j.ooo. -BP^ 'i »Štajerc" izhaja vsaki petek,daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, a!i rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek.je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za 6 krat razdeljeno petit vrstico 1 krat 15 h, 2 krat 25 h, 3 in večkrat 35 h. Pri večkratnem ozna- nilu se cena primerno zniža. Štev. 3. V Ptuju v nedeljo dne 21. januarja 1912. XIII. letnik. Vabilo na naročbo. Pričeli smo z 13. letnikom našega »Štajerca". Brez da bi se sami hvalili, pač lahko trdimo, da si je naš list na vseh straneh pridobil toliko vpliva in veljave, kakor noben drugi list. »Štajerc" je najcenejši in največji tednik v slovenskem jeziku. A on je tudi popolnoma neodvisen ua vse strani in zamore vsled tega brez obzirov zastopati pravice kmetskega, obrtniškega in delavskega ljudstva. Vabimo torej cenjene prijatelje na novo naročbo našega lista. „Štaj erc" stane: Za Avstrijo: Celo leto 3 K, pol leta in četrt leta razmerno. Za Ogrsko: Celo leto 4 K 50 h (v kuverti). Za Nemčijo: Celo leto 5 K. Za Ameriko: Celo leto 6 K. Za drugo inozemstvo 86 računa naročnino z ozirom na visokost poštnine. Posamezne številke stanejo po G h. Naročnino je plačati naprej. * * * Inzerati imajo v ,, Štajercu" vsled njegove priljubljenosti in razširjenosti največji uspeh. Pri inzeratih se računa 6 krat razdeljeno petit-vrstico ali njen prostor za 1 krat 15 h, za 2 krat 25 h, za 3 krat 35 h itd. — Pri večjih in letnih naročilih seveda veljajo še posebne določbe. Naročajte list, širite, priporočajte »Štajerca" ! e! ikel P. n. inzerentom! Znana je priljubljenost in razširjenost našega lista, ki je največji in najcenejši slovensko pisani tednik. Gotovo ima tudi največjo naklado. Vsled tega je umevno, da se „Štajerc" kot inzeratni list najbolje obnese. Največje firme postale so že z velikim uspehom naši inzerenti. Z novim letom smo inzeratno tarifo nekaj spremenili. Razni vzroki pa so nas zopet prisilili, da opustimo računanje inzeratov po vrsticah in da vpeljemo računanje po prostoru, kakor je bilo že preje v navadi. Odslej velja za inzerate sledeča tarifa: 1 stran kron 80 strani 40 20 10 5 2 50; 1—. Pri večkratnem inzeriranju in pri večjih naročilih veljajo seveda še posebne določbe z večjimi popusti. Prosimo p. n. inzerente, naj nas blagovolijo i zanaprej počastiti s svojimi prijaznimi naročili! Uprava „Štajerca." Tse toži — le* velekapita-listi se veselijo. Vsak kmetovalec je ob koncu leta vsaj poizkusil, pregledati dohodke in izdatke preteklega leta. Nevoljeu je marsikdo pri računjenju papir in svinčnik proč odložil; zopet se je prepričal, da preteklo leto ni prineslo čistega dobička, temveč le izgube. Obrtniku, malemu . uradniku in delavcu tudi ne gre bolje. Za večidej judovski bančni kapitalizem na Avstrijskem pa jo, menda začela zlata doba. Glasom poročila glavnega borznega lista dosegle so vse banke izredno ugodne končne račune. List piše in. dr.: »Bilančni uspehi dunajskih finančnih zavodov bodejo letos izredno ugodni, ker je visoka obrestna mera, izvrstni razvitek efektne in emisijske kupčije večje dobičke prinesla. Vkljub temu bodejo le posamezni dunajski zavodi višje dividende plačali; drugi pa iodejo večje dobičke za notranje rezerve porabili. Zvišanje dividende se pričakuje le pri velikih bankah (zemljiško-kreditna banka, eskomptna družba in deželna banka). Avstrijski zemljiško kreditni zavod vpeljal bode baje zvišanje dividende za 3 K, tako da bode dividenda znašala 57 K. Nižjeavstrijska eskomptna banka zvišala bode svojo dividendo od 38 na 40 K, deželna banka pa od 28 na 30 K. Kreditni zavod, ki je danes svoj kapital na 150 milijonov kron pomnožil, ima 32 K dividende. Anglo-avstrijska banka plačala bode isto dividendo kakor lani (18 K), bančno društvo SO K, Union-banka 32 K, prometna banka 20 K, depozitna banka 28 K, centralni zemljiško-kre-ditni zavod 32 K, bančna in menjalnična družba pa 36 K. .." Omenili smo že, da bančni kapitalizem v vedno večji meri v družbenih industrijskih in prometnih podjetjah ugodno polje za svoje ode-ruštvo ■ najde. Za kartelom stojijo večinoma banke, ki posedujejo velikanske kapitalije. Tako je vse prebivalstvo odvisno od bančnega kapitalizma. To bi bilo polje za .delovanje" vlade — za finančnega ministra, ne pa široki sloji ljudstva, ki se težko za svoj obstanek borijo. (»Dorfbote"). ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hoče /lasti ptge odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umira se edino z ,Steckenpferd' liiije-nim mlečnim milom (znamka „Steckenprerd-) < cj Bergmann 1 Co. Telscbeg i. E. Kos za W0 h ne dobi v varU apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Politični pregled. Politični položaj je postal z ozirom na zunanjo politiko naše monarhije precej neprijazen. Odkar je bil prejšni šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf odpuščen, započelo je tudi ojstro ruvanje proti našemu zunanjemu ministru groiu Aehrenthalu. Temu se od gotove strani njegovo miroljubno politiko zameri. Tako zvana »vojna stranka", za katero stojijo jako visoki gospodje, hoče namreč odločnejšega nastopanja proti Italiji, katera izrablja trozvezo edino v svoje sebične namene, medtem ko 36 baje na tihem na boje proti Avstriji pripravlja Dogodki zadnjih let v resnici niso dokaz, da je Italija naša resnična zaveznica. V zadnji številki mesečnika »Osterr. Rundschau" je izšel v tem ozira jako zanimivi članek, ki je tembolj važen, ker se o temu listu ve, da stoji za njim tudi naš prestolonaslednik. V omenjenem članku se odločno proti Italiji prijazni politiki grofa Aehren-thala nastopa in se trdi, da bode ravno ta politika našo državo ob ves vpliv spravila ter oslabela. S tem pa bila ravno največja nevarnost za resno vojsko. Komaj je ta članek izšel in so pričeli tudi še posamezni pristaši »vojne stranke" ednake misli razvijati, ko prinašajo listi že vest, da je podal Aehrenthal svoje de-misijo in da bode v kratkem odstopil. S padcem grofa Aehrenthala bi ukrenila naša zunanja politika gotovo vsa druga pota. Vsi dobro podu-čeni krogi pričakujejo letošnjo pomlad s prav resnimi skrbmi. Izdatki za vojno mornarico so v svojem razmerju z drugimi izdatki in pri posameznih državah prav zanimivi. Zato naj jih tukaj navedemo : razmerje k milijoni zvišanje od avstrijskim kron lanskega leta izdatkom za mornarico (1) Anglija.......10665 91-3 15 6 Združ. države .... 6248 — 238 91 Nemčija......5299 19-4 7-8 Francoska.....3567 397 52 Rusija.......2800 32-3 41 Japonska......2121 258 31 Italija.......2084 33 8 1 — A v s t r o-O grška . 683 16 0 59 Nizozemska..... 40— 07 054 Turčija......36 5 0-9 051 Švedska...... 351 33 Iz teh številk je razvidno, kako hudo v drugih državah na bojni mornarici delajo. V Italiji znašajo letošnji izdatki za mornarico za 18 milijonov več kot lanski. K temu pride še 325 milijonov lir, ki jih sme laška vlada za vojno mornarico že do 1. 1915 izdati. Italija se torej na morju hudo oborožuje in zato je njeno navidezno »prijateljstvo" do naše države vedno bolj sumljivo. Italijansko-turška vojska. Novega ne vedo listi ničesar pomembnega poročati. Laške kakor turške čete se držijo zdaj svojih pozicij, ker vreme ne dopušča manevriranje. Bržkone bode ta položaj do spomladi ostal; v spomladi pa se bodejo vsekakor novi, odločilni boji pričeli, pri katerih pa bodejo tudi druge velevlasti intere-sirane. Štajerski deželni zbor. Kakor naznanjeno, imel je štajerski deželni zbor pretekli torek zopet svojo sejo, ki pa je imela le formalni značaj. Glavno delo se izvršuje zdaj za »kulisami", to se pravi: Kravja kupčija s slovenskimi klerikalnimi poslanci se nadaljuje. Pl'i hladnejšemu VremenU se PriPor°c* Straschill'ova grenfiica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje Kfer ta kupčijska pogajanja še niso dozorela in rodila uspeha, vrši se prihodnja seja šele d a-n e s (v petek) in bode tndi ta dan šele položaj jasnejši postal. Klerikalci bodejo morali zdaj barvo priznati, ali jim je res za delo in za zastopanje ljudstva, ali pažrtvujejo vsesvoji neverjetni politični požrešnosti in brezobzirnosti. Že prva seja deželnega zbora je dokazala, kako velikansko množino važnega gospodarskega dela bi imel deželni zbor izvršiti. Človeka srce zaboli, ako vidi na mizi nekopičeno predlogo za predlogo, na katere čaka ljudstvo s krvavečim srcem in katerih uresničenje zadržujejo ljudje a la Korošec in Benkovič zgolj iz neke nerazumljive častihlepnosti. Slovenski klerikalni poslanci upajo si svojim volilcem pač vse nuditi, ker poznajo svojo duhovniško moč, kor vedo, da so jim ti neizobraženi volilci slepo pokorni.. . Bomo videli! Tndi ta pokorščina ima svoje meje in kadar trka lakota na okna kmetskih koč, rodijo se precej čndne misli v glavah izstradanega ljudstva . . . Bomo videli! Odgovornost za revščino, lakoto, za gospodarsko zaostalost, za stotero eksekucij kmetskih posestev nosijo klerikalci. Madež te odgovornosti jim ne izbriše nobeno mazilo raz čela! To odgovornost jim bode ljudstvo vedno dajalo . . . * * Računski zaključek zal. 1910, ki ga je deželni odbor pri prvi seji predložil, kaže že prav občutno posledice brezvestne slov ens ko-k 1 e rikal n e obstrukcije v deželnem zboru. Vsled te slovenske obstrukcije namreč deželni zbor za 1. 