tribina LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV LETO XIV. Ljubljana, 18. Xf. 1964 ŠTEVILKA 26 PREŽiVELI SMO VELIKO SOBOTO MALEGA BRUCA TUDI IMEUSPEH JE LAHKO DOBER ZAČETEk! Neresnost V soboto, 14. nov., je bila na Gospo-darskem razstavišču prireditev »Velika sobota malega tiuca«, ena izmed zelo redkih akcij Zveze študentov na Univerzi/ kjer je organizatorjem uspelo zainteresi-rati in »aktivno vključiti« zares »najširše množice študentov«. Ali je osnovni hamen prireditve zbrati vse študente Univerze na kolikor toliko kulturni zabavi z ustrez-nim programom, namesto na mnogih inter-nih brucovanjih, ki so se po pravilu spremi-njala v množična popivanja, kjer kultur-ni program najpogosteje ni zaslužil tega imena in je bil osnovni, neskriti namen organizatorjev doseči čim večji finančni učinek zabave. In bruci, ki so si od tega dne veliko obetali, so bili prikrajšani. Sprehod skozi program: pozdravni na-govor v imenu univerzitetnega odbora, orkestra sta zaigrala aviso. Sledil je na-stop članov šfcudenbsikega plesnega fclu-ba, ki so bili očitno še nezadostaio zagreti, da bi lahko hladno prenesli težo velike odgovornosti, zato jim nismo zame-rili, če so bili gibi nekoliko nesproščeni. Skeči so bili zamišljeni precej bolj ambi-ciozno, kot so v resnici delovali. Bili' so razvlečeni in kljub temu, da so zajemali snov iz (vedno) najaktualnejših študent-skih tem, nezanimivi, za nekaj nians pre-več naivni — obarvani z neizogibno rdečo "barvo (kako hvaležna domislica!), še re flektorska luč je bila rdeča. Pevci so zapeli standardno (med tem je pijače že zmanjkovalo in bližal se je splošni pre-plah). Plesalci ŠKP so nato odplesali zadnjo točko programa in na veliko olaj-šanje prisotnih je jmpovedovalec oznanil »vsesplošni ples«. Ta, drugi del prireditve je potekal več ali manj standar&no, če si odmislimo dej-stvo, da je bil prizor, ki se je odpiral gledalcu z balkona, na trenutke prav »veličasten«. Ritmično gibanje tisočglave množice, žvenket kozarcev in praznih steklenic, ki so ob navdušenem pozdrav-ljanju poletale v zrak in — seveda padale ob tla, na mize, ob stene, glave... Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da je organizatorju uspelo ohraniti nekaj celih kozaroev ?a spomin (pozor, vest ni preverjena!). Prav zanimiv je bil intermezzo na stre-hi GR, ki je služila za odskočno desko nekaterim ambicioznežem v želji, doseči kraj centralne zabave. Nekaterim se je posrečilo prebiti skozi zid modrikastih uni-form. In ko so že pred polnočjo pričeli prvi obiskovalci zapuščati zabavo, je bila mno-žica pred vrati neprijetno presenečena. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Žabava na GR ni bila sprosčena, na razpoloženje je vplivala neznosna gneda, miz in stolov je bilo preveč, organizatorji so v težnji, da l»i ohranili aabavo na- dostojni viširti, ome-jili količino pijače, kar j§ bilo pozitivno, vendar je bilo očitno preveč »lukenj«, saj so po polnoči totalno pijani kolegi počeli stvari, ki so jim, kot je videti, v določenih krogih v čast. Program je bil, podan na način, kot so si ga zamislili organizatorji, predolg. Bo-Ije bi bilo, ko bi ga razbili in s točkami med odmori vzdrževali vedro razpolože-nje. Več domiselnosti bi lahko pokazali tudi avtorji skečev, iz katerih tudi boljši interpretatorji ne bi mogli napraiti niče-sar, zlasti še, ker je bilo ozvočenje pod vsako kritiko. In končno — verjetno je ena sama pri-reditev za zamisel, po kateri bi vse dose-danje brucovske prireditve združili v eno samo, centralno, hrupno, pestro in vedro, mnogo premalo. Mogoče bi v naslednjih letih kazalo organizirati na dan, ki je po-svečen brucom, več prireditev v ŠN, ria fakultetah, AK, skratka povsod, kjer se v Ljubljani zbirajo študentje. Nameščenci garcierobe menijo, da je bilo v soboto na GR približno tri tisoč ljudi, vstopnic pa so prodali skoraj polo-vico manj. To izredno zanimanje za pri-reditev nedvomno kaže na pomanjkanje tovrstnih zabav in bi bilo treba nujno nekaj ukreniti v toj smeri. Poskušajmo se zediniti vsaj v konsta-taciji, da lahko (kljub vsemu) sobotna prva Velika sobota malega bruca pomeni začetek, iz katereisa je moč napraviti tudi kaj boljšega.. Ivo Vajgl = Tajništvo univerze je pripravilo v času ( H rednega vpisa anketo o socialno ekonom- i| g skih pogojih, y katerih živijo študentje. 1 p Anketa je bila imenska. Zajela je soeialno • s g poreklo in materialno stanje staršev, štu- II s dijske probleme študenta, njegove dohod- m = ke, stanovanje, prehrano in nekatere dru- H m Se podatke. g m Anketo naj bi izpolnilo 5365 študentov, M s ki so se vpisali v rednem roku. Od teh se S M ph je odzvalo 443, to je 2,7 odstotka. 1 S Že ta uvodni podatek opozarja, da so j§ g vzeli študentje to pomembno ankelo bolj = g za šalo. Še bolj so šaljivi odgovori na ( M nekatera vprašanja, čeprav prosi organiza- §| g tor ankete, naj študentje anketni list m m vestno in pravilno izpolnijo. m || Na primer: Največ šiudentov *je zapLsa- J g lo, da imajo njihovi sLarši o*e univer- |j g ze, pi^edsedstvo UO pa se Sp vedno bori M = z velikimi organizacijskLmi težavami. ^ H Da bi Mle volitve v novi univerzitelni | M odbor čimbolj demokratične, je predsed- g H stvo UO v soglasju s fakultenimi odbori s g sklenilo, da jc treba predloge za novo M % predsedstvo podkreplti s podrobnimi po- || m datki o dejavnosti kandidatov, njihovimi^. g = študijskimi uspehi in ostalimi podatki, na" g L podlagi katcrih lahko volivci kandidata _j g objektivno ocenijo. Prav tako je bil po- = M stavljen rok za oddajo spiskov delegatov % W za skupščino do 10. novembra. Kljub ne- j= W štetim opozorilom doslej niso poslali ne J = enega ne drugega sledeči FO: fakult«te S m za stpojnaštvo, filozofske fakultetc in bio- g m tehiuške fakultetc ter odbori Zš sledečili g g višjih in visokih šol: višje šole za so- = g cialne° delavce, lesne, upravne, za telesno š s vzgojo, Akademije za igraLsko umelnost g s in Akademije za upodabljajočo umctnost. = ( Večina ostalih je omenjene podatke po- g = slala prepozno, bili so nepopolni in g = netočni. M = Na ta način je nemogoče sfstaviti kan- j