153 številka.
(
(Zjutranje ^dnnjo.) V Trstu. v soboto ihte 22 decembra 1894.
Tečaj XIX
„EDINOST"
izhaja po trikrat tih, ted n t	iz-
danjih uh torkih, četrtkih
in lobotah. /.,utranj.' ininiijv iz-hajk ob t». uri zjutraj, večerno p« ob 7. •r. večer. — Obojno i nI mi ji- sume : *a je.lmi m*n»C . f. — .SO, .zven Avutvij.' f. 14.. «» tri . . . 2.60 , . t _ m pol leta , . . 5.— . ,	m!_
aa f»e lein . . „ 10,— „ „ je_
N« naračbe hrpz priložene naroč-iine s» »e jemlje ozir.
Posamične številko ne dobivajo t ;iru-d«j.ilnii*ah tobaka v Irntn pu a n*.'., t> Gorici pu 3 nyl. Sobotno Vfčt'rno i«di»nj« v Irntu 3 n?.. v Gnrlri 4 at.
Glasilo »lovemkega političnega dpuitva za Primorsko,
O/Iftii s* ra.'uue po tarifu t petita; ri na«!'>T. t dnbflimi Uricami *• plaiaj« |m iMt-r, kolik >r	. avivtnlh rr»fi#.
i'oi • -j <>«:urtn.o • in jtTita/th vtle, .ii»-n sci o^lan itd.aa rurunajo po« ngadki.
Vsi dopisi raj nit pt»|il;!ij.' ur« biiitfu ■ U * i f\ ('H^orru.i ^t, lil. Vasici pitmi> rai>r\ I>iri frsn'ii>vano, k "- nef-a-ikovina M «e »pro; Jtu»j i. Rokopisi ne vr>j*ja.
Knra'nino, rek!ifeecij» Iti n<»l \t» «;>re-je.aa *pr(irnWiK ulic* Molins pi* -sols kit. S, K. sadit. Odprte reklamacij* lo prosu poitnm*.
„f lin f ti J« mat!'.
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
n.
(Konec.)
Torej, kakor rečeno : državno pravo jo Hrvatom in Čehom istotaka „sanjarija* ali utopija, kakor nam narodna avtonomija. Teženje nafte po uresničenju narodno avtonomije ni nič manj in nič boli opravičeno rH izvedljivo, kakor teženje Hrvatov in Čehov po uresničenju njih državnega prava. Tu imamo torej najvzvifienejša idejala Hrvatov in Čehov na jedni in Slovencev na drugi atrani: narodno avtonomijo in državno pravo.
Ali je pa morda teženje Hrvatov po uresničenju državnega prava v nasprotju z našim teženjem po narodni avtonomiji ? Nikakor ne ! Nasprotno : z uresničenjem državnega prava dobili bi mi Slovenci de lo poglavitni pogoj in pravo podlago la uresničenje narodne avtonomije.
Ponavljati treba zopet in zopet, da to niso nikake sanjarije, ampak teženja so, katera se uresničijo v bližnji ali daljnji bodoč-noati tako gotovo, kakor gotovo so odklonili na ljubljanskem shodu poštovanje državnih zgodovinskih prav drugih Slovanov,
To vemo pač, da danes niste ho aktu-valni vpraSanji narodno avtonomijo in uresničenja državnega prava hrvatskega. Ali g«>-spfida: ti dve točki sti in morati biti glavni in konečni naš cilj.
In mi naj bi pozabili na ta avoj cilj/golj zato, ker ne vidimo že danes znamenj na nebu, da že jutri doBežemo tn svoj cilj. Ne, tako ne smemo delati slasti mi Slovenci v sedanjem veku, T tej dobi nervozne nuglico, ko se zgodovinski dogodki ker pode drug za drugim, ko danes no vemo, kaj nam prinese jutrišnji dan, ko utegne; jutri postati živa resnica to, kar ao danes lo prazne sanje.
Glavna načela morajo vsikdar stati na prvom mestu programa, kot nepremičua točka, kot stož&r, okolo katerega se druži in raz-vršiuja vse drugo, kakor in kolikor ravno zahtevajo sodobni odnošaji. Prvo in glavno jo načelo, in potem naj sledi razumno poštovanje razmer, ali če hočete: zdravi opor-tunizem. V tem pogledu so nam jasen vzgled Ćehi — Staro- in MladoČehi, kakor tudi konservativno plemstvo. Oni sodelujejo na podlagi sedanje ustave, dasi jo ne p r i p o -z n a v a j o. A kaj so storili, povrnivši se v državni zbor P Podali so svečano deklaracijo, da ne pripoznavojo te ustave, da pa hočejo sodelovati na podlagi iste, ker jih ravno sedanje razmore silijo rto. Najprvo na-glašajo torej svoje nepremično
PODLISTEK. "
Bardyjeva obitelj.
Prigodba iz letu 1848-49.
1'oBlovonil lv. K u rat.