1910 ni nobenega proračuna več sklenil. Vsled tega pa je bil deželni odbor prisiljen, da črta vse one izdatke, za katere ni naravnost s postavo zavezan. Črtalo se je večinoma izdatke za gospodarske potrebščine, ki so zlasti za štajerske kmete velikega pomena. Skupna svota teh črtanih postavk znaša več kot V/i milijona kron. Z drugimi besedami povedano : slovensko klerikalni poslanci so s svojo nepremišljeno, neopravičeno, brezvestno obstruk-cijo doslej najmanje za fV« milijona škode napravili. In s tem Junaštvom" se možakarji še ponošajo! Sicer pa bodemo o računskem zaključku in o proračunu za leto 1912 še obširno govorili! * * * 1. seja deželnega zbora se je vršila v torek in jo je otvoril glavar s prisrčnimi besedami, v katerih je opozarjal zlasti na obilo gospodarskega dela, ki čaka rešitve. Potem je govoril cesarski namestnik grof Clary, ki je rekel, da trpi cela dežela pod nerednimi ra z me ram i (ki jih je zakrivila slovenska obstrukcija!). Te razmere (pod slovensko obstrukcijo!) so usodepolne, oškodujejo težko denarni položaj in kreditno zmožnost štajerske dežele in so ne-vzdržljive. Namestnik je potem spodbujal poslance, naj brez ozira na politične strasti združeno za koristi dežele in prebivalstva delajo (tekih besed klerikalci od cesarskega namestnika se niso slišali! Cesarski namestnik jih je s svojimi besedami pravzaprav javno obsodil, da so krivi bede prebivalstva in propadanja dežele!). Potem se je predložilo predloge in poročilo deželnega odbora, o katerih bodemo še govorili. Po izvolitvi verifikatorjev in zapisnikarjev se je sejo zaključilo. Prihodnja seja v petek ; poročali bodemo o nje v prihodnji številki. revščina se zmiraj bolj širita, pri tem ko se ljudska omika in izobraženost zmiraj bclj krčita. Kod stari Makolčani moramo priznati, da postaja naše ljudstvo zmiraj bolj surovo, neomikano. Povprašat se moramo, kje tiči temu vzrok ? Ako presojamo naše sosedne župnije, vidimo da je stvar drugačna. Nikjer na drugih farah ni osno-vanih toliko klerikalnih društev (na primer „ katoliško društvo", „deviško društvo", »dekliško društvo", ,bralno društvo", „mladeniško društvo", potem prvi, drugi, tretji „sveti red" I itd.) kakor pri na? v Makovljah, — in vkljub temu ni nikjer ljudstvo v prvi vrsti mladina toliko pokvarjena kakor pri nas. Nečistost, surovost, brezbožnost, ubožnost itd. se nikjer toliko ne širijo kakor pri nas. Fantje se pretepajo po vaseh in cestah, v cerkvi in procesijah, kakor se je zgodilo zadnjo nedeljo ; napadajo potujoče I in domače, streljajo celo po c. k. orožnikih! Snide se začano nič manj kod 11 fantov iz naše fare v kazenskem zaporu, pri tem ko se je izpustilo 5 fantelinov iz zapora Pri vsem tem pa se ne zahaja po sosednih občinah in farah toliko beračev kakor iz Mikovske fare. Povprašati se moramo, kako ja to mogoče ? Kjer je polovice našega starega trga v klerikalnih rokah, to je posest g župnika in slov. posojilnice! Nekdo teh klerikalcev bode zopet rekel, kakor že večkrat, da je vsega tega ptujski „Štajerc" kriv. Poprašajmo torej slavno gospodo ? Nikjer (kolikor dokazljivo in znano) ne izhaja ,Slov. Gospodar" v tako velikem števila kakor v slavnih Makovljah, v vsaki ubožni bajti se nahaja, pri tem ko prihaja ptujski „Štajerc" v celo majhnem številu. Nikjer v dragih farah ni toliko političnega in narodnega hujskanja in puntanja in sicer celo iz prižnice, kakor pri nas v Makovljah. Tudi se ne trosi na svetem mestu toliko sovraštva in hujskanje med nevedno ubogo ljudstvo, kakor ravno tukaj. In svet se še čudi, da so razmere zmiraj slabše. Stari pregovor: kakšni so pastirji, takšne so ovce! Slavni gospodje, le mauj politike in političnega hujskanja, in več krščanskega 'nauka v ljubezni do bližnjega in stvar se bode ukrenila, če ravno polagoma, — in če ne, potrebuje Makolska fara še drugo c. k. orožniško postajo. — Sramujemo se, da smo katoličani ! Stari Makolčan. Sv. Trojica Slov. gor. V nedeljo dne 7. t. m. je imela trojiška prostov. požarna bramba svoj občni zbor Predsedoval je častni hanptman Ferd. Gollob st., kateri je v kratkih besedah dobro in slabo preteklega leta omenil. Iz poro-ročila blagajničarja je izpreviditi, da je društvo zelo dobro delovalo in je zopet bilo mogoče, nekaj zaostalega dolga odplačat. V vodstvo so zopet vsi do3edajni odborniki izvoljeni in sicer: Georg Gollob (hauptman), Kari Honvath (njega Ustna voda«) Dopisi. Makovlje pri Slov. Bistrici. Dragi „ Staj erc'! Moramo Ti zopet iz naših Makol poročati; ali žali Bog nič kaj dobrega. Slabe letine in splošna namestnik), Kari Kirbisch (blagajuičar), Jakob Kovačič (zapisnikar), Pototschnik (Zeugwart), Konrad Gollob (Spritzenzugsfuhrer), Alois Honvath (namestnik), Josef Honvath (Steigerzugsfiihrer),: Ferd Gollob (namestnik), Johan Honvath (Fiihnrich). Odstopil, je iz društva eden (k voja-; kom), pristopil eden. Tedaj šteje društvo zopet? 36 mož in je tako zopet polnoštevilno. V preteklem letu je društvo moralo trikrat k ognju. Sklenilo se je tudi, da se bodo dne 4. svečana] v vseh pr03torih gostilne Georga Golloba velika veselica priredila, katera bode vse dosedanje prekosila Sv. Anton V Slov. gor. Predzadnjo nedeljo je pa naš emu Tnžakovem Južeku nekaj posebnega prišlo. Postavil so je za oznanitelja in oznanjeval nam vsem znane zadeve o podporah} po toči, katerih še dosedaj nič nismo dobili! I Olepšati jo hotel sam sebe, ali to se mu ne bode posrečilo, ker mi razmere predobro po* znamo. Ako bi nas ne vezala tajnost, bi še temu gospodu kaj boljšega očitali. Sedaj seveda! ko se je na prošnjo občinskih predstojnikov ij Cogetince, Brengova, Čagona, Andrevce in Oseka| katero je gospod Gollob pri Trojici naredil, zoi pet ta stvar začela gibati, sedaj pa pridejo taki ljudje s krokodilskimi solzami k vam in hočejo prvo čast za sebe vzeti. Poslanec Eoškar v tej i zadevi ni nič boljši. Za seje zasilnega odbora ni ta človek niti čotrt ure časa imel, pač ps prej, da si je moral s vincem že odvrjene pred* stojnike nazaj pridobit Ali mi obtožimo vse takozvane poslance slovenske „kmečke zveze"! kateri so le farški poslanci, ker oni so krivi* da mi tako malo podpore dobimo, ker so z» male nacijonalne stvari deželni zbor razbili, oil katerega sedaj ne moremo podpore dobiti. Tem poslancem je en slovenski napis na kakšnem strat nišča važnejši, nego stradajoče ljudstvo. Pa vi) deli bodemo, kaj bode ta Roškar sedaj storili — Ako ta ljubi Tušak hoče potožit, kak njegovem švogru pri Sv. Trojici gre, bode našel zaprta ušesa, ker to nas zelo malo briga. ^ vemo, da še Trojičane nikogar uiso auodli, pa njegovo sovražno delo nazaj plačajo, pa imajo prav. Tudi vemo, da ni tam privezan in ako efi mu ne dopade, ja lahko dalje gre . . . Sv. Anton Slov. gor. Mi pa nekaj novegi imamo, ni še to, pa še bo, prej kak kukovcf j zapela bo . . . Gospod fajmošter že dobro znajo gospod kaplan še boljši, zakaj da Micka Ottovi tak velike šiircle nosi. (Prihodnjič dalje.) Iz Loč pri Konjicah. Zopet nekaj za naš goreče hujskače ! Bile so pred kratkem občinska volitve na Zbelovem in so naši vrli naprednjak prav imenitno zmagali. Nato je poklical naš j župnik Kozel volilce v farovž in jih hotel lovil. kot jastreb piske. Začel je sladko govoriti: N( ti k: n je te Ž n n d P n Boji v Perziji. Splošno politično napetost, ki je dana vsled turško italijanske vojne in drugih ednakib razmer, izrablja ruska vlada na, prav brezobzirni način. Proti vsem pravicam narodov in civilizacije, na podlagi nekake roparske »rrtor&'e« nastopa Rusija v Perziji. Tako so se pričeli krvavi boji. Seveda se slabotna Perzija ne more podati v vojsko z Rusijo. Ali z nasiljem in prelivanjem krvi si tudi ne bode pridobila mnogih simpatij. Vkljub temu nastopa Rusija z najgršim nasiljem. V mestu Tabris je pustila 15 Rusom sovražnih perzijskih voditeljev obesiti. In na ta način nadaljujejo Rusi svojo pot v Teheran. Tako se maje krasni prestol mladega perzijskega vladarja. Na perzijskem prestolu sedi zdaj komaj 14 letni šah Ahmcd Kadjar, katerega očeta Mahmeda Ali je stranka sina prepodila. Rusija meče vedno večje množice vojakov iz kavkaških armadnih korov v severno Perzijo, da bode zamogla vsak upor zadušiti. Sicer pa bi se rada tudi Turčija v Perziji razširila, kar ji ji je seveda zdaj nemogoče, ker stoji itak v vojski z Italijo. Naša slika kaže zgoraj prizor od perzijsko-ruske meje, spodaj pa četo perzijskih vojakov. Zahtevajte povsod 99 Štajerca". Zimi russfscrvpersischenKonflikr 56 i ?