m didacijsko listo, predstavljanje kandidatov p g pa bo na skupščini neenotno, pri čemer m j§ bo večina kandldatov zaradi malomarnj- g m sti njihovih fakulietnih funkcionarjev v -^g p neeiiakopravnem položaju. . g Sedem veličastnih z Gospodarskega razstavišča (Foto: Joeo žnidaršič) TRIBUNA »ČAS »N SVET« 0 vlogi javnih komunikacijskih sredstev Univerzaitetni odibor ZŠJ Ljmbljana je pripravil v četrtek zvečer v menzi Štu-dentskega naselja svojo drugo tribuno »Čas in svet«. Udeležila sta se je glavni urednik DELA tov: Jože Smole in gene-ralni direktor RTV Ljubljana tov. Boris Mikoš, ki sta ob vneti podpori prisotnih študentov v odprti diskusiji razpravljala o vlogi javnih komunikacijski sredstev v današnjem delavskem in družbenem samoupravljanju. Problemi in težave, s katerimi se naše časopisje in RTV srečuje pri svojem delu, in ki sta jih uvodoma nanizala Smole in Mikoš, se v večji ali manjši meri ali v mal-ce sremenjenih (v bistvu pa enakih) nian-sah pojavljajp v obeh hišah: tako pri Delu kot pri RTV. Medtem ko je Smole izhajal v svojem uvoclnem delu razgovora iz štirih osnov-nih principov časopisnega formiranja obča-na: od informativnega, mnenjsko in di-skusijske preko dekutativne pa do rekrea-tivne funkcije, se je Mikoš poglobil v su-hoparno naštevanje golih števil. In ko nastajajo pri časopisu številne težave prav v teh štirih osnovnih principih, ki s tem hromijo razvoj tiska, da bi dosegel čim višjo in predvsem kvalitetnejšo stopnjo razvoja, se pri RTV pojavlja največji pro-blem v zbiranju gradiva zaradi zastarelih PTT naprav, slaba televizijska filmska pro-dukcija, kjer poleg kvalitetnih tehničnih naprav primankuje še kvalificiran kader. Težko je prilagoditi posamezne oddaje mentaliteti ljiidi, kot je na primer: inte-lektualec ali delavec. Danes je vsekakor pereč tudi problem sinhronizacije, saj je samo 23 odstotkov slovensko govorjenega programa. Ena največjih slabosti našega tiska in RTV je še vedno v tem, da sta premalo informativna, angažirana in borbena. Tako se dogaja, da dejansko »capljamo« za raz-vojesm časa, saj se komentarji, kritike in ocene tako npr. o zelo pomembnih politič- nih dogodkih kot filmih itd. pojavljajo v naših javnih komunikacijskih sredstvih, predvsem v Delu in RTV, precej pozno. Zavedati se moramo, da taka pot vodi sa-mo v dezinformacijo in negotovost člove-ka, saj si le-ta pomaga pri tein tako, da po-sluša komentarje tujih radijskih postaj in bere tuje časopise. S tem pa zapade pod težko breme vprašanj, kaj in kje je zdaj resnica. In prav v tem je vzrok za raz-vijanje netočnih informacij med ljudmi, ne« zaupanje našemu tisku in RTV in konč-no nepoznavanje problemov. Določene stvari oz. prispevki pa se sploh ne objav-ljajo. S tem zaide predstavnik Dela vmre-žo nelogičnosti. Medtem ko se po eni strani (naj mi bo oproščeno sumnji, ki pa ima realne dokaze) odbira in išče »rav-ne« članke za objavo, mnoge eventualne polemične spise pa se pusti ležati v pre-dalih ali pa jih mora zaradi aktuatnosti in problematičnosti objaviti drug časo-pis. Pri tem pa je jasno — zgrešen odgo-vor glavnega urednika Dela, da vseh stva-ri ne morejo objaviti — ne zaradi morda nekakšnega političnega pristopa (verjet-no pa prav v tem leži večja angažiranost in polemičnost lista!), ampak je dejan-sko problem, kako vse zajeti v časopisu, ker primanjkuje prostora, po drugi strani Pa ne želijo z dezinformacijami razburja-ti občanov, ampak jih raje prepuščajo tu-jemu vodenju, mnenju in kritikam. Nima pa pri tej sfcvari niti Delo tako »čiste roke«, kar se tiče dezinformiranja občanov, saj drugače ne moremo imenovati neljubega podnaslova pod sliko iz filma »človek iz hrastovega gozda«. Vprasanje nastane, v kakšni meri je dovoljeno in pravilno takšno neijdgovomo početje, saj s takim delom Delo1 svoje (dobre) smernice, na podlagi katerih obvešča javnost, samo ne-gira. Vzroke in slabosti pri netočnem in-formiranju lahko ne nazadnje iščemo tudi v tem, da novinarji še ne znajo lo-čiti funkcije poročanja od funkcije ko-mentarja, kajti v slednjega takoj pade subjektivno mnenje avtorja. Sprehod (Foto: J. 2.) Zveza novinarjev Jugoslavije pripravlja moralno-etični kodeks, s katerim se bodo skušali rešiti vsega tistega, kar je v na-šem nasprotju z etiko in moralo. Ta ko-deks pa bo zahteval poleg novinarjeve-ga moralno-etičnega odnosa do tišlca, enak odnos tudi s strani sodelavcev — obča-nov. Uvajanje (namemo ali nenamerno) ko-mercializacije v naš tisk povzroča konflikt med finančnim uspehom časopisa in nje-govo kvaliteto. Končno ne smemo poza-biti na problem kadrovske omejitve (no-vinarji, dopisniki), saj se novinarji sami borijo za deprofesionalizacijo kadrov. RTV Ljubljana se zavzema za to, da bi bile vse pomembnejše centralne zade-ve na televiziji sinhrohizirane v vseh ju-goslovanskih jezikih in v vseh jezikih na-rodnih manjšin v Jugoslaviji ter da bi uvedli v Sloveniji dvojni televizijski pro-gram: prvi naj bi prenašal samo sloven-Ski program, drugega pa bi sestavljali posnetki programov ostalih jugoslovan-skih TV-postaj, Evrozije in še posebej TV Italije in Avstrije. Študentje so se dotaknili številnih pe-rečib. vprašanj, ki hromijo naš tisk in RTV: od uredjtve posameznth strani in oddaj, do poročanja o aktualnih proble-mih. Do sedaj se je absolutno premalo pisalo o univerzi, kolikor pa se je, je bilo to enostrarisko in nepopolno poročanje. Rubrika Pisma bralcev. Njena asnov-na slabost je v tem, da ni redakcija Dela s kasnejšim pisanjem o malili problemih, ki jih ta rubrika odpira na širši bazi in s konkretnimi podatki, skušala najti reši-tev. Tako pa se je ta rubrika v večini pri-merov izgubila v osebnih zahvalah ali obra-čunavanjih. Precej kritičnih in utemeljenih pripomb je bilo tudi na račun problema monapo-lizma gledališke in filmske kritike v Delu. Ob koncu bi bilo zanimivo vedeti, za-kaj se razgovora o vlogi javnih komunika-cijskih sredstvih nista udeležila tudi pred-stavnika povabljenih časopisov Ljubljan-ski dnevnik in Naši razgledi. Naj bo vzrok za nesodelovanje objektivne ali subjektiv-ne narave, takšen postopek ni opravič-ljiv. Tako človeka spet nehote