—	Kuj pomeni orožjo na tvojoj strani, Emerik P — vpraša starka s tresočim glasom.
—	Slabi časi, zares prav slabi časi. Pa če nam jih je gospod D<>g namenil, kaj ćnmo uti revni ljudje P Danes «om v sanjali govorila t mrtvimi. Zdelo ne mi je, da ao bili vai oboroženi in mi namigovuli, naj grem žnjimi. No, saj sem vedno pripravljena hvaležno položiti svoje življenje v roko Gospodovo, koji mi je je dal. Prejšnjo noč sem videla letno število 1848 dvakrat zaporedoma z ognjenimi številkami na nebu žareti. Kdo vo, kaj na« Se čaka P Slabi časi to, zares prav slabi časi!
—	Čemu nosiš orožje, Ernerik P Vojsko bomo zopet imeli, kaj ne P Preveč jo že ljudi na svetu in zato no morejo več v miru živeti, ni res f —
Emerik se nemo prikloni in poljubi starki roko.
—	Greš tedaj na boj, Eoierik P Bog te
I
načelo, iti potim še 1p pnštevnjo obstoječ:« razan re.
Tako moramo delati tudi mi, Bko hočemo, da nas bode svet smatral reenimi politiki, ki vedo, kaj hočejo in ki nočejo ni ta las odstopiti od tega, kar hočejo.
Poleg »sega podtikanega nsm „radikalizma" emo vondar toli pametni tudi mi, da vemo, da ne ne more z glavo skozi zid. Znto pa smo, u a g I a r i v h i najprvo svoje idejale in glavna načela, napravili koncesijo aedaujim razmerum n t< m, da pmo
dejali vj-tvojem nasvetu : „---— — a z a
bližnjo bodočn oh t, cziromu do u g o d n i h i h državnosborskih zvez naj se v politični in pailamcntarni program vsprojmejo vso one težnje, katere so določili slovenski in iRtreko-hrvatski poslanci na shodu dne 2. oktobra 1890 v Ljubljani* — prav
tako, kakor je želel oenovalni odbor zaupnega shoda.
Se nekaj, gospoda 1 Izgovor, da SirSi sloji Se ne razumejo takih stvarij, ne le da no velja, ampak uprav to nerazumevanje bi nas moralo siliti, da vedno in vodno naglaSamo svoja glavna nadela, da vzbudimo zmi-aolin razumevanje za nafte narodne cilj/-. Inteligencija mora biti voditeljica narod«, vleči ga mors, ako treba, so silo za seboj. Narod treba pripravljati na njega bodočnost in priaojeno mu nalogo. Pomislite vendar na posledico, ako bi važni zgodovinski dogodki zalotili naft narod nepripravljenega in nepoučenega?! Deuimo, da nam danes ali jutri krona nam« podi bel listič: dajte, napišite tu svoje ž Ije ! In narod ne bi vedel česa odgovoriti, ker ga nismo poučevali, ker ga n i a m o pripravili na ta t r e n o -t e k. Zlat, usodepoln trenotek bil bi izgubljen za nas — morda za vedno.
Zato smo žoleli, da uvod k resoluciji H. nsglasi nufta glavna načela in n»Š» idejale. Shod je ugodil naSi želji lo gledo narodno avtonomijo — drugi dol pa jo odbil. Naglasili so teženje po narodni avtonomiji, pri tem pa nnčejo poštovati zgodovinska prava naroda hrvatskega. V tem vidimo mi no le nedoslednost, ampak tudi neprevidnost, kajti kdo more vedeti danes, kateri teh dveh idejalov pride poprod do svojega uresničenja, in mi bi želeli celo, da se popred izvrši zgodovinsko državno pravo, ker bi dobili z iatiui — kakor omo že cmenili — pravi okvir ?a u-reaničenjo našega idejala — narodno avtonomije.
Sedtij nas menda razumejo razsodni ljudje, zakaj smo tako trdovratno branili svoj uaavet v njega oeloti in zakaj smo, dasi krvavečim srcem, izveli posledico iz dejstva, da ho je odklonil drugi važni del našega nasveta.
spremljaj na vseh tvojih potih ! Ko pa poj-deft mimo razpela, no zabi ozreti bo k Gospodu, v kojega oblasti jo življenje in smrt — govori stara babica in, položivši svoje Huhe, velo roko na glavo svojega vnuku, šepeta: „Blagoslov VsoUiogočnega naj bo s teboj 1"
—	Tudi moj soprog jo bil lep, mlad in čvrst, ko som ga zgubila, tedaj varuj so ! — vzdihne črnooblečena vdova objemši svojeg« netjaka.
In glej, celo mali sključ^nec se ihte objame kolena svojega ujoR, milo proseč ga, naj nikar dolgo ne izustune, kajti strah bi ga bilo zsnj ! — — —
Zdaj je Juldnka na vrsti.