> iz 'ga .ca jo, >va možje, kak bodemo napravili ? Izvolimo pravega krščanskega moža, ne pa nnemčurja". Naj se neračurski stol obrne J — S tem vprašanjem se je obrnil župnik na Ženca, ki je cdgovil: No, tedaj pa naj bo tam le Honsa Pejovski. —■ Župnik: Kaj pa, ko bi Grosek bil ? On je bolj nemščine navajen . . . Lej ga lej, g03poda župnika, kako sam priznava, da je nemščina res dobra! Res je bil Grosek železniški čuvaj in pridobil si je znanje nekaj nemščine ter pobiranje nemškega penzijona. Vprašamo Vas torej, g. župnik, kateri župan je boljši, tisti ki ne zna ali tisti ki zna nemško. Vprašamo tudi eksce-lenca knez in škofa, ali je župnik Kozel k temu poklican, da dela v naši mili Ločki dolini nemir? Kot duhovnik bi moral vendar mir delati in aa vero krščansko skrbeti; opominjamo Vas torej g. župnik, bodite mirni, ako hočete pri nas z dobro izhajati. Tudi ti Grosek bodi v tvoji zbelovski gorici miren in premišljuj, kaj tvoj sosed in njegova hčerka Grill dela; naj ti župnik pomaga, da se vse zakrije. V naši Ločki dolini ne bode zmagala nikdar klerikalna stranka, kajti svet gre naprej in ne nazaj ! Možje. Sv. Barbara v Halozah. Dragi čitatelji »Štajerca", res moramo gledati v bodočnost in premišljevati, zakaj dandanes vera peša; zato ker se nekateri duhovniki bolj trudijo za občinske, deželne in državne volitve, kakor za svoj vzvi-■ šeni poklic, katerega imajo kot namestniki Kristusa: Odrešenika neumirajočih duš. Tukaj jim ni nobena pot pretežavna, nobeno blato preveliko, da le svoj cilj pri volitvah dosežejo. Naš g. župnik Vogrin je celo sedaj že v tretji obč. odbor prišel po svoji nevtrudljivi agitaciji, a za izveličanje njemu izročenih župljanov mu je deveta briga. Glej slučaje dušnega dana . pa-stirstva: Ob božičnih praznikih je prišel nek-dacji cerkveni ključar podružnice sv. Elizabete Martin Emeršič v delavnik ob '/« 10. uri pred-poldan dobro V« ure daleč v župnišče ter prosil g. župnika za spoved in sv. zakramente za umirajoče; ali župnik ni hotel iti par minut daleč v cerkev, da bi bil svojo dolžnost storil, temveč mu je rekel: Vi še ne bodete sedaj umrli, le idite domu; in res je šel starček pri 75'.ih letih več ko eno uro daleč hoda ter je dragi dan umrl brez sakramentov za umirajoče. Po smrti pa mu ni hotel jame blagosloviti poprej ko drogi dan, ko so prinesli drugega mrliča v sprevodu na pokopališče, pri katerem je lepe denarje zaslužil. Za denarje gledate, a za izveličanje duš ne skrbite! Ali je to lepo od Vas, kadar se kam na sprehod peljate, da morate pred seboj v kočiji imeti svojo po Vaših mislih lepo Liziko, kot nekako zrcalo Vašega res napuhnjenega obraza? Kolikokrat ste čitali, da bi bil Sin Božji se kam vozil in bi bil imel kuharico pred seboj, kakor ravno Vi, ki s tem pohujšate poštene farane; ne čudimo se res, da vera peša že radi mladine, katera se pohujša; njo raje pustite v župnišču, naj raje prašiče češe ali snaži. Kristus je rekel: Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Ali ne citate? Naj sveti Vaša luč pred ljudmi! Ali imate od kne-zoskofa naročeno, take izglede kot dušni pastir faranom dajati? Res velikanski odgovor na drugem svetu za Vas! Vsevidel. Sv. Barbara v Halozah. (Krvava volitev). Dne ll./l. 1912 so se vršile volitve v obč. odbor v sobi predstojnika g. Franca Kreinc. Pri tej volitvi so se volilci omamljeni po sladki vinski kapljici tako sprejeli v sosedni sobi, da je prišlo med pos. M. Žumbarjom in pos. Antonom Zoranom, nač. cerkv. konk. odb. do prepira in je pri tem Žuran udaril s palico po glavi Zumbara. A takoj mu je Žumbar vrnil s krepko zaušnico, da mu je pri tem odletel klobuk daleč v stran. Za spravnega sodnika je bil takoj imenovan pričujoči predstojnik občine Gradiša g. Žuran, in ker še ta ni mogel stranke pomiriti, je predstojnik g. Kreinc šele spravil po volitvi stranke v mirni položaj. Volitve so izpadle za novi odbor precej pravilno, ako ravno se je od klerikalne stranke vršila velikanska agitacija, vreči stari odbor popolnoma ob tla. V odbor je prišlo 8 naprednjakov in 4 klerikalcev, med temi g. župnik Vogrin in naprednjak g. baron Kiibeck. Živijo napredna stranka! Mirno tukaj so volili v sosedni sobi pa se bili, krik in vpitje se razlega, da je seglo tja do brega — Klerikalcev črni vir, to je hujše kak hudir! Diš. vi. ag. Hrastnik. (Od mrtvih je vstal). Pretečem teden je šla od ust do ust govorica: K. Mastnak je umrl. Povemo, da on še ni umrl, kajti še krepko diha. Marsikaterega klerikalnega „backa" je že opral in ga še bo! Polenšak. Dragi „Štajerc", naš župnik res je hujši, kakor ga ti popisuješ. Dne 10. prosinca prinesla^ je neka botra novorojenega otroka h krsti Župnik pa ni hotel otroka krstiti, ako ravno je zakonski; rekel je, da naj botra otroka drugi dan prinese, češ da danes ne more v cerkev, ker je mežuar Benkov Tone cerkev zaklenil in se s ključi odpeljal v mlin. Nato je nesla botra otroka k sv. Lenartu niže Ptuja in so ga tam g. župnik krstili. Tako upravlja župnik Podplatnik svojo službo ! Pa še nekaj: V nedeljo je Podplatnik nas „štajercijance" raz prižnice napadal z besedami: Štajercijanci, vi ste največji lažnjivci, to so tisti, ki „Štajerca" čitajo in ga imajo! S temi besedami je bila pridiga sklenjena. Kaj porečete, g. urednik, k temu? Ako nismo v „Stajercu" resnice pisali, zakaj nas župnik ne toži? Parani. Zahtevajte pri Vašem trgovcu ne ednostavno kocke za govejo juho, marveč izrecno Kje imate oči? Slovenski učitelji so pravzaprav čudni ljudje. Po našem mnenju so preveč navajeni slepe pokorščine pred „uarodnimi voditelji". Ne govorimo o tistih učiteljih, ki poljnbujejo kaplanu roko in v katerih živi še konkordatski duh. Tudi o tistih učiteljicah ne govorimo, katerih karijera gre brez ozira na žensko čast skozi farovž. Govorimo o „liberalnih" učiteljih, katerih svobodomiselnost vskipi v trenutkih navdnšenja čez rob kozarca. Ti ljudje so čudni! Mi jim gotovo ne zamerimo, da so „narodni", kajti ta idealizem jim zamore izginiti šele v par desetletjih stradanja. Ali tudi „narodnim" ljudem ne bi smela biti logika španska vas. Klerikalni »človek" s svojo umetnim potom zadušeno inteligenco seveda si bode dal i prst odrezati, ako mu bode ta ali oni črnosuknež rekel, da je to za dosego nebeškega kraljestva neobhodno potrebno. Ali učitelj spada vendar med inteligenco, njemu ne sme biti politika le fanatična „vera", ou mora biti somišljonik. Učitelj torej ne sme pasti nikdar tako globoko, da bi slepo sledil oktroiranemu „mnenju" tega ali onega časnikarja ali v politiki ravno modernega advokata ... In vendar storijo to slovenski učitelji! Dokaz temu njih stališče glede obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Danes prizna vse, kar ni ravno prvaško klerikalnega, da je ta ob-strukcija velikanska gospodarska škoda, ne samo za posamezne stanove, marveč tudi za ljudstvo v celoti. Ko je ta brezvestna obstrukcija zapri-čela, pristopil pa ji je tudi naivni dr. Kukovec, katerega vedenje je najboljša satira na politično delovanje sploh. Takrat bi morali slovenski učitelji že nastopiti in Kukovca v imenu naroda ter v imenu narodnjaštva na trezno pot spraviti. To so zamudili. Zdaj je prišel Kukovec s pomočjo raznih brc, ki jih je njegova stranka dobila, slučajno sam na to pot. In zdaj — molčijo učitelji tudi! Molčijo in čakajo, da bi jim nemški kolege golobe spekli, ki bi potem tudi njim v usta sfrčali. Taka pasivna vloga v tako resnem trenutku je dokaz naravnost neverjetne slabosti. Razumemo sicer, da učitelju na deželi ni na rožicah postljano in da pride šele daleč za farovško kuharico. Ali nekaj eneržiji bi moral ta stan vendar pokazati, zlasti zato, ker končno šolske oblasti niso vse