zgrabi mi-sel, da si pač ti predstavniki niso upali pred študente, da bi tudi njihovim listom odprta, konstruktivna in predvsem do-bronamerna razprava malce na novo »ukrojila« ali vsaj popravila vsebinsko in > oblikovno plat (predvsem Ljubljanskemu dnevniku). Tone Vrabl KOMUNISTI, SAMOUPRAVLJANJE IN ŠTUDIJSKA REFORMA Zdi se mi, da je razmišljanje o novih poteb. reforme veliko preveč zaprto v ozek krog komisij, fakultetnih in oddelčnih uprav. V posameznih primerih še celo študentske organizacije niso bile sezna-njene z razpravami, ki so tekle v faknltet-nih organih, kaj šele, da bi se tvorno vklju-čile v ta prizadevanja. Tu seveda zadeva-mo na posebno vprašanje udeležbe študen-tov pri samoupravljanju fakultet oziroma na vprašanje njihovih možnosti in njiho-ve dejanske pripravljenosti ter sposobnosti za takšno delo. Vendar gre tu še za nekaj več! Tudi fakultetni delavci pogosto ko-maj kaj vidijo čez plot lastne fakultete ozi-roma zelo malo vedo o tem, kaj se dogaja v drugih in celo sorodnih strokah. in zavo-dih. O kakšnem širšem in globljem vpo-gledu širše javnosti v to problematiko pa razen posameznih primerov (diskusija o študiju ekonomije v »Vprašanjih naših dni« ipd.) skorajda ne moremo govoriti. Ali ni v bližnji preteklosti prav takšen nejaven, pogosto improvizatorski in tudi kampanjski pristop k izvajanju nekaterih globokih sprememb v fiziognomiji univer-zecpovzročil največ škode? Koliko lahko pride, zlasti na večjih fakultetah, do izra-za sodelovanje širšega kroga pedagogov in študentov pri urejanju teh skupnih zadev in kje je tu vloga univerze kot skup-nosti fakultet? In dalje, ali se integracija izobraževalne ter znanstveno-raziskovalne dejavnosti y splošno družbeno delo lahko uresničuje samo prek sodelovanja malošte-vilnih predstavnikov prakse v fakultetnih samoupravnih organih? Novi statuti fakul-tet in univerze so resda ustrezneje ure-dili nekatera najbolj pereča vprašanja v strukturi samoupravnega mehanizma, zla-sti na tistih fakultetah, kjer,je bilo zara-di številnejših pedagoških kolektivov sa-moupravljanje po dosedanjem sistemu v dobršni meri paralizirano. Vendar sta-tuti še zdaleč niso uredili vseh vprašanj. Ostaja še vedno vrsta odprtih proble-mov, na primer: kakšne naj bodo kon-kretne oblike sodelovanja med fakulteta-mi in ustrezno gospodarsko in družbeno operativo, kajti to sodelovanje se ne mo-re^ izčrpati samo v personalnem predstav-ništvu prakse v samoupravnih organih fa- TRIBUNA STRAN 2 kultet. V tem sklopu se postavlja vpra-šanje, kako trajno vključevati sedanje in bodoče probleme naše operative v izobra-ževalni proces na univerži (zapolniti ne-katere vrzeli v učnih načrtih: organizaci-ja dela, psihologija dela, tehnološki in teh-nidni problemi posameznih strok in pa-nog gospodarstva). S tem v zvezi je vpra-šanje sodelovanja univerzitetnega pedago-škega kadra pri reševanju sodobnih pro-blemov operative in v znanstveno-razisko-valnem delu za operativo. Prav tako inož-. nosti in oblike sodelovanja prakse pri fi-nanciranju pedagoške dejavnosti na uni-verzi. Itd. itd. Drugi kompleks vprašanj: kakšne me-tode samoupravljanja je treba razvijati, da bi dejansko omogočili čim širšemu krogu pedagogov, študentov in ostalih so-delovanje pri samoupravljanju fakultet in kakšne metode dela oblikovati pri urejanju skupnih vprašanj v okviru univerze kot skupnosti fakultet. Nekateri primeri iz bližnje preteklosti, kot na primer sekre-tarji fakultetnih komitejev (fakultetni uči-telji!) niso bili seznanjeni z zelo pomemb-nimi priporočili univerzitetnih organov, ze-lo zgovorno pričajo, kako zelo po-manjkljive so komunikacije znotraj sa-moupravnih mehanizmav. Seveda si lahko mislimo, kakšno je samoupravljanje brez ustreznih informacij! Dalje, pogosti priti-ski nekaterih fakultet na univerzitetni x komite zaradi (po njihoyem mišljenju) ne-pravične delitve sredstev samoupravnih mehanizmov in objektivno gledano po-menijo nezaupnico družbenemu samo-upravljanju na univerzi. TaTcih primerov bi lahko našteli še več. Mislim, da smo v takšnem položaju dolžni ukreniti dvoje. Prvič, komunisti bi v sedanji fazi razvoja univerze morali ve-liko več storiti za oblikovanje ustrezne metodologije dela samoupravnih inehaniz-mov, o kateri srao zgoraj obšimeje go-vdrili. Namesto tega, da toliko poudarja-mo načelo samoupravnosti nasploh, raz-mišljajmo več o tem, kako ustvarjati po-goje za to, da bi to načelo čira popolneje realizirali. Drugič, kadar pa je povsem jas-no, kako se lotiti problemov (in takih pri-merov ni malo), pa se kljub temu prepo-časi ukrepa, potem naj komttnisti v ustrez-nih organih odgovarjajo za svoje delo. Uni-verzitetni komite in višja vodstva naj za- ostre njihovo odgovornost s tem, da njiho-vo delo tudi konkretno obravnavajo. Razen tega bi bilo treba zaostrovati tudi odgo-vornost vseh članov samoupravnih orga-nov (ne glede na to, ali so komunisti) pred delovnimi kolektivi, ki so jih tja izvolili. Ko se zavzemam za izgrajevanje ustrez-nejše metodologije družbenega samouprav-ljanja, naj navedem samo en konkreten predlog! Ali ne čutimo na univerzi mor-da potrebe po nekem zborniku, reviji (ali nečem podobnem), ki bi izhajala ob-časno ali redno in bi bila posvečena iz-ključno proučevanju in obravnavanju problematike univerze in študentov? Tu naj bi potekala javna razprava o novih, na-prednejših poteh v razvoju univerze. V takš-ni publikaciji vidtm samo eno izmed me-tod, ki naj zagotavlja doslednejše spošto-vanje načela družbenega samoupravljanja na univerzi. To je metoda, ki zahteva, da upravljavec in občan tudi v pismeni ob-liki razloži svoja stališča in gledanja na ne-ki problem in jih je pripravljen zagovarja-ti tako pred svojimi sodelavci, kakpr tudi pred širšo javnostjo. Na tak način bomo najlažje ustvarili pogoje za trezno in strpno razpravljanje o problemih in pri tem tudi lažje zagoto-vili prepotrebno kvaliteto pri takšnem de-lu. Razen tega bi bil to tudi najbolj učin-kovit način za razkrinkavanje morebitne de-magogije in ustvarjalne nesposobnosti po-sameznikov. Skratka, predlagana publika-cija naj bi se vključila v proces zorenja odločitev, ki