Povešenih oči približa »e odhajajočemu mladeniču, kateri je bil tako zal v svojej uniformi, ter uiu s svojo majlieno, bolo ročico pripne uinctno vezeno petbojno kokardo na juua?ke prsi. Barvo so bile : modra, zlato-rumena, rudeča, bela in zulena.
—	Razumem! — vaklikno veselo iznenađeni mladenič in prisrčno pritisne ljubljeno deklico nr svoje prai — to so barvo Sedmo-
K rosoluc'ji IN. niso stavili naJi »aupni možjo nikalerga nasveta, razun tega, da se s4 Slovenci vsporedno n<iglaJajo tudi Hrvatje.
K resoluciji IV., govoreči o koaliciji in posto panj u slovenskih poslancev, so pa nasvetovali jako vhžne premeuibe.
V prvo ae nam ni zdelo umestno, ampak neprevidno, du bi shod odobril kar vse postopanje iz koalicije izitopirših poslanaev, ampak želeli emo, da se odubri za sedaj le njih izstop iz koalicije kot tak, K h j t i dotični ponlanci so storili io le prvega pol koraka: izetopili so pač it koalicije, ali v opozicijo niso stopili proti zistemn, kojega je na nedosežen način ožigocal g-vornik Koblar med burnim odo-brovsnjem vse zbornice. In ne le govornik Ko. blar, ampak vsi govorniki so pravo za pravo — seveda nehotj — utemeljevali po nas na-svetovano premembo. Tako ostre obsodbe gotovo še nismo čuli, kakor na ljubljanskem shodu, ali naravne posledice, izvirajoče is te obsodbe, nikakor niso hotele na dan.
Nadalje poživlja resolucija IV. koalirano poelance, da izstopijo iz koalicijo, in to ne samo radi tega, ker nismo dobili porofttva xa ugodno rešitev naših teženj, nego tudi zato, ker en s koalicijo načelno vzdržuje p r o t i b 1 o v a n s k i a i s t e m. Po tej stili-zuciji so oba vzroka za izstop iz koalicijo postavljata v jodno in isto vrato, sta toraj jednakoveljavna. Tomu nismo mogli pritrditi, ker se iip-id vidi odločilen poslednji vzrok, da ho namreč načolno vzdržuje proti-slovanski sistem. Zato smo nasveto-vali nastopno atilizuaijo: „Ne toliko radi tega.....temveč tudi zato itd. itd.
Tu so jo sicer viprejel naš na«vot glede vzdrževanja protislovenskega zislema, toda no povsem s tik") stilizacijo, kakor smo želoli mi.
Popolnoma pa smu propadli s svojim nasvetom, „da j« slovanskim poslancem iskati meeta lo v krogu slovanskih opozicijonalnih poslaucuv".
Temu našemu nasvetu ao očitali, da sega preduleč, ker vendar no gre, du bi toliko vezali naše poslauco.
Na to očitanjo nam jo odgovor prav kratek. Shod sam je naglanal, da so s koa-l.cijo vzdržuje protislovanski /.istem, torej mu je bil pred očmi narodni moment, A kjo hočete tbrej iskati odpora proti protiilovanskemu zistemu, n«go — med Slovani?! Koalicija ima aioer tudi drugorodnih nasprotnikov, toda ti se jej n o upirajo i z i s t e g a vzroka, ki jo za nas veljaven v prvi vrsti, to je, iz narodnega vzroka. Zato si želimo mi koaliciji slovanske protikoalicijo. Naši po-elsnci ee sicer lahko vežejo od slučaja de slučaja
graške, združene z 0o'eraltimi. Kjerkoli ae bodem bojeval, hočem jim skazovati čast ! —
Molče dovoli Jol&uks, da jo mladenič radostno objame in, ko se konečno izvije njegovim rokam, zajeclja v sladkej bolesti:
—	Ne zabi mo ! —
—	Prodno te pozabim, strohnelo bodo v grobu moje kosti!
Pri teh beacdah poljubi šo enkrat deklico na čelo, pozdravi zadnjikrat domače, ter odidei brzih korakov, potegnivii čuko globoko na oči.
Na kamenitih stopnicah zorožlja njegova sablja tako, du jo odmevalo po vsem gradu. — V majhnej pritličnoj sobi jo stanoval najstarejši sorodnik Simon. Tudi pri njem so oglasi rnlitdenič, da ga pozdravi. Stari Simon ga sprejme z besedami :
—	No, moj sin, lo zlo Turkov posekaj !
—	Letos se ne bomo lenali s Turki, atric ! — odgovori mladenič smehljaje so.
—	No, tako sekaj Francoze! — popravi hitro mož prejšnjega stoletja.
Pri velikih vratih pričakoval jo mlado-
s tem ali onim — pistevajoč parlamentarna odnviaje —, ali mestajimjele m«d Slovani.
Tako sodimo mi — shod je odločil dru-
gač«.
Ker se nam pa ravno to vpratanjo vidi naravnost pereče, je luhko umeti, da se nismo hoteli vezati na sklep »hoda, ki se jo toli oddaljil od naših nniorov.