v rokah črnih mamelu-kov. Nemškonacionalni učitelji so deloma celo nekaki štrajk vpeljali; izstopili so namreč iz vseh društev, dokler se jim njih zahteve ne uresniči. Slovenski učitelji bi imeli mnogo več povoda, da bi to storili. Kajti nemški poslanci ne ovirajo delovanja deželnega zbora, pač pa slovenski. Zakaj ne rabijo slovenski učitelji te represalije ? Zakaj ne izstopajo iz društev ? Zakaj ne pokažejo svoje moči ? Zakaj ne sklicujejo shode ? Zakaj ne povejo ljudstvu resnico ? . . . Verujemo, da je neprijetno, enkrat za obstruk-cijo in potem proti nje govoriti. Ali kaj ne stori človek vse za košček kruha in končno se ne sme delati odgovorne slovenske učitelje za Ku-kovčevo nezmožnost. Naše mnenje je torej: Vsled obstrukcije trpi vse ljudstvo; a obstrukcija pokopala je tudi opravičene nade učiteljstva; zato bi moralo to nčiteljstvo enkrat odločno nastopiti in ljudstvu škodljivost klerikalizma dokazati . . . Nismo napisali teh vrstic iz agita-toričnega namena. Kajti med čudnimi temi idealisti iščeš zamanj pameti. Hoteli smo le povedati, da so si slovenski učitelji svoje usode sami krivi. To je pribito ! Zaradi nas pa ti gospodje lahko tudi zanaprej molčijo. Le druge naj ne delajo odgovorne za svojo lenobo ! Bodočnosti nima narod, katerega učitelji so berači, to je najresnejša narodna politika! Radovedni smo, kedaj bodejo slovenski učitelji pokazali svojo moč! Novice. Predpustni časi so zopet dospeli in z njimi Imenovanja. Naša slika kaže na levi strani Mariusa grofa A 11 e m s, ki je bil ravnokar imenovan za cesarskega namestnika v Dalmaciji. Pred njim je izvrševal namestniško službo pl. Nardelli. Na desni strani slike pa vidimo voditelja slovenskih klerikalcev, dra. Ivana Šu.teršič. Kakor smo že poročali, odstopil je dosedanji deželni glavar kranjski, dvorni svetnik Šuklje; bil je sicer klerikalec, ali vsem brezobzirnim klerikalnim nasiljem vendar ni hotel pomagati. Zdaj je imenovan za deželnega glavarja na Kranjskem ad?o-kat dr. Šusteršič. Njegove lastnosti so ravno tako znane, kakor njegova brezobzirnost. Imenovanje dra. Šusteršiča gotovo ne bode utrdilo zaupar.je do objektivne deželne uprave. S;cer je dr. Šusteršič mislil minister postati in edino iz tega vzroka je zapričel tudi obstrukcijsko politiko v državnem zboru. No, zdaj je zadovoljen z mestom deželnega glavarja Klerikalci so s tem izgubili najhujšega političnega agitatorja, kar je naposled tudi dobiček za razvoj na Kranjskem. Marius Graf A Items SfatthaRer von rnimatien. Dr. .Ivan Šusteršič Luudeshauptmann vun Krain. — 4 — časi lahkih uric, vriskanja in ženitvovanja. . Mi gotovo ne spadamo med tiste farizeje, ki zahtevajo od vsacega človeka, da postane že na tej zemlji svetnik. Ali vkljnb tema priporočamo — zmernosti. V vsakem ozira zmernosti, kajti mnogo vsakovrstne nesreče se je že v predpu-stnem časn zgodilo. Posebno pa priporočamo zmernost klerikalnim listom, za katere je seveda celo leto — predpust. Lastniki konj! Zapomnite si za zimo sledečih 10 zapovedi: 1. Skrbi za dobri zrak v hlevu, ne imej vedno zaprtih oken, ne zamaši jih popolnoma s slamo, varaj konje pred prepihom ! — 2. Zaradi prepiha ne trpi razbitega okna v hleva; ne boj se pred malim izdatkom za novo šipo! — 3. Glej, da ne bode zrak v hlevu pre-topel. Toplota 15 gradov Celzija zadostuje popolnoma. V vsak konjski hlev sliši termometer. Pri taki toploti ni treba konjev z dragimi odejami pokrivati. — 4. Skrbi, da se konj vsaki, dan dovolj izhodi, ker preprečiš s tem mnogo bolezni ! — 5. Ne daj preveč krme, ki dela mast, n. pr. detelj ne krme, ali pa daj jo vsaj mešano z rezanico. Ne krmi mokro, temveč daj konjem poleg suhe krme v pravem času sveže, a ne mrzle vode. Kadar je hudi mraz, ne smeš z vode naravnost iz vodnjaka napajati. — G. Skrbi za suho steljo in da odteče scalnica. Razvitek amoniaka se mora preprečiti. Ta škoduje namreč zlasti pri očeh. Ako te pri vstopu v hlev zapeče ali zaskeli v očeh, potem je zrak že nečist. Dobro je, ako v takem slučaju steljo z šoto (Torfmull) zmeša. — 7. Skrbi za kopita. Vsakih 4 do 6 tednov vzemi podkov iz kopita in pri-reži kopito primerno. Ako je Železo še dobro, lahko ga zopet pribiješ. — 8. Na zmrznjeni poti je gladka, stara podkov nevarna. Najboljše je zimsko železo (Wintereisen mit Stockstollen und Stockgriffen). — 9. Dostikrat visi konjska oprema na prostem in postane pozimi jako mrzla. Tako mrzlo železje konju v gobec dajati, je škodljivo za zobe. Vzemi je torej preje v hlev ali daj orodje preje v gorko vodo. — 10. Ne pozabi, konju kože čistiti! Kdo dela draginjo ? Neki mesar kupil je od neke žene v Altlagu pri Kočevju svinjo in plačal 98 h pri kili. Mesar in prodajalka sta se zmenila, da bode zadnja špeh svoje svinje po veljavni tržni ceni nazaj knpila. Ko sta špeh stehtala, morala je žena mesarja še 4 krone nazaj plačati, ker je svota špeha več znašala, nego je mesar za vso svinjo plačal. Mesar je dobil torej svinjo (brez špeha) in poleg tega še 4 K . . . Krave in babe. Krave so začele babe posnemati. Vsak dan se čuje, da je porodila ta ali ona ženska dvojčke ali trojčke. Zdaj pa je vrgla neka krava kmeta Wirrer v Chodivi tri teleta. Pravijo, da je kmet bolj vesel, nego očetje človeških trojčkov. Da bi v tem oziru le krave bab.e posnemale . . . Izseljevanje v Ameriko. Piše se nam od natanko obveščene strani: Izseljevanje v Združene države severne Amerike tekom leta 1911 se je glasom številk transatlantične parniške družbe znižalo za 293.709 oseb v razmerju s prejšnim letom. Na drugi strani pa se je zopet odpotovanje iz Amerike za 131.438 oseb povišalo. V nasledni tabeli označeno je gibanje potnikov na obe strani od 1. januarja 1906 pa do 30. decembra. DoSlo je: I. raz. II. raz. III. raz. 97.992 190382 1,220124 109.712 228.863 1379.289 96.457 167.0S4. 411.892 1M.689 215 734 948.808 115294 260.992 1,047.986 108.131 250.958 774.277 1906 1907 1908 1909 1910 1911 Odpotovalo : I. raz. II. raz. III. raz. 92.409 88 409 338.743 100.706 108 272 557.233 93.544 105.960 660.471 98.663 98.602 289.1109 108.612 114.317 373.070 101.687 120.920 504.508 Deportacije (izključenja) pa so v zadnjih 3 letih vedno narasle i. s. : Nesprejetih je bilo: DoSlo je: 1,379289 94« 868 1,047.986 774.277 1907 1909 1910 1911 7.638 11.087 19.076 12400 Iz teh številk lahko vsakdo izprevidi, s kako strogostjo se danes izseljeniške postave na , Ellis Islandu" („otok solz") uveljavlja. Vbogi izseljenci, ki so zavozili morda vse svoje premoženje, se nakrat ne pustijo izkrcati in morajo brezpogojno nazaj. Vsakdo, ki hoče že na vsak način v Ameriko, naj bi si preje pregledal izseljeniške postave, da se mu kaj takega ne zgodi. Lakota v Aziji. Iz Orenburga poročajo, da je lakota v tem okraju tako velika, da kmetje, ki nimajo ničesar za jesti, svoje otroke kirgiškim ciganom podarujejo . . . Iz Spodnje-Štajerskega. V Ptuju je neki precej elegantno oblečeni, dolgi duhovniški gospod, ki sicer nima Ščipal-nika na nosu, ki pa prav rad v temnih kotih stoji, zadnjič enkrat nahrulil nekega kmeta, češ: „Ti daješ premalo pri zbirci, tebi bodemo prepovedali v cerkev hoditi! Kdor ni z nami, ne bode smel več v cerkev! Zato držite z nami in naročite si „Slov. gospodarja"! — Kmetje! Vidite, kakšni so ti gospodje! Kdor ne daje dovolj zbirce, ta zdaj niti r cerkev ne bode smel. Ali mi si svojih starodavnih pravic ne bodemo pustili vzeti in ne maramo za te gospode! — (Opomba: Te vrstice so spisane prosto po zadnjem „Slov. gospodarju" in pripuščamo odgovornost zanje lignorianskim moralistom, ki sicer nimajo časa, da bi svojih duhovniških poslov redno izvrševali, ki pa imajo dovolj časa za naj-lažnjivejše politikovanje!) Proti špeharjem nastopamo baje „Štajerci-janci". Tako kriči na podlagi nesramne laži zadnji „Slov. gospodar". Pravi, da jo neki „dobro rejeni gospodek" nekega „špeharja" opso-val, češ da mora z Nemci držati, ker drugače se bode špeharjem prepovedalo na ptujskem in mariborskem sejmu tržiti. »Gospodarjeva" notica je seveda od začetka pa do konca zlagana. Opozarjamo žegnane in nežeguane lažnjivce okoli „ Gospodarja", naj vendar povedo ime dotič-nega „ dobro rojenega gospodeka"... Mi nismo bili nikdar proti špeharjem in jim nikdar nismo jemali njih pravice. Pri nas se ravno ne gre za blagor posameznikov, temveč za gospodarstvo vseh. „ Gospodarja" pa posvarimo, naj nikar ne prične s takimi pobalinskimi lažmi krošnjariti, drugače bodemo enkrat čez njegove ptujske do-pisune prav resno zaropotali! ..Straža'' se