poteka v samoupravnih or-ganizmih, in tako postala njegov integral-ni del. S tem, da bi univerza dobila takšno publikacijo, seveda ne mislim, da bi visoko-jšolski problematiki zapirali pot v ostala komunikacijska sredstva, nasprotno, mi-slim, da je treba pozdraviti povečano po-zornost, ki jo v zadnjem času kažejo zlasti revije za kulturo in družbena vprašanja do problemov univerze. To dejstvo je brez dvoma ne samo rezultat večje pripravlje-nosti uredništev za objavljanje prispevkov o tej problematiki, ampak predvsem po-sledica povečanega zanimanja in priprav-ljenosti univerzitetnih delavcev in študen-tov za proučevanje teh vprašanj. Potre-bo po takšni publikaciji vidim predvsem zaradi širokega razpona in precejšnje zaple-tenosti vprašanj razvoja univerze, ki jih druga komunikacijska sredstva zaradi šir-šega družbenega značaja nikakor ne mo-rejo v celoti izčrpati. Seveda pa nam mara biti jasno, da danes ne zadostuje, da komunisti samo pozivamo k študiju, k razmišjanju o so-dobnih problemih iiniverze. Vzemimo, da bi univerza dobila takšno publikacijo. S tem bomo seveda v precejšnji meri avtomatično ustvarili pogoje za trezno, kvalitetnejše in argianentirano razpravlja-nje o problemih. Vendar pa laliko s pre-cejšnjo verjetnostjo pričakujemo, da se bomo na njenih straneh srečali z najraz-ličnejšimi, pogosto nasprotujočimi se kon-cepcijami, gledanji in iz njih izhajajočimi konkretaiimi predlogi. Skratka, dobili bo-mo borbo mnenj. Ker pa nam komuni-stom ne gre le za nekakšno svobodno razpravljanje oziroma le za nekakšen ab-strakten demokratizem v družbi, ampak predvsem za napredne, socialistične rešit-ve družbenih problemov, je jasno, da bo-mo morali temeljito poseči v diskusijo ter z argnmentiranimi stališči in pogledi kazati pot naprej. To pa seveda ni odvis-no izključno samo od naših sposobnosti, od naše ustvarjalnosti in ne nazadnje tudi od naše pripravljenosti, da se za sprejete koncepte tudi javno zavzemamo. Med dru-gim pa je to tudi edini način, da pri delov-nih ljudeh na univerzi in študentih po-novno utrdimo zaupanje v Zvezo komu-nistov. Marjan Ulčar TRIBUNA »ČAS IN SVET« V sredo, 25. novembra bo v Študent-skem naselju razgovor s sekretarjem CK ZKH dr. Vladimirjem Bakaričem: O AKTUALNIH GOSPODARSKIH VPRASANJIH KVl B PRIMORSKIH ŠTUDENTOV vabi člane na LETNO SKUPŠCINO ki bo v petek. dne 20 novembra 1964 ob 20.30 v menzi Studentskega naselja. AKTUALNA POLEMiKA • AKTUALNA POLEMSKA * AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMJKA • AKTUALNA POLEMIKA Druga plat javne koristi V 21. Stevilki Tribune je bil objavljen članek O javni koristi. Avtor je Drago Demšar. V pred-sadnji številki me je spodbudilo pisanje Martina Stiploška — Tineta (O Tribunini kritičnosti), kl naravno cahters odgovor, odgovor pravnika. Za*, to ga skušam pod»ti. Demšar začenja članek z definicijo javne ko-cistt (tisti najsplošnejS jntens družbe t nekem Baaa. tn prostoru, ki naj bodo temclji nvnanja vaeh pripadnikoT in naj se tudi pravno savani* jejo; zoper tiste, katerlh ravnanje ni t skladu z javno koristjo, se uporabljajo sankcije). Iz te defi-nicije izhaja, da ni nvnanje v skladu z javno koristjo »nad vse moralno« ravnanje, kot to trdi Demšar. To je predvsem dolžnost; v nasproinem primeru nastopijo sankcijfe skladu z javno kori-srtjo, Zadostuje, da irt % njo v nasprotju. Vendar pa ni nujno, da je Tsako, »še tako zasebni-ško ravnanje« v nasprotju. Sankcij v tem primeru ni. Demšar nadaljuje v tem smislu: nekdo opravi-čuje svoja zasebniška ravnanja (verjeino ravna- nja v nasprotju z javno koristjo — tu ni Dem.šai popolnotna jasen) kot dejanje v javno korist. Ta uiožnost mu je dana, ker ima v rokah »m o n o • p o 1 odločanja o neki zadevi ali pa direktna sredslva prisile«. Smešno se tni zdi, da bi ob ta-kih pogojih govorili še o javni koristi. Tistemu, ki ima resnično m o n o p o 1 odločanja, ni po-trebno skrivati svoje odločitve za fasado javne koristi. Le čemu bi se torej še opravičeval? Javna koiist (kljub definiciji) spada k tako Imenovanim pravno ncdoločenim pojmom (v na-sprotju, na primer, s terminom kaznivo dejanje — 4. čl. KZ). Javna korist zajema toliko dejanj .in ravnanj, da je vsako bolj točno preciziranje aemogoče. Zato odločajo vsaj pri nas še vedno pravni organi, ali ravnanjje y konkretni zadevi ni v nasprotju z javno koristjo. Ker je manevrski prostor odločanja pra» zaradi širine pojma javnc koristi zelo obsežen, so možne zlorabe s strani upravnih organov. Zaradi tega je pravni red sam poskrbel za zaščito tistih, ki menijo, da jim je z odločbo pravnega organa (z odločbo o skladnosti s javno koristjo) kršena neka pravica. Zoper ta-ko odločbo je možna pritožba, pa tudi upravni spor (upravni spor je spor med upravnim orga-nom, ki je izdal odločbo v pritožbenem postop ku, in stranko, ki to odločbo pobija. O stvari odloča sodišče, ne pa upravai organ.) Presenečen sem, ker Deinšarju ustava ni po-vedala dovolj »o temeljih, ki jih v naši družbi ne smemo rušiti«. Vprašujem se, če Demšar uvod-nega dela Ustave (Temeljna načela in ostala po-glavja) ne pozna, d» obupuje nad »pomanjklji-vim« čl. 40. Ce je tako, ga razumem. V uvodnem (tenieljnem) delu je Ustava tako jasna, da pove dovolj. Zato bi bilo ponovno ponavljanje v čl. 40, tretji odstavek (tega je.Oemšar citiral) odveč. V tretjem odstavHcu tega članka se Demšar p o t r n e k odločanju pravnih organov. Zanimi-vo je, da v prejšnjih dveh odstavkih ne govori o upravnih organih oziroma jih navaja samo kot primer. Kam se torej povrne? Z izrazom forum je zajel (tnenim, da je to hotel) še druge orga-ne, ne samo upravne. Tako prav na kratko na-vaja dva pravna instituta, ki »omogočata zlorabo kompetence pravnih organov«: diskrecijska ofo-last in nepotrebnost obrazložitve odločbe. Po nje-govem mnenju lahko upravni organi v določenili zadevah (potovanje v tujino — Demšarjev pri-tner) popolnoma samovoljno odločajo, pritožba zoper takšno odločbo pa nima učinka, ker odloč-ba nima obrazložitve. Diskrecijska oblast (diskrecijsko iiastopanjc. prosta presoja, odločanje po prostem preudarku) je predvsem zakonito delovanje pravnih