Ia dosedanjih itvajsnj so jasno razvidni vtroki, zakaj so nismo hoteli vozati na prograa, vsprejet na ljubljanskem shodu. Kdor je slovanskega srca, naj nas iodi — mi se sodbe ne bojimo. Za sodbo ljudij z noslu-vanskim ste.m se pa — no brigamo.
V prihodnje hočemo spregovoriti io o V., VI. in VH resoluciji, pri katorih ni bilo načelnega navskrižja med našimi ia shodo-vimi nazori.
SledojiA se hočemo — k s r aa moramo! — opravičiti tudi gledtf na formalno stran naiega postopanja. Kočljiva in neprijetna jo sicer ta naloga in najraje bi se jsj bili izognili popolnoma; toda — ne moremo. Po vseio, kar se je dogodilo pri uhodu in po a h o d u, vidino In dvojno p t pred sabo: ali opravičenje, ali abdikacijo! To po-slednjo poti pa no mislimo nastupiti, ker računamo na raesodnost in nirodno zavest triufikih Slovsnesv.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska r.bornioa.) Predvčerajšnjem jo vsprejnla iborn oa ankon o u e d e I j n e m počitku in pa jedno resolucijo o nadeljnjnm počitku zasebnih uradnikov in slug. Koncem sfje jo stavil poslanec dr. Luegnr nujni predlog, da zbornica itrečo svojo grajo radi nameičenja oziroma promaknjonja dveh uradnikov, ki ao v sorodstvu a naučnim ministrom M a d e j s k i m. Ministerski predsednik knez Windischgraetz so zabranjuje proti temu, da bi se kdo vtikal v izključno pravo ekseku-ti ve, nameščati sposobno uradnike, in opozarja na sodišče, določeno po ustavi, »ko bo ministri pregrešo proti zakonu. Sicor pa izjavlja, du vlada nima nič proti nujnosti prudh-gn, uadeja so pa, da zbornica odkloni Luogorjuv predlog. Zbornica je na to pritrdila nujnosti. Minister za notranjo stvari je dokazoval na to, da so napadi na ministra Madejskega neopravičeni. Zbornica je odklonila Lue^erjev predlog. Ni trobn naglušati, da jo dr, Luegrr branil svoj predlog z lastno mu odločnostjo,
Izpolnjeno je ! Minislurstvo Wokerlcvo iiginne skoro s potorišea. Miniatra Weker!e in
niča konjiški hlapec z dvoma osedlanima konjema.
—	Tebe no piitrebujoui! Lo doma ostani — pravi mu Emorik ; prime svojega konja na uzdi, skoči v sedlo, pritrdi si se zaponko svojo čako, spodbode konja in zdrči v daljavo.
Dospovši do žtlozn'ga raipeln, no domisli so opomina skrbno nt.iro babica, ker vodno misli le na nežno, pluvuiuso deklico. Oiro ao torej. V nekem odprtem oknu vidi plapolati bol roboc.
—	To si ti, radost mojega orea, dika mojega življenja] — govori poluglasno mladi junak sam sobi, zamahne z roko proti njej
in zdirja predrzno po strmoj poti navzdol.
*
» *
Takrat no bili res čudni časi.
Vasi so bilo kar iiuonkrat prazne, ljudjo so odšli, da ee ni vedel i kam, hiše so ovtulu zaprte in opustošimo. Slišati ni bilo ni zvo-nenja večernih zvonov, ni petj* s polja s« vračajoči!) 4onjio ; — le lačni, sestradani in zdivjani psi so su lovili po tJiih ulicah, po katerih jo žo trava rasti začela.
(Dalje prih.)
Lukae« ata do&la vieraj na Dunaj, bila je njuna sadnja pot ▼ cesarsko palačo kot svetovale* krone. Jako sanimivo in lajedno tudi ma^ilno ta raamorje aaed krono n minister-stvum Wekerleviaa je to, kar pile .Pester Ll. jri* teai povodu«. Pravi namreč, da to miniaterstvo !• od prvega i*<etka ni uiivalo zaupanja pri kroai. Kakor akoai oblake je moralo iskati peti do prestola in nikdar ni bilo prave harmonije med njim in prvim činiteljem v drfavi. Kraa ne obstoji ni od dn> nos ni od včeraj, ampak in dvo leti. Sedaj lahko aodimo, koliko so bile vredno tiste govorice, da ae je Wekerle „naveličal1 vladanja. Ne, "Wekerlo se ni naveličal vladanja, ampt»k krona ae jo naveličala njega. Mož se je držal krčevito vladnega krmila, dasi je vedel, d . ne uživa zaupanja na najvišjem meitu, 3'daj jo pač jasno, da tnu je nedostajalo glavnih pogojev vlade v konstituoijonolni drŽavi : za upanja večino v parlamentu in krone.