v zadnjem času napihuje kakor žaba, ki je hotela v debelosti vola prekositi. Iz vsake vrstice se vidi, da je g. Kemperle še vedno prijatelj rujne vinske kapljice. Mi se seveda ne bodemo pričkali s tem listom, ki ima pravzaprav edini namen, širiti slavo kaplana Korošca. Naj se „Straža^ le napihuje, — mi vendar ne gremo z njo menjati. Kajti mi ne živimo od farškega denarja, ki se ga dostikrat starim tercijalkom na smrtni postelji izsili. . . Eno le naj ne pozabi duševno tako klavrna ,Straža": proti „Stajercu" se je že nebroj boljših in pametneje urejevanih listov uresničilo, ali — ti listi so poginili, „Stajerc" pa živi še vedno! Kajti vkljub klerikalni vzgoji zahteva ljudstvo vendar resnice, lu resnico mu „Štajerc" nudi! Naša zmaga v Zgornji Radgoni. Pred kratkem vršile so se občinske volitve v trgu Zgornja Radgona. Pr vaški hujskači so z vsemi močmi delali, da bi vsaj v 3. razredu zmagali. Razpošiljali so letake z uajnesramnejšimi lažmi o na-prednjakih in občinskem gospodarstva. Seveda noben napredni mož tem lažem ni veroval; saj bo prvaki že v okrajnem zastopu dokazali, kako znajo ..gospodariti". Najbolj jezi prvake seveda, da jih je celo cela vrsta njih dosedanjih pristašev pri teh volitvah zapustila. Celo volilci, ki so bili preje vedno odločni pristaši prvakov, so zdaj izjavili, da imajo do nemške stranke več zaupanja nego do slovensko-prvaške. Zato so bili tudi na veliko veselje vsega prebivalstva naši kandidati v vseh treh razredih izvoljeni. Naši kandidati so dobili v 3. razreda 142 glasov, prvaški pa 40. Zgornji-radgonski volilci so dokazali, da se ne podajo prvaški hujskariji. Čestitamo volilcem in izvoljenim prav prisrčno za krasni ta uspeh! Umrl je v Mariboru veleposestnik G. Scherbaum. L. m. z.! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 30. januarja v Ormožu ščetinarji). Dne 31. januarja v Dobovi**, okr. Brežice; na Ptuju (sejem s ščetinarji) okr. Kozje. Dne 1. februarja na Bregu pri Ptuja (svinjski sejem); t Jurkloštru**, okr. Laško; v Gradcu (sesem z rogatino in konji). Dne 3. f e-bruarja na Zelenem Travniku**, okr. Ivnica; pri Sv. Jurju ob Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; v Jarenini*, okr. Maribor; na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; pri Sv. Jakobu*, okr. Celje; v Trbovljah**, okr. Laško; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Brežicah (svinjski • sejem); v Vidma*, okr. Brežice. Dne 5. febru-j a rja v Ormožu*; pri Sv. Petru**, okr. Kozje; v Lipnici; v Radgoni**; v Celja; na Dobrni**, okr. Celje. Dne 6. februarja v Ormožu (se-1 jem s ščetinarji); v Gornjem Grada**; v Rad-1 goni*. Poroka. V Ormožu se je poročil g. advoka-turski kandidat Envin Vennigerholz z gospico Mitzi Bauer. Mlademu paru čestitamo i iz vsega srca in niu želimo obilo sreče! Zaprli so pri Vranskem Jožefa Gumzej, ki j je od vojakov v Mariboru dezertiral. Neprevidnost. Hlapec Jnri Skodnik v Podgorju ravnal je tako neprevidno s puško, dal se je ta sprožila in mu je šel strel v obraz. Težko ranjenega so odpeljali v celovško bolnico. Smrtna nesreča. Pri podiranju drevja padlo je pri Brežicah delavcu Jožefu Hotko težko | deblo na prša, tako da je bil nesrečnež takoj j mrtev. Ukradeno je bilo uadkondakterju Sbridin-ger v Mariboru 40 K iz žepa, ko je sedel v neki kavarni. Izginil je iz Maribora 15 letni učenec Jožef Detiček. Pravijo, da je izvršil samomor. Nož! Zaradi deklet so se sprli v Trbovljah fantje. Pri temu je sunil rudar Blej tovariša Dernovšek tako močno z nožem v hrbet, da ga je smrtnonevarno ranil. Bleja so orožniki še ponoči zaprli. — V Kasazovi pri Celju so fantje prepovedano igro igrali. Naposled so se skregali. Fant Rom sunil je tovariša Fabijana z nožem v vrat in ga je tako hudo poškodoval, da bode Fabjan bržkone umrl. Uboj. Delavci Ceh, Mere in Repej v Spodnjih Hočah so popivali in se končno skregali. Čeha sta pri temu ostala dva tako hudo pretepla, da je čez par dni v bolnišnici umrl. Svinjar. Iz Vranskega se poroča, da je 68 letni vžitkar Jožef Grošelj zlorabil več šoli podvrženih deklic. Ena deklica je_ baje y drugeau stanu. Svinjarja ao zaprli. Na smrt obsojen je bil pred graško poroto 27 letni hlapec Rudolf Sorli, ki je pri Leibnitzu umoril hlapca Karla Reuhart in mu oropal 5 kron. Dezertiral je iz Maribora artiljerist Aloiz Volk. Otrok zgorel. V mariborski občini nastal je pri posestniku Jožefa Pečar ogenj, ki je vpepe-lil hišo iu gospodarsko poslopje. Posestnik in njegova žena sta se z enoletnim svojim otrokom iz plamenov komaj rešila. Ko se je hotelo tndi še 6 letno hčerko rešiti, bilo je že prepozno. Otrok je imel že take opekline, da je dva dni pozneje umrl. Baje je neki zločinec nalašč zažgal. Krvava družinska žaloigra se je dogodila preteklo nedeljo zvečer v Ptuju. Kavarnar Kari Kossar živel je dalje časa v nesrečnem zakonu s svojo ženo, ki je imela baje tndi z nekim drugim moškim opraviti. Žena je bila tndi že nekaj časa proč, a v nedeljo je prišla nazaj in splošno se je sodilo, da se bodeta zakonska pobotala. Ali ob 'h 11. uri zvečer prileti nakrat žena iz stanovanja v kavarno; bila je vsa krvava. Mož je namreč dvakrat nanjo ustrelil in jo težko ranil. Potem je streljal še na svojega 4 letnega sinčka in naposled tudi na-se. Vsi trije so težko, otrok in Kossar sam celo smrtnonevarno ranjeni. Grozni čin napravil je v mestu velikansko razburjenje. Lepa hvala. Pri posestniku Cerovšek v Ma-rija-Gradcu pri Laškem prosil je neznanec za prenočišče, ki se mn ga je tudi dovolilo. Drugo jutro niso tnjca več našli. Z njim pa je tudi izginilo 100 K denarja in srebrna ura z verižico. Cela družina težke ranjena. V gostilni se je skregal fant Franc Pečovnik v Kaplji pri Mariboru z družino Liško, ki je tudi tam bila. Pečovnik je vzel poleno in je očeta Liško, njegovo ženo in njegovega sina težko ranil, tako da so morali vse tri v bolnišnico odpeljati. Pogorela fabrika. V Polzeli je pogorela fa-brika za „colštabe" W. Pryma. Baje je nekdo nalašč zažgal. Na lice mesta je došla tudi celjska požarna hramba, kateri pa ni bDo treba nastopati, ker se je do takrat že ogenj pogasilo. Tudi je došlo 7 dragih požarnih bramb. Zaradi mrazu je voda v ceveh zmrznila. En požarnik je bil hudo ranjen. Gasilci so preprečili, da se ni ogenj tudi na skladišča razširil, kjer se nahaja tudi mnogo špirita in petroleja. Škoda je prav velika, ali krita je z zavarovanjem. Smrt pijanca. Vžitkar Jakob Golob iz Su-bečna pri Konjicah je hndo popival. Ko je imel že dosti, šel je še v Ajdnikovo krčmo v Podpe-činn in je spil tam en liter žganja. Potem je v hlevu zaspal, čez dve uri našli so ga tam mrtvega. Golob je šele pred enim mesecem s fanti stavil, da izpije nakrat en liter žganja. Takrat je tudi stavo dobil, ali obolel je vsled popivanja. Nesrečnež bil je šele 27 let star. Požar. Lowentalov mlin pri zgornji sv. Kun-goti je popolnoma pogorel. Škode je za 14.000 K. Pridni sosedi so ogenj vstavili; drugače bi tudi žaga zgorela. Težko se je občutilo pomanjkanje požarne brambe. Rudarske nesreče. Rudar Franc Jeran v Trbovljah padel je 5 metrov globoko in si pridobil smrtnonevarne rane. — Istotako hudo poškodovan je bil delavec Lovrenc Romšek, pod katerem se je pri delu zemlja ndrla. — Delavcu Francu Peškar pa je odletela sekira iz stila in ga na kolenu hudo poškodovala. Vse tri so pripeljali v rudniško bolnico. Surovost. V Storeh je nagajal delavec Hru-šovar dekli Mariji Seničar. Ko ga je ta opso-vala, vrgel jo je iz sobe. Pri temu si je roko zlomila. Pokvarjeni Sin je Štefan Lozak v konjiški okolici. Zadnjič je svojega očeta v prepiru napadel in s kamenjem ranil. Iz Koroškega, Deželni zbor koroški je pričel s svojim za- Isedanjem. Zaradi pomanjkanja prostora prinesli bodemo poročilo v prihodnji številki. Po celem Koroškem so pričeli kranjski in , štajerski prvaki svoje hujskajoče časopise trositi. rNa ta način hočejo „tužni Korotan" rešiti. Do-f alej je .reševal" slovenske Korošce le klerikalni [ijsttč aš-Mir", katerega nebovpijoča lažnjivost pa je narodnjaškemu gibanju bolj škodovala nego koristila. Zdaj pa prihajajo tudi drugi pr-■vaški listi tja in hočejo si po Koroškem kalinov naloviti. Prijatelji, ali veste, zakaj vse to? V prvi vrsti zato, ker si je naš „Štajerc" na Koroškem že toliko prijateljev pridobil, ker ima z vsakim dnevom več naročnikov in somišljenikov. Tega se prvaki bojijo, ker dobro vedo, da BŠtajerca nikdar ne bode širil narodnjaške hujskanje, da nikdar ne bode koroške dežele sramotit. kakor dela ta orglar Grafenauer, da nikdar ne bode resnice zasijal. Pravega miru, medsebojnega gospodarskega dela Nemcev in Slovencev na Koroškem se prvaki bojijo, ker ti ljudje znajo le v kalnem ribariti in njih cilj je gonja proti nemštvu. . . Mi se prvaških vsiljivih listov na Koroškem ne bojimo, kajti koroško ljudstvo je prepametno in pretrezno, da bi se dalo od farških petelinov iz Kranjske farbati. Koroško ljudstvo noče in ne bode nikdar hotelo kranjskih razmer. Koroško ljudstvo ne vidi v Nemca sovražnika, marveč soseda, sodeležana, Korošca. In zato bode to ljudstvo, katerega so farški hujskači že dovolj skubili in izkoriščali, ostalo zvesto svojemu koroškemu ponosu ter bode vedno v naprednem zmislu delovalo.. . Korošci, ostanimo trdni kot skala in ne pustimo se od nikogar v nesrečno prvaško hujskarijo spraviti. Držimo pa se tudi zvesto našega SS ta-j e r c a" ki nam vedno resnico pove, ki se nikogar ne boji in ki ima edini cilj: braniti ljudstvo pred njegovimi izkoriščevalci! Naprej ! Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v Sorgu so zmagali naprednjaki v vseh treh razredih. Dobili so po 36 glasov. Klerikalci, katere je vodil politični fajmošter Coufal, dobili so le po 4 glasove. Čestitamo vrlim volilcem! Kaplja na Dravi. Piše se nam : Naš fajmo-ter Limpl napenja vse moči, da bi v kompaniji ako zvitega Podljubelskega škofa pridobil faeverno občino Podljubelsko v rimski jarem, )va boljša ptička, ko ta dva, ni bilo mogoče »vaškemu jugu pripihati. Vsa muja in zvijača >a bode zastonj, in škoda za trud! 3. razred i bojo kmeti brez teh dveh ptičov sami prido-lili. Boljši bi bilo, če bi enkrat Limpl podal račun — 5 — o Winklerjevem daru (Stiftung). Obresti tega denarja znašaja 400 K; razdeli jih pa baje Limpl samo nad 200. Kam pa drugi del pride? Morda v prvaški MAgitationsfonda ? Radovedni smo tudi, jeli je nemški dobrotnik in oporočitelj Winkler v testamentu zapovedal, daje primoran vsaki revni, ki se obdari, spovedni listek predlagati. Limpl je menda ukazal, da revčeki to storijo, ako hočejo kaj dobiti. Ali tudi tisti spovedni listek kažejo, ki ostanek obresti v „haržetu vtaknejo ? Ta reč se mora še pojasniti! Svetnavas. (Pogreb). Pišejo nam: Ob veliki udeležbi smo pokopali v nedeljo 15 januarja po dolgi bolezni Tišlarjevo mati Uršulo Wieser. Britka smrt je pokosila skrbno, drago kmetico in jo odrešila strašnih bolečin. N. v m. p. ! Kolo ukradel je neznani tat mesarju Wrigele v Beljaku. Zaprli so že 36 krat predkaznovanega postopač Jožefa Holl iz Rudna zaradi fehtanja in napadov ter nevarnih groženj. Več koles je bilo zopet v Celovcu ukradenih. Lastniki koles naj bi tudi malo bolj nanje pazili! Tatinska družba. Zaprli so v Celovcu Marijo Kollbacher, Antona Sibitz in Maksa Filz-meier, ki so v družbi izvršili celo vrsto tatvin. Kje je ? Hlapec Kristjan Almaier v Beljaku peljal se je z vozom proti Mitterlingu. Konji so voz nazaj pripeljali, o hlapcu pa ni nobenega sledu več. Pobegnila je doslej jako pridna kmetska hčerka Neža Lubas iz Wuuderstattena. Dekle se je zaljubilo v hlapca Jakoba Amon, ki jo je baje pregovoril na beg. Zadnjič so ju videli v spodnjem Drauburga. Zmrznil je pri pivovarni Hirt v Friesachu neznani „vandrovec". Mrtvega našli so v njegovem stanovanju v Notschu 78 letnega rudarja Johana Winkler. Zadela ga je kap. V prisilno delavnico hoteli so v Lavamiindu oddati postopača Ferdo Kleidernigg. Ali ponesrečilo se mu je pobegniti. v Samomor. Zaradi domačega prepira se je v vasi Mitterriegl obesil posestnikov sin Avgust Edler. Tatvine. Iz sv. Jurja pod Str. se poroča, da je bilo Žagarju Taddio orodja za 100 K ukradenega. Istotam je nekdo delavcu Pfeffer 20 K, kovaču Wutte pa več železa ukradel. Tatovom so na sleda. Smrt v dimu. Pri vrtnarju Pauln Kolnitzer v Beljaku nastal v sobi ogenj. Speči vrtnar se je v dimu zadušil. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Ukradel je v Celovcu delavec Robert Kelz nekemu trgovcu okoli 100 K denarja in zlatnine za 650 K. Na lici mesta je bilo še 500 K, ki pa jih tat ni vzel. Tata so kmalu vjeli in zaprli. Uboj. V Krabaci pri Bbersteinu je v pretepu hlapec Krasnik svojega tovariša Rosenzopfa ubil. Krasnika so zaprli. Smrtna nesreča. V Goricah padel je vžitkar Janez Uršič na zmrzljeni zemlji tako hudo, da je na pridobljeni rani umrl. Poulični rop. Dva fantalina sta v Celovcu dvem ženskam na cesti iztrgala torbico, v kateri pa se k sreči ni nahajalo denarja. Enega so vjeli. Mlada tatica. 16 letna Karolina Schneeweiss ukradla je v Celovcu mnogo obleke. • Tatico so zaprli. Prošnja* Bodite tako dobri in dajte ^U^- vbogim pticam \^ živeža! Saj vidite, da je huda zima; povrnile vam bodo po leti tisočkrat! — Imejte tudi z živino usmiljenje, da ne bodo v zimi trpele; dajte s tem lepe izglede o milosti, posebno otrokom! Ali se splača delati gnojnične jame ? Glede tega odgovarja Holz v »Gospodarskem Glasniku« tole: »Iz zemlje si in v zemljo se boš povr- nil.« Tako je Bog rekel: zato je to res. To pa ne velja samo o človeku, ampak o vsem, kar je na zemlji okoli njega. To potrdujejo tudi nauki kemije in fizilogije pri vseh bitjih, živečih na zemlji, oziroma živečih od zemlje. Kemija je pokazala, da so v rudninskih, rastlinskih in živalskih telesih nahajajoče se snovi (prvine) tudi v zemlji, fizijologja pa je dokazala, da prehajajo te snovi iz zemlje tudi v rastlinska in živalska telesa in da so za njihovo življenje neobhodno potrebne. Ko preneha življenje rastline ali živali, se vrnejo te snovi, izvirajoče iz zemlje bodisi posredno ali neposredno, prej ali slej zopet v zemljo. Spoznati ta tok snovi je zanimalo ljudi že v starih Časih; za današnje razmere pa je postalo to pra-Šanje živa potreba in sicer nikjer v toliki meri, kakor ravno pri kmetijstvu Saj lahko trdimo, da je ravno to bolj ali manj temeljito poznavanje teh prikazni, teh pojavov nekako merilo strokovno bolj ali manj naobraže-nega kmetovalca. Ni ga sicer na svetu, ki bi si bil o vsem tem toku popolnoma na jasnem ; naše življenje je prekratko, da bi se zamogla pregledati vsa ta pretvara-nja; veliko pa je še sploh nerazkritega Od spoznanja tega naravnega toka je odvisen uspeh ali neuspeh pri gospodarjenju naših kmetovalcev. Marsikatera škoda zadene našega kmetovalca, da je niti ne čuti prej, nego se pokaže že v svojih posledicah, škoda, ki se je ponavljala dolgo vrsto let neprenehoma; počasi in v enomer vedno naprej je odtekala rodovitnost naših polj v obliki gnojnice, v kateri so, kakor sladkor v vodi, raztopljene snovi, ki tvorijo rodovitnost naše grude. To je nevarna in zavratna škoda! Če kmeta zadene kaka učividiia škoda, jo skuša popraviti in nadomestiti na ta ali drugi način; za nadomestitev onih rediln h snovi pa, ki so nam v toliki množini Že odtekle z gnojnico, pa se do zadnjega časa ni nikdo brigal — in še danes se najde povsod žalosten znak te brezbrižnosti tam, kjer curlja gnojnica v jarek in od tam z domačije ali pa na — cesto. Da se gnojnica odteka v obliki kovanega denarja v tisti vrednosti, kolikor so vredne v njej raztopljene, skrite redilne snovi, smemo biti preprčani, da bi teh prikazni ne našli nikjer več. Sicer je pri kmetijstvu še več takih zavratnili škod, pa za danes si predočimo v številkah samo zgubljene vrednosti, ki so nam odtekle v obliki gnojnice. Da je gnojnica po večini scalnica, to je znano; večkrat je v njej tudi precej deževnice, ki je padala na gnoj ter ga izlužila redilnih snovi, ki so tičale v njem. Scalnica je del krme, ki smo jo dali živini; da ni sama čista voda, ki jo je živina popila, menda ne bo treba še posebej razlagati; sicer pa pridemo tudi še h kemičhi sestavi različnih scalnic. Scalnica ima torej v sebi del redilnih snovi, ki smo jih dali živalim n. pr. v obliki sena; redilne snovi pa so dospele v seno iz zemlje, toraj so tudi v scalnici nahajajoče se redilne snovi iz zemlje. Predno začnemo razmotrivati redilne snovi, ki jih vsebuje scalnica, si predočimo najprej, koliko scalnice se približno sploh naredi v hlevu V tem pogledu se razne domače živali med seboj razlikujejo. Recimo, da dve kravi enake teže in pri enaki krmi izločita enako množino, na vsak način pa več, kot konj enake teže. Natančna preiskovanja so dognala, da živali, ki žro »vse« in ki se hranijo samo iz rastlinstva, izločujejo primeroma malo scalnice, k večemu 50% pitne vode in vode, ki je v krmi, pri vsem tem se mora seveda pomisliti, da ima zelena trava 70 do 80 in še več odstotkov vode