’di jc pa stalu, p b rad v|dl ’ najkaj dnarja. Pol pa, * . oil d®' de najmajo kej s’d’t, so s p®' mu. Tu jc bla spjet aim* sp» tjeza gostincu, k so l’d* revec _n0si p» Urb»® 29. ser