Suveda ho sedaj žo pridno ugiblje, kdo bode naslednik gospodu Wekerlu. AVo smemo verojeti virom „Agramer Tagblatta", ima sedanji ban hrvatski, grof K h u e n-II e d o r-vary, največ nade, da dobi nalog acataviti novo ministeratvo. To bi bila vsakako najugodnejša rešitev krizo za — Hrvatsko! SploAno aanenje je pa vender le, da dobimo aedaj la nekako prehodno stanje in da prido do definitivno rolitve krize Ae le potem, ko ae pololaj nekoliko zbistri.
Različne vesti.
Volitve V Pazinu. Torej zmaga, sijajna ■ maga na vsej črti. Med najnovejiemi vestmi od minolega četrtka smo že povedali, da je nafta stranka zmagala tudi v I, razredu. Ta amnga od zadnjega dne volitev je za nas neprecenljive vrednosti. Ne toliko lato, ker je sedaj ves lasiop čisto hrvatski, ampak veliko bolj zato, ker so aa najjasnnjii način postavljeni na lai nafti nasprotniki, ki ao kri* Čali v avet, da naši duhovniki terorizujejo avest" ubozega kmeta. Ni teiko ugjniti, kaj ao hoteli reči a tem; očitno lo to: da du-hovičina zlorablja neumnost ubozega ljudstva. Kaj pa poročajo aedaj, ko jim je tudi I. razred postavil stol pred vrata P1 Tu ao volili najinioviteji in najraisodneji volilci, kateri se ne dajo tako laho terorizovati. Kaj poreko f Vae mogoče, samo resnice ne; da Pazin ni, in ni bii nikdar italijanska občina, tudi v onih nesrečnih čaaih ne, ko ao jnj gospodovali italianiasimi.
Zaupnloa ikofu. NajboljAi popravek. Pio« colovim" trditvam o politiki v Cerkvi dalje ,11 Popolo" t tem, da je objavil aaupnieo duhovičine svojemu ikofu dr. Glavini v nje aeloti. V tej zaupnici namreč ni govora o drugem, nego o dušobrižnosti, pravičnosti in jednakosti, o avetej stvari in o veri. Politike je torej najti le v »Piccolovi* domišljiji, ali — slobnosti. Isti „Popolo* — in to mora dobro znati, ker zajema take atvari iz neposrednega vira, — trdi, da en prišli podpisi iz raznih dekanatov in med podpi-san i mi da ao i rasni duhovni i t a 1 i-janakonarodnoati. Kar pa ae dostaje „Piccolove* trditve, da kanoniki v Piranu niso hoteli podpisati zaupnica, pravi „II Popolo*, da je ista neverojetne. lato stvar kon-atatuje službena „Adria" in dodaje, da je izvedela iz avtentiikega vira, da škofovska kurija ni dobila nikakorinega poziva od papeža, da naj kurija aporoči rv. Stolici o narodnostnih odnulajih v trialko-koperaki ikoflji. — Človeku res Že preseda, videčemu, kako se židje ustijo o zaupnici katolilkomu ftkufu in o njegovem postopanju. Da nal presvetli ftkof nikakor ni tako alavofilon, kakor ga zaupi-vajo Lahi, pokazal je najjaanejAe s tem, da ao je udal kričanju iido-liberaleov in umaknil sv. misijon, dasi je imel popolnoma proate roke. To je jasno in zatorej kor čamo to stvar.
Cerkvene poboinosti o Božiču. Tukajšnji Škofijski ordinarijat objavlja nastopni red cerkvenih pobožnostij o letoinjom Hn-iiČu : I. Na Sveti večer: a) v stolni cerkvi pri av. Justu ob 8 popoludno večernice. b) v župni aerkvi pri sv. Antonu novem ob 3,Jj popoludne. — II. Na Božič: a) v stolni cerkvi pri av. Juatu ob 4. uri zjutraj zorniaa, potem bode prva slovesna sv. maia, druga aloveana av. maša bodo ob 10, uri. — Ob H pop. večernice. — b) V župni cerkvi pri av. Antonu novem ob 5. uri zjutraj prva, ob
10. uri druga slovesna sv. maia. — e) V župni cerkvi pri oo. Jezuvitih ob 5. uri zjutraj prva, ob 9. druga slovesna sv. maia. — d) V župni cerkvi pri sv. Antonu starem prva slovesna sv. maia. ob 6., druga ob 10. uri. — e) V župni cerkvi pri sv. Jakobu ob 4. uri zjutraj zornioe, potem prva slovesna av. maša, druga pa ob 11. uri. — f) V csrkvi
00.	kapucinov ob 4'/z uri zjutraj noraioe, takoj potem prva, ob 11. uri pa druga aloveana sv, maia. — g) V cerkvi pri mm. be-nediktinkah ob 5. uri zjutraj prva in ob 9. druga sv. maia.
Za iensko podružnico av. Cirila In Metoda je nabrala gospa Terezija Mctlikovič raed mladino ,Tržeškega podpornega in bralnega druAtva* 2 gld. in 8 nvč.