v sebi. Konji n. pr., ki naporno delajo in se pogosto zelo pote, izločujejo radi tega manj scalnice, približno 25% °d napoj ne vode; junec (vol) p3, ki dobiva bolj vodeno hrano, izločuje 30 — 50% vode, ki jo dobi pri napajanju in krmljenju (paši) v se. Izločevanje scalnice pa je tudi odvisno cd množine znojnih žlez (nahajajoČih se pod kožo) in cevk, po katerih pride znoj na telesno površje. Mesojedci (n. pr. psi) jih imajo zelo malo, zato pa velik pes, ki ne dobiva preveč suhe hrane, ne izločuje nič dosti manj scalnice, kakor kak konj. (Naprej prihodnjič.) Loterijske številke. Gradec, dne 5. januarja: 69, 50, 81, 65, 43. Trst, dne 13. januarja: 66, 39, 60, 10, 72. Za prezgodnje otroke. V izreji in vzgoji prezgodaj na svet došlih otrok treba je posebne skrbnosti. Tu se maščuje vsaka zamuda in napaka. Ravno pri takih otrocih i um i h izkazuje se Škot t'ova »Lebertran"-fc.i££v ernulzija, redno v primernih množinah vzeta, kot pravi- blagor. Razvoj takih prezgodnjih otrok se s 28 SKOTT'ovo emulzijo dostikrat tako pospeši, da se v nekaj času glede cvetočega izgledanja in telesnega ter koščenega razvitka od drugih otrok ničesar ne razlikujejo. Škot t'ova emulzija je popolnoma lahko prebavljiva in tako okusna da jo vzame rad celo dojenček in jo dobro prenese. Pri nakupu naj' se zahteva izrecno Škot t'oro emulzijo. Znamka „Skottu je, ki je Zc čez 35 leta vpeljana in jamči za dobroto in vpliv. Cena orijrinalne steklenice 2 K 60 h. Se kupi t vseh apotekah. tmtfi •m brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma Iz kovanega železa in železne pločevine! Svari ae pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami ias iišega šaieza! Zahtevajte cenike! A Ifn Q nt\r\Vt\i-f\V» Dopisuje se slovenukol Delniška družba Aild dčPdldlUr Dunaj XII|3 Veliki priložnostni nakup, garantirano prava jelenova brada (Hirschbarl) i Krasni eksemplar -, temna, košata z jako lepim rajfom, 18 cm dolga, z okviro iz starega srebra in jelenovi „grandlH, šravba in regulirer skupaj samo kron B. Redka prilika! Pošilja po povzetju L Fenichel, Gemsbarfbinder, Duna] IX, Altmuttergassc 3/123. 1069 Kmetsko posestvo na spodnjem Koroškem z gostilno in trgovino za mešano blago brez konkurence se proda ali v najem odda. Vpraša se pod „Gallizien", poste restante Celovec. ž Učenec iz boljše hiše, z dobro šolsko izobraibo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme v trgovini za mešano blago g. Štefana Brodar, Or-nož. 33 Zaslužek!! £ 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke žtrikarije doma. Edino moja rnaaina /a hitro strikanje ,.P»tent1i*bei" ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dnnaj, Mariahilf. JJelkengasne 1 /Oo. Kdorjželi kupiti malo ali večje posestvo blizi Pragerhofa, naj praša pri g. Jožef« Hattltr, Pragcrhof St. 71. 1 Proda se 1148 IS« v lepem kraju, za veliko cesto v prijazni vasi, s posestvom vred, obstoječe iz njiv. travnika in loga in dobro gospodarsko poslopje. Vse v dobrem slauu. — Cena je 7000 kron. Za odgovore se prosi znamk?.. Naslov: S. V. fosta Stidenie pri Poljeunali, poste restante. Pozor! iz dobre hiše, zmožen nemščine in slovenščine, se takoj sprejme v veletrgovini M. Thom Miiller, . Lavamlind, Koroško. 18 Zdrav in priden ■ULCeaa.ec, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme v moji trgop vini s špecerijskim blago«. Oto SvarSoik. Majsberg pri Ptnjo. 7 Kdor želi kjerkoli hitro in debro kupiti ali prodati kakšno posestvo, gozd, gostilno, trgovino, žago ali mlin ali pa hišo z vrtom v mestu ali na deželi, naj se blagovoli lakoj obrniti na Vrane P'ttdinz „RoUenhof', Zgornja Polskava pri Pragerskem. 35 dobro idoča grajzlerija blizo mesta Celja, se zaradi družinskih razmer takoj po ceni proda. Kje ? pove uprava „Šta-jerea". 60 9 Kovačnica s stanovanjem, na dobrem prostoru, se da v najem. Oto Svarsnik, Majsberg pri Ptujn. se oddajo takoj v najem. Več pove Mathiag Šafarič, Radeče (Ratschach b. Steinbrttck). H Viniear, priden, poSten in trezen, ože-njen, ki ima več delavski moči in navajen amerikanskemu nasadu, se takoj sprejme pri Oto Svaršuik, MajSperg pri Ptuja. ne pod HO let star, trezen, kateri se razume tudi pri poljskem delu, se sprejme 1. svečana. Mesečna plača 20—24 kron. 24 Josef Presker, trgovec, Zreče pri Konjicah. • • Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. m * priporoča se glede vsakega med hranil nične zadeve spadaj dlega posredovanja, istolako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem : = vstreže. :: . "~ m $ Obcenje $ £ z avst. ogersko $ $t banko. $ m m m m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Kaj tiči za kašljem se ne more n>kd3r vedeti; zato je res svetovati, da se nastopi takej celo proti najmanjšemu kašlju. Ka-iselj, hripavost, taslinje-Inost, težko dhanje, bolečine v prsih ter nočni p6t fo vedno nemarni in celo pri nahodu treba je previdnosti. Od mnogih zdravnikov priporočani Orkeny'jev lipovi med (sirup) se v takih slučajih jako hvali. Ena pcizku-šna steklenica tega izbornega domačega stredstv* stane kron 3, ena vel'ka steklenxa kron 5 in 3 steklenice franko kron 15; naroči se pri edini glavni zalogi: Hugo Orkeny, apoteka, Budimpest, Thdkoly-ut 28, depot 59. 1122 Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belili 2 K SO h; belih 4 K; belih in-1.1. h 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sn žero-hiI>h, slišanih 6 K 40 h. S K; l kg llauma (Dauncn) sivega B K, 7 K; belega v K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko SSg- Gotove postelje -§HJ ,..-oa, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 Ihii.i-ul, ISO cm dolg, 120 cm širok, z 2 glivnima blazinama, t vsak* 80 cm dolga,- 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim. j (rajnim in fUmnaslim perjem za posteljo 16 K; »ul-rlnnne 20 K; id.iune 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne | I.lAZiiie B K, 8 K BO, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K r.a-] prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena Kar se ne f.li.pada delim- uazii. 9. Benlsch, Deachemlz Kr. 710, triko, (USknei). Senik gratis in franko. 76U Proda se žaga z mlinom s konstantno, krepko vodno močjo, poleg železniške postaje, z okroglo 3 orali zemljišča. Na-, dalje: druga žaga in mlin na Savinji v Sa-tJ vinjski dolini s 13 orali zemljišča ter vinogra-J dom itd. Ev. se da mlin tudi v najem. Več pov» R. Kunze, sv. Jurij na južni železnici. latera gospodična s srčno izobrasbo gre le dobro Sltuiranemu, starejšemu možu kot gospodinja na deželi? Pogoji: Starost ne če« 28 let, zmožnost obeh deželnih jezikov, dobra kuharica. Ponudbe s fotogra-fiijo se vpošteva in se jih pod častno besedo vrne. Naslov pod ..Herzensbildung' poste restante, Montpreis. a Učenec ** se sprejme pri g. Alois Matsehek, trgovina z žc- lezjera in špecerijskim blagom, Maribor, Triesterstrasse. se proti hrani in obleki sprejme. Pekama Waltendorff b. Graz. Haupstr. 31. 48 Ena 47 novo prirejena, da se v najem. Najemnik mora imeti naj-manje 600 K. Več pod , Holz gennj" na upravo „Štajerea." Nova zidana velika trgovska hiša. s 4 sobami, 2 kuhinj', l spaja B kleti, na okrajni cesti, 9 ki lometrov od Ptuja, dobri pro* tor za kupčijo. — nadalje eni l. jA,, tudi nova, z dobr» IllSrf, idoCo kovačnico, z i orali travnika, se proda za ! 14.000. Denarja le polovici potrebno. Vet pove npran „Štajerea". 1! Zastopniki in potniki! Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospodo in dame se proti visoki proviziji, potneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razpr. tuha. Ponudbe pod „Welt firma 927M na ekspedicijo anonc 9B1 M. Dnkea Nil it. Dunaj l./l V Laškem trgu so na prodaj dve hiši. v eni je gostilna, mesnica in vse pripravne stvari, druga je sposobna za vsako obrt, skupaj držeče, na vsaki strani en vrl, velik sadonosnik, bosta in travnik ; prodaja se zaradi baletni; cena 30.000 kron. — Več Be izve pri e. Antonu Wivat, Laiki trg. 43 Pošljem orožje vseli vrt kakor Hammerles puške, Trojk Lankaater- in flobert-pušb revolverje, pistole itd. po u delovalni ceni. Popravila ruj ceneje. Zaupljivim esebam pri jetni plačilni pogoji. Na želj pošljem boljše pušk<> brez kui ne obveznosti tudi 8 dni t poizkus. II. ceniki zastonj : franko F. Dušek, tovan orožja, Opocno št. 20b2 ■ drž. »el., Cesko. lit Na pljucah in vrat trpeči, astenatiki in goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno i vratno bolezen, celo najhuj* svojo astmo, pa če je še Ui zastarela in skoraj nevzdn ljiva, enkrat za vselej odp« viti, ta- naj se obme na | Wolffsky, Btrolln N. Weiss« burgerstr. 