or ganov. Bistvo disikrecijskega odločanja je v tem. da zakon pooblašča upravni organ, naj sam po-išče abstraktno pravno normo in jo uporabi v konkretni zadevi. Tu je razlika v odločanju v os-talih pravnih zadevah, kjer je upravni organ dol žan uporabiti abstraktno pravno normo neposred-no iz zakona samega. Konkretne skupine prime-rov, pri katerih pride do uporabe prostega pre-udarka, so izredno različne aii pa podvržene iz-redno hitrim spremembam. Zaradi tcga ni mo-goče določiti stabilnih in vsebinsko določenih ab-straktnlh pravnih norm. To je utemeljeno, se ne utemeljuje več. Utemeljitev izhaja iz samih druž-benih (pravnih) razmerij. Odločba, pri kateri je bil uporabljen prosti preudarek, ima vse zakoni-to predpisane sestavlne in je podvržena tako in-stančni kontroli (možnost pritožbe) kakor tudi sodni kontroli (upravni spor). Demšar pozna m n o % e predpise. po katerili obrazložitve odločitev niso potrebne. Splošni za-kon o upravnem postopku pa določa sestavne dele odločbe, med katerimi je tudi ohrazložitev. Zakon pozna dve izjemi: 1 V enostavnih zadevah npr. izdaja dovoljenja. kjer se strankinemu zahtevku ugodi, obrazloži tev ni potrebna. Če pa se zahtevek zavrne, je ob-razložitcv obvezna. 2. V odločbah, pri katerih pride do uporabe prostt^ta preudarka, mora upravni organ navesti predpis, ki ga pooblašča za izdajanje odločb po prostem preudarku in razlogc, zakaj je tako od-ločil (torej obrazložitev). Razlogov pa mu ni tre-ba navesti, kadar zakon ali uredba v javnem in-teresu tako odločajo (pravilnik o potnih listinab za prehod čez dnavno mejo spada v to katego-rijo izjem). Takih predpisov pa ni m n o g o. Po Demšarju je pritožba zoper neobrazloženo odlo-čitev obsojena na neuspeh, ker se v njej »nimaš na kaj opreti«. Pri nas pa poznamo pravno iiisti-tucijo negativnih upravnih aiktov. V tem priment upravni organ po izteku določenega roka splob ne izda odločbe. Pravimo, da upravni organ mol< či (molk upravnih organov). Pritožba zoper nc-gativni akt (odločbe ni, stranka nima ničesar ¦ rokah) pa je možna. Sploh pa Demšar pozablja na načela dveh stopenj v upravnem odločanju. O pritožbi odloča neposredno višji organ, ne pa tisti, ki je odločbo izdal. Ce upoštevamo še in-stitucijo upravnega spora. potem res ne Tidim nobene osnove za samovoljo upravnih organor. katere je po Demšarjevem mnenju tollko (»skrb za lastne pozicije, nezaupanje do ljudi, samo-zvana mesijanska vloga itd.«). Vprašujem se, kje in kako je dobil Dem&tf usnovo za tako pi.sanje. Ali res tako dobro po« zna ravnanje vseb forumov t naši dežeU, da jim lahko javno izreka ne samo nezaupanje, ampak celo nesposobnost pri odločanju? Problem, ki r» Dtmšiar odpira. je iake šlrok, da ga niti sant ni v celoti obdelal. Tu se po-javlja vprašanje javne odgovornosti forumoT, vpliva javnega mnenja na njihovo delo, strokov-nosti pri odločanju itd. Prav zaradi tega bi mo-rala biti kritika čim bolj konkretna. podkreplje* na % argumenti. Tega pa pri Demšarju niscm za-sledil. Boris Ferlinc Neizpolnjene obljube - slaba trgovina Od založništva (in seveda kniigarništva ter tiskarstva) pričakujemo, če že ne zahte-varao, izpolnjevanje vsaj treh osnovnih zahtev: skrbeti mora, da spravi umetniška defla čimprej na dan, ker jim le tako ne odvzema aktualne učinkovitosti in ker le tako ne zavira razvoja umetnosti (da si bomo na jasnem: umetniško delo postane Umetnina v pravem pomenu besede šele, ko je izročeno svojemu namenu) — za to je založništvu potrebna velika prožnost in nemalokrat pogumno tveganje; a to je obenem tudi njegova primaraa vloga; skr-beti mora za čim ustreznejšo obliko in po-dobo svojih izdelkov (na tem področju se srečuje z adekvatno grafično, slikarskte. TRIBUNA STRAN 3 SREDNJEŠOLCI V ZAČETKl) NOVEGA ŠOLSKEGA LETA BO POTEKEL ROK ZA VEREFIKACIJO GIMNAZIJ Pred nekaj meseci je »izzvenel« poraz-ni reznltat ugotavljanja pogojev, v kate-rih delajo slovenske gimnazije. Od sedem-indvajsetih je bilo verificiranih le 11 šol. Ljudska skupščina LRS je 19. decem-bra 1961 izdala resolucijo o vzgojnem in izobraževalnem pomenu gimnazije in za-dolžila republiški svet za šolstvo, da ugo-tovi, če predmetniki in učni načrti posa-meznih gimnazij ustrezajo resoluciji skup-ščine. Navodilo za pogoje verifikacije ob-sega vsebino vzgojno-izobraževalnega dela, zaključni izpit, kadrovsko prOblematiko in tnaterialne pogoje posameznih šol. Prvi pregled je dal že omenjene rezultate, po-gojno pa je bilo verificiranih 16 gimnazij: v Brežicah, Celju, črnomlju, Jesenicah, Kočevju, Kopru, II., VI. (Moste) in VII. (Vič) gimnazija v Ljubljani, I. gimn. v Mariboru, Murska Sobota, Nova Gorica, Postojna, Stična, škofja Loka in Tr-bovlje. Ce do septembra 1966 te gimnazije ne bodo izpolnile pogojev, ki jih zahteva so-dobni pouk, bo njihovim maturantom spričevalo sicer izdano, ne bo pa imelo družbeno priznane veljavnosti. Nova metoda dela gimnazij, ki zahteva poleg teoretičnega pouka tudi praktične va-je pri predmetih naravoslovne skupine, terja tudi večja sredstva, in prav material-ni pogoji dela na posameznih šolah so bi-li največkrat vzrok, da niso bile verifici-rane. Sredstva za gimnazije se stekajo iz občin in iz tega izhaja dejstvo, da so v sedanjem času neverificirane gimnazije mnogokrat celo na boljšem, kot verificira-ne. Kriteriji in rok za izpopolnitev oziro-ma izboljšanje neprimernega stanja v gim-nazijah so bili postavljeni zelo ostro in šole so bile pripravljene sredstva dobiti. Vsaka občina pa je precej zainteresirana za gimnazijo na svojem področju in je po-trebna sredstva odobrila. Po drugi strani pa so občine, v katerih je gimnazijam ve-ljavnost bila priznana, sredstva zmanjša-le. Tako ni redek pojav, da delajo neka^ere neverificirane gimnazije v boljših pogojih kot verificirane. Te gimnazije lahko veri-fikacijo tudi izgubijo. Tak primer je z gimnazijo v Ptuju, kjer so sedanji pro- stori skrajno neprimerni. Občinska skup-ščina že razpravlja o graditvi nove šole. K materialnim pogojem dela spadajo tudi telovadnice. Zato je vse, ki so s pro-blemom pobliže seznanjeni, presenetila ve-rifikacija nekaterih gimnazij, ki telovad-nice