Radičeva politika. St.fepan Radič je voditelj repUijlikanske hrvatske kmetske strankr Pri \Qlitvah za listavotvorno skujiš6iuo je dobil na Hrvatskem m \ Slavoniji 50 poslancev. Kmetskogospodarski program Radičeve stranke ni vreden ne piškavega oreha, čeprav se je za-cljučil še komaj 1. 1919. Slovenska kmetska zvezc; je že pri svoji ustanovitvi 1. 1907 imela boljši in temeljitejši prograni, katerega je po potrebi od ieta do leta proširjevaia. Piše^o sicer, da je RadiČ pod utisom velikopoteznega socijalno-gospqdarskega progrtama, !ki ga zastopajo ?a kmete, obrtnike in ielavce čiani našega Jugoslovanskftga kluba v ustavnem odseku, zadnji te den tudi ,,izdelal" nov gospodarski program, toda program je Radičeva tajnost, drugi smrtniki še ga uiso dobili na izpregled. Dosedaj gre Radi čeva borba samo za republiko, od katero pričakuje, da bo potem politična uprava boljša, da bo knuh cenejši, da bo obleka in obuvalo naenkrat v precbilici na razpoiago, stvari torej, ki nimajo z republiko pravzaprav nobenu rveze. Toda isti hrvatski kineije, ki še niso politično dovolj izobraženi, mu to slepo verjamejo. In kako se bori Radič s svojimi 50 poslanci za republiko? Dvojni načik bi bil mogoč, da izvojskuje republiko: ali da ide v ustavotvor.no skuj-ščinoin jO tam s somišljeniki zaključi, ali pa krvavim potoin, to je z vojsko, z revolucijo. Radič prvega pota noče nar stopiti, noče v skupščino, da bi se letam i-udil za republiko. Sedi doma v Zagrebu za pečjo in od časa do 6asa razglaša papiruate razgjase. Druga pot bi bita vojska, krvava revolucija. Kje ima Radič puške, patrone, strojne puške, topove? Cc tudi organizira na tiliem revoluc:]o, v treli dneli bi bila taka slabo pripravljena r.evolucija potlačena od redne vojsk«. Na bo;iš(fu bi ostalo kakih 5—10.000 zapeljanih nedolžnih kmetov, kajti g. Radič in doktorji ter gospodje okoU njega gotovo ne bodo šli tje, kjer se bo streljalo, a republike hrvatriki seJjak ne uo do;riL Kftor ti: a kmeta v revolueijo, ga tira samo v smrt, kaj^i kaj drugega je proti redoi vojski teiko doseči. A Radičevi pristaši šepetajo na tihem, da jim bodo prišli na pomoč — Avstrija, Madžarska in Italija. Mi (ega no ver.u]emo, ker imajo te države pač druge skrbi, nego poŽeti vojsko, da gospodinu Radiču na ljubo ustvarijo s človeškimi in materijalnimi žrtvami novo državo, ko]e prebivalstvo % Djimi iz narodnih ozirov ne bo nikdar imelo pravega prijateljstva. In 6e bi se že imenovane države odločile za kako vojbko, potem bodo vo>kovale 2» svoj ra6un, za svoj žep, odvzele bodo< uam lepe kose naše zcmlje, Radifia pabodo pustile sedeti tam, kjer je. Vprašamo se v velikih skrbeli, kako inore biti Radič tako domišljav^ da, se bodo tuje uržave bojevale za njegove ideje? In vendar je Radič tako domišljav. Zato pa je velika nevarnost, da l>o tiral kmetsko Ijudstvo t kako revolucijo, v kateri bodo kmctje umirali, a Radič ostal nerotaknjen^ &li pa da nam povzrofii vojske s sosedi, koje vojsk se bodo igravale na naših slovenskih tleh. Mi Slovenci bi potem prenašali vse grozote vo^ske, požige, rope, o ustošenja, begunstvo^ rn kar je z vojsko v ozki zvezi, Kdot hode kri in smrt našega ljudstva, naj gre z Radičem. Slovensko kmetsko ljuijstvo je ravnokar doživelo veliko prevaro na sebi. Samostojneži so Šli kot nešitelji nažega kraeta v zadnji volilni boj. Toda komaj je minilo Iri inesece, je bilo kmetijko Ijiidstvo izdano. Saraosftojni poslanci so v ustavnem odboru glaso* vali proti kmetskemu programu, po~ Beli vojsko proU katoliški cerl:vi, priakočili turškim begom z 1 milijardo K na pomod, ločili se od drugil. kmetskib. poslancev ter za ceno, da postane en mesar minisler in en doktor poslaliik, z vihrajočo zastavo prešli — ob Btran kapirtalistifiaili demokratov. Seidaj hoče.o slovensko ljudstvo prevariti drugi ljudje, ki prihajajo iz Hr ivatskega, RadiČevci. Tudi oni ne išfcejo koristi slovenskega kmeta, ampak saiue sebe in navajajo ljudstvole y nevarne, krvave pustolovščiap Zalo pozor pred sloveaskimi ia hrvatskimi varalioami!