79. Tisoče zahi so jamstvo za veliko zdravik moč njegove kure. Bruej zastonj. 1»' : 47 6 zaradi ujene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane In šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-----..... grabne vence in trakove, z eno besedo vse. ===============----- 5 000 najfinejfiih higijeniČnih za-vit^zo^r za, clg-arete (Htllsen) »Primus- s preparirano vato ■Optimui« pošlje za 10 K: Prva gališka fabrika za cigaretne zavitke |tPrIimis", Lvov, Godecka 35. 1084 Staro pohištvo, vrata in okna, šparherd, peči, kaheljni, strešna opeka, se proda Vpraša se pri firmi Karl Kratzer's Erben, Ptuj, Hebergasse. 19 Premija za čitatelje tega lista. 22 Mi podarimo 3000 parov čevelj! V svrho vpeljave uaSih izvrstnih veleele-gantnih Sevr. uanjalih Čevelj na žnore iz najboljšega kraj nega usnja, moderna fagija, razdelimo 3000 parov glasom slike. Plačati je edino delavska plača K loža 3 pare Obdajamo popolnoma po Va8i volji Čevlje na žnore za gospode ali dame v vsaki zaželjeni številki ali centimeter«ki mfrri. Dobite torej za le K 15 — 3 pare izvrstnih čevelj, ki stanejo drugače 42 K in s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni.*) Se razpošilja proti povzetju ali naprtj plačilu. Izmenjava dovoljena, torej brez rizike. Vsa naroČila je nasloviti na fabriko čevelj, Osvviecim št. 32 (Avstrija). *) Šele po Vašem priporočilu nam naj dobiček nastane. na giatmesa trgu zraven apoteka priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pi salne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek. žlic, nože za žep in prave Soiinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tad pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseb vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje. oiskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin uaprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 8*20. ■ Varstrena marka „Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za f&&" anker-pain-expelier -S&a je znano kol odpeljajao«, hvrttae In bolečine odatranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po SO h, 1'40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj »e pazi na originalne steklenice v škat-ijiih z našo Tantveno znamko ,-Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Di. Iltta-lm apoteba ,M\ In" v Pragi, Elisabctstr. St. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. Zastopnik: Rudolf Blum & Solin obrt za kleparstvo in pokrivanje streh Maribor, ogelj Cajneri- in Hilariusstrasse. Proda se srednje veliko posestvo, 118 Le pri rabi cd I. 1886 izredn. odlik, z 826 ' znamko gumi tran-ma- ™ /XpV1fp žilo za usnje ^ vvVlJC res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za »viks« zmožne napravi Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer ne. pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i./B. ter Bohme & Lo renz, Chemnitz i./Sa. Sodbe se glasijo: PoSljite mi po povzetju 21/, kg gumi-trana, ker hočem istega tukaj vpeljati. Charlottcnlund (Dansko), 28. VI. 1909. — I. Pajowck, dirkališče. Friedricli Ogris tovarna pušk Sv. Marjeta v Rožni dolini (Koroško) se priporoča za dobavo najfinejših, prvorazrednih pušk za š»jb> in za lov vsa-cega zi-tema, repetirskih pušk, dvocevk, ' fltnt(Bucbsflinten}, istih za kozle, trocevk, Stucnov za lov, itd. z ali brez petelinov. Popravila, predrugačbe, nove šaftanje, prevzame se radovoljno in izvrši v najkrajšem času ceno in dobro. Največji in najskrbnejši trud za reelno in dobro postrežbo. Ceniki brez troSkov. — Werndl infantrijskih puSk, model 67/77 prenare-jenih za Lancastre-šrot-patrone, kal. 28, I komad z zavojem ' samo 14 kron; r=rzzzz Ako se vzame lO komadov, dobi se I zastonj. Prazne patronc se vsaki puški zastonj doda. Garantirano izborni strel. Ne zamudite takoj naročiti. i obstoječe iz stanovalne hiše, gospodarskega poslopja, travnikov, njiv, viaogradov, lepega sado-nosnika in gozda v bližini Poličan. Vpraša se Albin Belag, Poličane (Psltschach). 21 pri Giht in revmatizem f poznajo'ZaJ mnogi; ali malo jih je, kateri vedo, kako lahkote da pomagati. Vzrok bolezni je preobila kislina orina v organizmu; pomagati se zamore torej le tedaj, ako se to kislino odpravi. Da tega mazilo ali sploh mazanje ne zamore, je razumljivo. Naš čaj proti gihtu vpliva najhitreje, odpravi bolečine in prinese zanesljivo pomoč. Zavoj 3 K 50 h in 6 K Pridni podkovanju, se išče. bništvu ekonomije gra& Turniše pri Ptuju. P5** Po zelo znižanih cenah.! izurjen zlasti pri podkovanju, se išče. Več se izve pri oskrbništvu ekonomije graščine v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lait- popravila. Postrežba točM, eeae solidne. Zunanja naročila proti povzetju. 617 Pri suši in pomanjkanju vode so za lastnike vodne moči patentni lokomobili z vročo paro firme Heinrich Lanz, Mannheim hitro v promet postavljena, cena, jako šte-dilno delujoča in za vsako kurjavo primerna ====z rezervna moč | Avstrijska prodajalna pisarna: EMIL HONIGMANN Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4. I. u. telelon 1559 4. Obisk inženirja zastonj. 814 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „ S t a j e r-Čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ČM za kopanje i ob delavnikih od 12.1 jure do 2. ure popoldne (blagajna je odi 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 13. ure dopoldne. | 1 kopelj z vročim zrakom, paro — _ -Brausebad" z rjuho K —*60 j postrelha I K --10. ■ itreZhal 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih In redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsied tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I _ Ako to ni res, plačamo »T lOOO kron netto *&£ vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod. Josef Silhany piše : Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z VaSim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dosegel, prosim, da mi pošljite en patet Čara a 6 kron po povzetju. Z velepoštovanjem Cara-Haus, Kopenhagen. Josef Silhany, Erszebetfalva. Ogrska. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj VaSe .lastno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi r.iso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moj* brada postane brezdvomno krcpkojsi kakor preje. Jaz se:n ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahvaljujem se Vara torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodotejbodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajem VaS , „. V- M, Kopenhagen. Obs. diskretni zavoj. Raz- 829 Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo Specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja io^kron. (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). 1(7a O vin6:; In 96d Pozor na ime preparata in izdelevalca! Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H.Molitor. Skurle-posestvo Z6 v občini Gaisberg, 1 ura od postaje Spodnji Drauburg. ki meri 52 oralov, okr. 18 oralov mladega gozda, 22 oralov njiv, travnikov, 10 oralov paše, se iz proste roke za ceno 8,500 K proda. Posest ima veliko, skoraj novo gospodarsko poslopje, stanovalno hišo, leži na gorovju, in je zelo plodonosno; doslej se je tam redilo 14 kosov govede in 40 ovc. Vpraša se pri lastniku Konradu Lorber jun, Spodnji Draubnrg. Ceno uvUeljno 1 kil« sivega slišanega K2—, koljSega K 8-40, [iiil-oelega prima K 2S0, belega K *■—, prima mehkega kot caune K 6-—, veleprima K 7—, 8— in 9-60. Daune. sive K 6—, K 7-—, bele prima K 10-—, prsni flaom K 12- od 6 kil naprej fr?nko. noic^e napoSnJetrse postelji iz ted'io-nilnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega Jnleia (Nanking), 1 tnlient ca. 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 glavnima blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, d.)v..lj napolnjeni z novim sivim Haumastim in trajnim posteljnim perjem K 16*—, pol-dauae K 20—, ilaune Kil—. PosaUieise *Bhi>p K 10-—, 12-—, H-—, 16-—. PuijaKi-zue gla>ue II zi..e K 3--, 3o0, i-—. Tnhne 200X110 cm velike K 13'—, 18—. 20-—. Slavne blazine 90X/0 cm velike K 4 00, o •-, 5 60. Spodnje Inhtne Iz najboljšega postel nega gradi 180X116 cm velike K 13-— in K lo — pošilja 'proti povzetju ali naprej plačilu \ Max Berger, Deschenitz St. mil (Bohmervvald). S Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar Bogato tlustr. eenik o posteljnem blagu zastonj. 7o3 .;-NAM«ii«w