nimajo (npr. gimn. v Sentvidu). Na Zavodu za napredek šolstva so nam po-jasnili, da ni potrebno, da ima neka šola telovadnico ali tudi druge potrebne pro-store v sklopu svoje zgradbe, temveč lah-ko tud izrten nje. Pri kadrovskem problemu je bilo naj-bolj pereče vprašanje predavateljev za < matematiko, fiziko in kemijo. Vzrok tega pomanjkanja je predvsem — večje zanima-nje za te predmete kot tehnične, ne pa kot pedagoške. V zadnjih dveh letih se je vpis na pedagoško smer navedenth pred-metov nekoliko povečal, predvsem zaradi štipendiranja, izboljšanja materialnega sta-nja prosvetnih delavcev, ne nazadnje pa tudi zaradi številnih seminarjev in teča-jey za ljubitelje matematike in fizike, ki jih že dalj časa uspešno pripravlja Društ-vo matematikov in fizikov v Ljubljani. število gimnazij po oceni Zavoda za napredek šolstva v Sloveniji zadostuje, ne-koliko bolj pereča problema sta I. gimna-zija v Ljubljani, ki ima 32 oddelkov in gim-nazije v Celju. Za Ljubljano bi bila ne-dvomno potrebna izgraditev še ene šole v centru mesta, »a Celje pa bi bila prav tako razširitev nujno potrebna, ker so se-danji prostori pretesni, poleg tega pa je to edina gimnazija v Celju. Za verifikacijo so še zaprosile »glmna-zije« v Piranu, Ljutomeru in Tolminu. Pri slednji gre le za preorientacijo iz učitelji-šča na gimnazijo. Ob verifikaciji je imela najboljše pogoje gimnazija na Ravnah na Koroškem in vse kaže, da si to mesto želi tudi ohraniti. Ne-katere pogojno verificirane gimnazije so zelo napredovale (npr. gimnazija v Novi Gorici), stanje v nekaterih pa je še sedaj zelo kritično (gimnazija, v Postojni). H gimnazijam spadata tudi manjšinski šoli v Kopru in Piranu (ital.). Kljub temu, da je bilo lani v koprski gimnazij okrog 17 učencev, v Izoli pa v dveh letnikih le trije dijaki, je bila primernost za pouk po-trjena zaradi mednarodnih sporazumov o pravicah narodnostnih manjšin. Ti dve gimnaziji sta edini primer tujejezične gim-nazije v Sloveniji, med osnovnimi šolami pa je tudi nekaj madžarskih. Na Zavodu za napredek šolstva v Ljub-Ijani so bili mnenja, da bo verjetno veči-na pogojno verificiranih gimnazij do roka, septembra 1965, izpolnila vse pogoje za verifikacijo. Po tem roku bodo na Sekreta-riatu za šolstvo SRS še nadalje spremljali pogoje dela na vseh verificiranih gimna-zijah in po potrebi verifikacijo razveljavili. Slavko Pregrl VSAK STROKOVJAK NAJ BO TUDI PEDAGOG Gracije (Foto: Jooo Znidaršič) Neizdelanost našega šolskega sistema ki se kaže v šolski reformi, ki je bila iz-vedena v večini primerov le površinsko, da ne rečem samo na papirju, pogosto spremljajo pojavi, ki so neposredna posle-dica premajhne studioznosti in globinskih sprememb, ki naj bi se izvršile. Finansi-ranje šolstva s strani občine, ki je usta-novitelj, ne vpliva samo na dotacije za zgraditev prepolrebnih novih objektov, ampak v veliki meri tudi na sredstva za formiranje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Znano je, da so v tem pogledu velike razlike med posameznimi občina-mi, in celo šolskimi ustanovami na ob-močju iste občine. Problem, ki se zastav-Ija ob tem, ima svoje korenine v finan-ciranju, njegove posledice pa segajo v precejšnji meri tudi na formiranje novih notranjih odnosov na šolah samih in med Ijudmi nasploh. Prosvetni delavci zaradi nizkih osebnih dohodkov pogosto iščejo dodatnih hono-rarnih zaposlitev v sorodnih ustanovah, z edinim namenom, da bi z dodatno de-lovno obremenitvijo dosegli nivo osebnih dohodkov, ki je običajen in povprečen za strokovnjaka v neposredni proizvodnji z enako stopnjo izobrazbe. 2ktradi navedenih vzrokov pa trpijo ne-posredno dijaki, posredno pa vsa družba, ki ne dobi z diplomantom strokovnjaka, ki ga pričakuje. Ker pedagogi, ko pridejo z univerze, pogosto iščejo »luknje«, da se ne bi zapo-slili v prosveti, rešujejo uprave šol ta pro-blem na različne načine. Eden izmed njih je zaposlovanje študentov, ki še niso di-plomirali. Težava ni v tem, da študentje ne bi mogli predavati določenih predme-tov, ker vsaj strokovno verjetno ustre-zajo. Toda — svojo trditev naslanjam na primer iz ene Ijubljanskih gimnazij — poleg strokovnih so potrebne tudi peda-goške kvalifikacije. Delikatno področje mladinske psihologije pa le zahteva stro-kovnjaka, ki se zaveda, da so mladi Ijudje izredno dovzetni za njihovo ravnanje in metede. Na omenjeni šoli namreč mladin-ska organizacija in z njo večina dijakov meni, da eden njihovih profesorjev ne ustreza splošnim zahtevam za pedagoga, ker s svojim odnosom do diiakov ne od~ govarja ne moralnim ne strokovnim nor-mam, ki jih danes družba pred vzgojite-Ija postavlja. Primer je že obravnavala njihova mladinska konferenca, toda brez-uspešno. Uprava šole pa ostaja nemočna; edini odgovor, ki so ga dobili dijaki, je bil, da je to pač rešitev v sili, ker se je na razpis za zasedbo delovnega mesta pri-javil le en kandidat. Ob primeru se postavlja v prvi vrsti vprašanje vloge samoupravnih organov na šoli. Ali so ti res proučili vse možnosti, da bi ustregli željam in potrebam dijakov in da bi se taki in podobni primeri v bodoče več rte dogajali. Šoiska skupnost, ki ji statuti šol dajejo (ali naj bi ji vsaj dajali) kompetenco; da negativne pojave, ki so očitna negacija in deformacija samoupravnih načel in demokratizacije od-nosov na relaciji dijak-profesor, kritično obravnava in rešuje po svojih možnostih, ostaja brez moči in postavljena pred dej-stvo, da je zlorabljena. če danes skušamo dijake zainteresirati, da ne bi samo spre-jemali učno snov, ampak da bi postali so-ustvarjalci v učnem procesu, jih bomo na tak način verjetno težko pridobili. Ena-kopravni in odkriti odnosi ter upošteva-nje argumentiranih predlogov dijakov so edini lahko tista sila, ki bo spremenila tudi danes že ukoreninjeno savest (v gla-vah dijakov) o nezaupanju profesorjev do vsega, kar pride iz njihovih vrst. Postavlja pa se tudi dilema, kdo naj situacijo, kakršna je, rešuje. Logična pot, ki se ponuja sama po sebi, so samo-upravni mehanizmi, ki že obstajajo, kon-kretno svet šole in družbeno politične or-ganizacije znotraj ustanove, se pravi ZM in aktiv ZK. če