Popravek. Sveto, katero je nabral Ivan Treven v krčmi g. Kravosa, objavljena v več. izd. od min. četrtka, n i bila namenjena za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu, nm-pak za podružnico na Greti.
Za nedolžne družine radi izgredov z dne 12. novembra t. I. na velikem trgu Ae vedno ■aprtib, nabrali so svetoivanaki ponočnjaki 2 kroni 42 stot. se željo, da bi tudi drugi okoličani to poanemali. Nadalje ao darovali: Milavec Jukob 1 gld. 20 nč„ O. P., Krmpo-tič, Ljubljančanka in Ciuk P. po 50 nvč., Androjčič in A. K. v Sežani po 80 nvč. in Mlač 20 nvč. V imenu družin presečna h vala!
Občno izobraževalno, prava varujoče in podporno druitvo naznanja, da bode jutri 22. decotnbra podučni večer v delavskem podpornem druitvu. Predmet predava« nja : Misli na „Božični večnr.*
ODBOR.
Meetnl evšt tržaiki bode imel nocoj avojo XXX. letoinjo javno aejo. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika XXIX. aeja. 2. Priob-čenja. 3. Prodloženje občinskega obračuna za leto 1803. 4. Prodlog za odobrenje obračuna občinske blagajno za leto 1893. 5. P r e d-1 og i o la k eg a o d a e k a za podporo družbi »Lega naiionale*. 6. Proračun mestne ubožnice za leto 1895. 7. Proračun delavnic za aapuičene otroke za leto 1895. 8. Imenovanje ravnatelja javnemu do-brotvorstvu, 9. Proračun mostno plinarno za leto 1895. 10.—12. Zahtevanja dodatnega kredita.
Iz Kopra nam pijejo: Na nogo italijan-aki patrijotje, kjer vas je kaj, italijanski jezik na učiteljiiču v Kopru jo v veliki nevarnosti, pomagajte mu !
Tako nekako cvili ,11 Picoolov, dopisnik, v ponedeljskem večernem izdanju. O ironija ! Oglejmo si kako utemeljuje dopisnik „tržaike babe* avoj obup.
Toži, da so na učiteljiiču v Kopru poleg dvanajsterih po jeziku, miAljenju in vzgoji slovensko hrvatihih profesorjev le trije italijanski. No, dopianik ,tržaike babe" se je nekoliko pomoti]. Meni je znano, da je na ko-perakem učiteljiiču le 10 po jeziku sluvenako-hrvatskih profesorjev, po miiljenji pa celih C (ieat), drugi itirje ao italijanskega miiljenja. Da je to resnica, pričuje nam tudi to, da poiiljajo nekateri izmed teh profesorjev avoje otroke v italijansko vadnico, akoravno je na učiteljiAču tudi alovenska vadnica, Ako izra-čunimo profesorje po miiljenju (ker le mi-iljenje je merodajno) jo na učiteljiiču 7 italijansko in le 6 slovensko, oziroma hrvatsko mialečih profesorjev.
Sedaj pa primerjajmo. Učitoljiiče jo razdeljeno na 3 oddelke: slovenski, hrvatski in italijanski. Slovenci in Hrvati bi morali imeti dve tretjini profesorjev, a nimajo niti polovice. Kdo je na boljAem, Slovani ali Italijani P O tem naj blagovoli soditi Čitatelj sam.
Nekoliko postransko, pa vendar oči vidno, izl iva italijanski dopisnik svejo jezo tudi na imenovanjo g. A. Subica profesorjem na učiteljiAču v Kopru. To pa je že celo smešno; omenjeni dopisnik bi gotovo želei, da bi ime* riovali kakega Toskanca za slovenski pouk na slovenskih oddelkih. GoepAdi Italijanom ae godi predobro, radi tega pa upijejo po svoji atari navadi, da bi zadušili naše pravično pritožbe.
Da bode Ae bolj razvidno, kako ae zatirajo ubogi Italijani na učiteljiiču, omenim naj ie nepravično razdeljevanje državno podpore njim v prid. V kratkem Vam postrežem tudi z natančnimi številkami o tem, da bo-dete videli, kako se na učiteljišču protožirajo Italijani, da^i na Primorskem ne primanjkuje italijanskih učiteljev, pač pa slovanskih.
Za danes dovolj.
Triglavov plee se bode vršil v Gradcu dne 16. januvarja 1895 ob polu 9. uri zvečer.
—	Dftniel-Annen^ale. - Vojalka godba 7. peApolka. Ustopnina: za osebo 1 gld., za obitelj 3 gld.
Nenadna smrt. V poslednji številki na-iega lista priobčili smo, da je nenadoma umrl Bsrkovljanski gostilničar Josip S c h n i-n e r, jeden izmed naj«e.~nejAih pristašev italijansko ,liberalnt* stranke. K tej vesti nam je Ae pridodati, da je bii pokojnik imenovan v tekočem letu sodnim poverjenikom tržaškega, za mesto odrejenega aodiiča (proture). Smrt ga jn roiila tega poverjeništva.