pa ti forumi odpovcdo, stojimo pred posegom administrativnega značaja, proti katerim se borimo in se jim, če se le da, skušamo izogniti. Taka sana-cija »z vrha navzdol« namreč na eni stra-ni zmanjšuje ugled in učinkovitost druž-benega upravljanja nasploh, na drugi strani pa tudi še naprej sankcionira ob-stoj in možnost takih in podobnih poja-vov, ki ne bi smeli biti niti izjema, kdj šele pogosto uporabljena praksa. Ivan Marenk LETIMA KONFERENCA AKTIVA ZMS N \ GIMNAZIJIIN DČITELJIŠČU V MURSKISOBOTI Na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti je bila letna mladinska konferenca združenega aktiva učitljišča in gimnazije. Zaradi velikega števila dijakov na obeh zavodih je konferenca potekaJa po TRIBUNA STRAN 4 delegatskem sistemu, vsak razred je zasto-palo 5 dijakov, ki so sklepe konference prinesli v svoje razrede. V številnih diskusijalh so dijaki osvet-lili nekatere problame. Prav posebno ži-vahna dislrusija se je razvila okrog proble-ma, ki pravzaprav več ne bi smel biti pro-blem: to je religija. Dijaki so sami ugoto-vili, da je v njihovih vrstah še precej takih, ki živijo še pod vplivom religije. V disku-siji so se dijaki dotaknili tudi mladinskih ur in marksističnega krožka. Zelijo, da mladinske ure ne bi bile samo »na papirju«. S posebnim zadovoljstvom so dijaki obeh zavodov sprejeli sklep o nadalj-njem skupnem delu obeh šol na kultur-nem, športnem ter na drugih področjih. Oba zavoda namreč delujeta v isti stavbi, pod istrm vodstvom, zato je tak sklep po-polnoma logičen. Združitev obeh mladin-skih aktivov v enega bo prispevala k zbo-ljšanju odnosov med dijaki obeh zavodov. J. K. Med knjigami za srednje šole nič novega... Pouk na naših srednjih šolah se je že pričel, kmalu bo za nami prvo polletje, vendar težave s šolskimi knjigami še niso prenehale. Zanimalo nas je, katerih knjig trenutno ni na razpolago in katere knji-ge lahko dijaki nabavijo, zato smo obi-skali knjigamo Mladinske knjige v Na-zorjevi. »Z učbeniki za srednje strokovne šole je tako: knjige ki jih potrebujejo tudi v gimnazijah, kupujejo pri nas (iste kot gim-nazijci), medtem ko imajo za strokovne predmete svoja skripta, ki pa jih ne mo-rejo kupiti pri nas, ker jih nimaino.« »Kakšno pa je povpraševanje po knji-gah?« »Po knjigah je zelo veliko povpraševanje in dijaki jih kupujejo skozi vse leto.« Takšno je stanje s srednješolskimi uč-beniki v tej knjigarni. Obiskali bi jih lah-ko še več, vendar bi bilo stanje vsepovsod verjetno isto, vsaj približno. Nekatere knjige je moč dobiti vsak dan in kolikor hočeš, drugih ni trenutno na razpolago, pa bodo kmalu prišle, tretjih pa že več let nfe tiskajo, tako da jih sploh ni mo-goče dobiti. Poleg vsega pa so knjige, vsaj pretež-na večina zelo drage, le nekatere učbeni-ke lahko dobi dijak pto nižjih cenah npr. geometrija. Vsako leto se z novim šol-skim letom pojavljajo v glavnem iste te-žave, vendar nas to ne izuči in tako takš-no stanje traja iz leta v leto. Lahko torej rečemo — med knjigami za s*-r>dr;p šole nič novega ... Stane Zatler DESET ŽEBLJIC Nedeljski pomenki s sodobniki — Morebitni ugovori zaželeni v istem okviru — Sprašujeta in odgovarjata: Andrej Inkret in Dušan Jovanovič VPRASANJE: Zakaj si je Delo izbralo ravno to obliko za obravnavo kulturno družbenih vprašanj? ODGOVOR: Na eni strani je ta oblika odsev stvarne situacije, v kateri se res pojavlja težnja narisati kul-turo na družbo v istem funkcionalnem razmerju? kot je Metalka narisana na urbanistični tloris Ljubljane, torej v zgolj okrasnem razmerfu. Na drugi strani pa je Deset žebljic tudi zanesljivo merilo polemične, kri-tične in ustvarjalne angažiranosti slovenskega kultur-nega novinarstva, ki raje intervjuva, kot pa suvereno sporoča svoja stališča. Tako, kot je Tanjug desna roka novinarstva, tako je Deset žebljic desna roka kulturne strani v Delu. Tudi njen polemični okras. Nič več. VPRAŠANJE: Zakaj pa se potem hoče danes tudi Tribuna poslužiti iste oblike? ODGOVOR: Ni, da bi se hoteli in mogli čez noč znebiti svojih dozdajšnjih »pobalinskih«, »odpadniških« in »huliganskih« metod, ki predstavljajo »kulturno sra-moto« in ki žanjejo neodobravanje, grajo in ogorčenje vse od bivšega »levega« do »desnega« krila — poskusili bi se radi tudi z ustaljenimi in splošno priznanimi vrlinami lepega vedenja in vljudnega medčloveškega občevanja — m Deset žebljic so taka vrlina! če pa natanko premislimo, je res tisto, kar je njega dni za-pisal Zlatoust — da res ni tako važna »oblika čaše, kot je napoj vsebine«. VPRAŠANJE: Kje je kuilitiuinno sožitje na^bolj pe-reče? ODGOVOR: Tam, kjer se križajo nazorska in estet-ska izhodišča ustvarjalcev in kritikov, m sicer takole: starih kritikov in mladih ustvarjalcev, starih ustvarjal-cev in mladih kritikov in neangažtranih ustvarjalcev, konservativnih kritikov rn modernih ustvarjalcev in tako naprej. Permutacijskih moSnosti je precej. še po-sebej pa tatn, kjer se poskuša maskirati organska po-treba po rotaciji s sklicevanjem na videz in resnico, na kvantiteto prizadevanja in kvaliteto dosežka. VPRASANJE: Pozna problem kulturnega sožitja res samo to dimenzijo? ODGOVOR: Problem je seveda kompleksnejši. Poleg odnosa ustvarjalec-ieritik je treba omeniti še odnos po- trošnika do ustvarjalca, in še posebej odnos ideolo-škega »načrtovalca« do potrošnika — skozi ustvarjalca. Problematika se dd ponazoriti s primero iz trgovine. Tovarna ali agrokombinat, ki dela po družbenern pla-nu, proda svoj proizvod ali pridelek naprej trgovini na veliko, ta trgovini na drobno hi ta potrošniku. VPRAŠANJE: Dobro. Za »neposredno« proizvodnjo in trgovino razumem, tu ni težav. Pri kulturi pa, se mi zdi, je še nekaj vmes ...? ODGOVOR: Za cenzuro v konvencionalnem pomenu besede sploh ne gre. Problem cenzuriranja je zamenjal problem bolnih teženj po zasebnem, čisto interesnem prestizu. Vsi vemo, da so na primer pri filmu tudi na področju cemure začeli uveljavljati princip samo-upravljanja, ki poleg contradictia in adiecto prinaša — t> prvi fazi — s seboj tudi deformacije. VPRAŠANJE: V čem je — tu — specifika slovenske kulturno družbene situacije? ODGOVOR: V raznoterosti