Surov gospodar. Predvčerajšnjem prijavila je 39lotna hišina Helena Pogačnik policijskemu ravnateljstvu, da jo je nje gospodar trgovec g. H. pretepel, vrgel ob tla in teptal r. nogami. Bila jo tako razburjena, da jo je prijel krč. Pozvali so zdravnika, ki je zasledil sledove suroveievih pesti in čevljev na raznih krajih trupla pretepene dekle. Zdravnik je poslal deklo v bulniinioo; surovega gospodarja zaslišali so na policiji na zapisnik in ga pustili svobodnega, dokler ga ne pokliče sodišče na račun.
Nenadna smrt. PreJvćerajlnjem popoludne umrl je nenadoma 34 letni listonoia Peter Miškvaa, stanujoč v zagati del Moro hSt. 6.
Konjaka brca. Predvčerajšnjem vprezal jo 48ietni h'evar Ivan Grželj svojega konja, kar ga je žival brcnilo v lice tako ailno da mu je zdrobila spodnjo čeljust. Siromak moral je v bolnišnico.
Tiskovna pravda. Minoli četrtek vrSila ae je pred tukajšnjim kazenskim sodiščem razprava proti Jakobu Giacomolliju, odgovornemu uredniku lista ,L'Indipendente", založenemu prestopka zanemarjanja dolžnega nad-aorovanja liatu. Povod aatožbi dalo ao razne zaplembe iatega lista zaradi člankov in spi-sov, ki ao bili naperjeni proti javnemu miru in ae pregreiili prtti §§. 300, 302 in 305 kazenskega aakona. (Ščuvanje na zaničevanje oblastnij; zapeljevanje in zagovarjanje k nagajivim pritožbam; nagovarjanje k aovra-itvu proti drugim narodnostim.)
Zntoženeo je iajavil po svojem branite* lju, dr. Mandlu, da prevzima vao odgovornost za inkriminovano Članke, glede aane-mnrjanja dolžnega nadaorovanja pa je trdil, da je čital članke, priobčene v ,1/Indipen-dentu", da pa v inkriminovanih člankih n i zasledil ničesar kaznjivega (!!), Javili tožitelj zahteval je največo kazen, katero pripušča zakon, branitelj pa je trdil, da kazenako ao-dišče ni kompetentno za tu stvar, kajti iata morala bi priti pred porotnike. To trditev ovrgel je javni tožitelj, na kar je aodiiče obsodilo Giecomillija na 30 dni aapora in 20 B. globe, odnosno na mesta denarne globe na 4 dni zapora. Branitelj prijavil je nično pri* tožbo proti obsodbi.
Sodnijeko- Evgen Benedetti, 18 let atar, italijansk podanik, služil je nekaj čaaa kot pomočnik pri žganjarju Antonu Pizzarellu. Svojo alužho jo zlorabil a tem, da je kradel denar in a tem avojim „praktičnim" postopanjem nabral 200 gld. Sodišče priznalo mu je 4 mesece ječe, — 28 letni težak Anton Grsetich, italijansk podanik, dobil je zaradi poskušenih tatvin 13 meaecsv ječe. Po prestani kazni bode izgnan iz Avstrije. Mogoče je, dn mu bodo v blaženi Italiji sreča milejša. — 58 letni kmat Juri Čergo iz Ko* perskega okru j a dobil je v tajni razpravi 5 mesecev ječe, ker je bil nekega dne mino* lega poletja v mrtvašnici v Skednju nesramno ravnal z dvema deklicama ; jedna bila bila je atara 8 let, druga 5. Stari nečistnik izgovarjal so je, da se jo hotel le malo apošaliti.
Policijsko. Neznani tatovi ukradli ho iz vratarjev« luže v ulici Amalia hit. 18 pot parov čevljev, vrednih 21 gld. 50 uvč. — Iz nekega dvoriAČa v ulici Foecolo ukradli ao neznani tatovi voz na lestvice, vreden okolo 140 gld. — 28letnag4 mornarja Vazilija T., grškega podanika, zaprli so, ker je popival v neki gostilni v ulici delit) Poste, a denarja ni imel da bi poravnal svoj račun.
Koledar. Danes (22.): f Kvatre. Deme* tri j, muč. — Jutri (23.) : 4. advontna Nedelja. Viktorija, devica. — V pondeljok (24.): f Adam in Eva ; Hermina. — Zadnji krajec.
—	Solnot» izide ob 7. uri 42 min., zatoni ob 4. uri 14 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7 stop., ob 2 pop. 11.5 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 21. C*sar je vsprejel včeraj ru-«k'-ga generala Mulina PuAkina. Puškin jo odpotoval z Dunaja v Carjigrad, da sultana obvesti o premembi na prestolu ruskem.
Dunaj 21. Miiiiatri W*kpr|p, Lukac« in Andras».y so odpotovali v Budimpešto
Budimpešta 21. „Budapester Correspon-denz* in »Pester LloyJ° zagotavljata, da Wekfrle Se ni predložil svoje formalne ostavke v včerajšnji avdijenciji. Govorilo se je pač o odstopu ministerstva, toda vladar ai je pri-držal odločiti o stvari, ko pride dne 28. decembra ali po novem letu v Budimpešto. . Pester Lloyj* poroča, da se prošnja za odpuščenjo izroči v Budimpešti ter da cesar ugodi proAnji prav gotovo. Isti list zagotovija, da izide novo ministeratvo iz liberalne stranke.
Peterburg 21, Potrjujo ae, da je poslanik grof duvalov že imenovan gubernerjem v Varšavi.
Rim 21. V ulici Marija dei Fiori razpo-čila se je včoraj zvečer petarda, ne da bi napravila kako ikodo. Tudi v ulici S. Marec, v bližini avstrijskega odposlanstva pri Vatikanu, je počila petarda.
Trgovinske brzojavka.
Budtapeita. Ptanina r.* »pomlad « 71 - a 72 Koruza zn jesen 1895 7.08 do 7.04 Oves za sat-mlail 5 »5 -5 S#7. Iti nova t 25 -f<'35. Koruza stara 5*50 io 5-70.
Planica no?a od 78 kil. f. 6-#0—fl «5. od 71 kil. f. «65-8 70, od 80 kil. f. « 70—6-75. ni 81 kil. f. 6 75—(i 80, od 8S1 kil. for. 6-80—6.85. ■lečmen « 2i>—8 10 ; proso 6'00—6 60, Plenica: Male ponudbs. Ponraletanj* omsjeas trg miren ali con* nespremonjone. Prodalo soja 1000 > metr. ftot. Vreme: mrzlo
Praga. Nerntlnirani sladkor za dsesmber f. 11*62. januar f. 11.67, Nespremsnjeno. mrzlo.
Praga. Centrifuga! novi, postavljan v Trst
in s carino vred, odpoiiljatev precej f, 28---28 50 5ov.
marc f. 28.25 — 28.50 Concasso za novembor-marc 89- — —'. Četvorni za november 29'75. V glavah (sodih) za konec decembra 30 —
Havrs. Kavu Hanlos good avorage sa dsesabar 93.25, za april 85.50, trg stalen.
Hamburg. Santo« gonit avi-rti;« za dacsmbai 71.75. marc 68.75, maj 67-75. trg stalen.
Dun^Jaksi borza lil
Državni dolg v papirju .
„ „ v srebru . Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akcija ....
London lOLst.....
Napoleoni......
100 mark......
100 italj. lir.....
ai. daoambra
včeraj »9.95 100 10 124-93 98-J0
ianas
100-10 100 — 194.JI0
•8-ao
89760	198-50
124.15	193 -
9-86'/,	e-a&
60 87'/,	60.80
46-95	4190
Gostilna „AIVA ntico Moro'*
ulica Sol i t ar i o 12, (po dom« (e pri „l+vačkovcuu) priporoča modro frankinjo po 40f domtio Irnin• p» .99, btlo ti/>avaio po 39 •» , Ititnling' po 40 ni. littr.
—	Dobra kuhinja in po ceni je ved h* na raepolag*. Za družinsko uporabo od 5 I. naprej 4 nč. ceneje.
—	Uriti »e gesla: ,Rojak k rojaku", pri porota »e podpisani ta obit obisk. Anton Vodoptv49,
gostilničar.
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deleli. Točijo se izborna vine istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino >.« debolo, tako meičanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Griine
na Notranjskem (Via Campanille v bili Jakoba Brunneria It. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frilno oprosno mloko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveia (friina) smetana. Na zahtevanje, polilja se tudi na dom.
Martin KHFa Pia/za s- Giovanni it. 1.
IVI a I MU l%l Ao, ima trgovino z mnogovrstnim lesonitu, boleznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
Kavarni sS^KSlTiS
v ulioi Canerma, glavni shajalilii tržalkih Slovencev vnoh stanov. S a razpolago »o Časopisi v raznih slovanukih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk ae priporoča Anton dorli, Cl	kavarnar.
vpisana lailruga r. omejenim poroštvom v Hojami prt Trsta priporoča »lavnemu občinstvu svojo bogato pre-stcrbljeno
(v ulici Belvodero st. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega iistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljono od menta, i oblirnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domača vina, teran, pivo v
steklenicah itd. Točnu postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjor se prodaju goveje in telečje molo, po najnižjih tržnih conah. Priporoča so slavnemu ob' činstvu in udutn.
3C Novi člani
bo ftu vedno »prejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvočer in ob nedeljah od 9—10 ure prodp.	104—5
Lastnik politično druitvo .Edinost" — ladavatolj in odgovorni uradnik : Julij Mikota. — Tiekarna Dolenc v Trstu.