zasebnih interesov. Ni res, da gre v slovenski situaciji — v grobem povzeto iz mnenj ob dogodkih zadnjih mesecev — za tri kul-turno-politične »frakcije«: »oblastništvo«, »lojalistično« in »opozicionalno«. Tako kot ni res, da je ta »oblast« klasična totalitarna oblika oblastništva z vsemi svojimi imanentnimi funkcijami, s trdno koherentnim skupnim imenovalcem interesov in konsekvenc, ki jih ti interesi narekujejo, tako kot ni res, daje »lojalizem« do tega »oblastništva« neka amorfna oblika konformizma brez lastnih, suverenih in avtentičnih idejnih stališč in prak-tičnih reakcij, tako ni res, da je »opozicionalnost« iz-raz nekega apriornega, trdno koherentnega in načel-nega odpora zoper »režimske«, politične in ustavne normative. Ta razdelitev je lažna zato, ker površno poenostavlja in nasiltio totalizira. Res je, da gre po eni strani v »opozicionalnu strukturi za revolto zoper konkretno družbeno danost z izhodišč bodisi prežive-lega meščanskega nazora, bodisi s pozicij nepomirlji-vega Ijudskega proletarstva v klasičnem pomenu be-sede, bodisi razvijanja teh konceptov na strogo znan-stvenem, teoretskem nivoju. Res je, da gre pri »oblast-ništvu« za pošteno in dosledno realizacijo proletarske revolucionarne ideologije in prakse, skupaj s tem pa tudi — po logiki razvoja proizvajalnih sredstev — za včasih neustrezno (in demagoško) mitiziranje iste ideo-logije in prakse v nekaterih nufnih aspektih, ki s tem sama sebe zavira in v nekaterih aspektih tudi negira. Prav tako je res, da gre pri tako imenovani »lojalističnu strukturi bodisi za neko, iz utilitaristič-nih, kompromisarskih pa zasebno, interesno prestižnih interesov in razlogov za pristajanje na konkretno da-nost, po drugi strani pa za avtentično solidariziranje s pričujočo situacijo kot produktom preteklosti z vsemi njenimi razvojnimi perspektivami vred, ki so v njej objektivno prisotne? — Reči hočem, da tu ne gre v bistvu za tri trdno poenotene skupine (ki so resda včasih videti kot nepremakljivo »institucionalizirane« in čiste celotej, ampak za splet različnih posameznih in-teresov in mnenj, ki se dajo vsak po svoje dovolj avtentično poenotiti na skupni imenovalec, ki se mu pa pravi družbeni razvoj. V avtentičnem odnosu do socialistične perspektive se skriva tudi njihova nepo-sredna človeška vrednost, ki se meri po neposred-ni ustvarjalnosti. S samo vključenostjo v posamezne »institucije« ali »struje« jih je nemogoče v celoti opre-deliti, vsaj če izhajamo iz prepričanja v nujfiost posa-mezne, subjektivne in neposredne ustvarjalnosti ne. Razdelitve v posamezne »struje« so bolj ali manj umetne, drugotne in potencirane zgolj zaradi preveč izrazito politizirane situacije. VPRASANJE: Pripadnosti »naši stvari« torej v celoti ne more opredeliti pripadnost posamezni »struji«? ODGOVOR: Ne. VPRAŠANJE: Ali iz vsega, kar si povedal, sledi, da je avtentičnost in ustvarjalnost človeške posameznosti nadrejena sleherni institucionaliziranosti in totalizaciji? ODGOVOR: Vsekakor. VPRAŠANJE: Kakšen pa je potem tvoj recept zoper kulturo kot institucionaliziran okras na »urbanistič-nem« reliefu družbe? ODGOVOR: Integracija kulturnega delavca v kom-pleksni druzbeni prostor, v katerem živi in dela s pri-zadevanjem po uveljavljanju svoje celostne ustvarjalne osebnosti, kar bo pomenilo socializacijo njegovega dela v sptošnosti in afirmacijo njegove specifične subjektiv-nosti hkrati. VPRAŠANJE: Koga priporočaš za izpraševalca in koga za žrtev naslednjega intervjuja in zakaj? ODGOVOR: Tistega, ki je kompetenten zastavljati vprašanja Jvanu Cankarju na temo, kaj bi imel raje: spomenik sredi Ljubljane ali dobro predstavo Hlapcev v SNG Drami. Prihodnjič torej sprašuje TISTI, KI JE KOM PETENTEN, odgovarja pa IVAN CANKAR. Ali nam je potrebno takšno sodelovanje? Tako je namreč povsod: na samem vrhu kulturnega žhvljenja obstajajo določene kohorte kot gibala predtosem začasnih vrednot. živijo v precej eksemplaričnem bratstvu, kar (o, mores!) pomeni, da si njihovi pripadruki ne pri-svajajo zaman morebitnih dobrin, ki jim jih položaj kot normalnim grešnikom nudi. Od časa do časa, zlasti v je-senskih dneh, beremo v dnevniku poročilo o tem, kako je enega iz kohorte deletelo priznanje tega aii onega foruma, vse to pa spremlja vsota denarja, kakršmo si le lahko že-limo. Mimogrede nam tudi sam nagrajenec odkrim na po-pularen načvn marsikaj o sebi in sttojem umetniškem po-sUmstvu. Primer lahko brez vsakega dvoma apliciramo na sta-nje v kulturi naših posameznih republik. Vendar nas le nekaj loči od tujcev: mi se obvezno, po običaju, čeprav tudi podzavestno, sprašujemo: Ali nas bo svet prek tega nagrajenca še bolje spoznal? In zgodi se (ker je kulturni svet boli kot mi žc opravil s pojmi o inferiornih rasah Tirolske, Bolkana, Kalabrije), da zbudi neskromni zapisek v vodilnem dnevniku občo pozornost: tam dobesedno piše, kako so v tuji deželi prevedli še eno jugoslovansko delo. In kako je to predvsem še ena afirmacija naše književ-nosti, kjer nas komaj poznajo. A mi smo se dušili v farizejskem vzdušju savsko-pa-mmskega barja in obupovali zaradi inferiornosti svojega plemena. Obupovali smo in prisegali, ne da bi se doma premaknili z mrtm točke. Iri tako je šlo skozi dolga leta, zlasti približno od 1950. dr'ka. Vbis imajm, da je bila m'izanscena sceni le v okras, ne pa obratno, se pravi, da bi bila scena cirganski in fukcionalni izsraz ' nujniosti ter poitrefo, ki ijifi posbar/lja miziainsoena. Pri tem je težko presoditi, koliko je v tem izživljanja, igrafikanja tn poigravanija, koliko pa dejanisike iska-telj^sike "vneme za odipiranje novih možnosti in per-epefctiv soenakega iziražanja. Dejstvo je, da je po mojem prepiričainiju taikole lib&ralno pori\'anije scene v prvi plan im&lo iziredno neg&tivne posieidice aa odirstko u6imikovitio®t tefcsta, ker je bilo dejanje s po- gostim dviganje in spuščanjem zavese sesekljano, ra^iirgamio iin s tem1 tadi pireineseino s področja dirar miatičtnoisti na področije pripovednosti. Podrobnejša analiza teiksta bi tiuda doikazala, da verjeftno siploh ni biio potirebno isikaiti tatošne naitmraiiistione verodio stojnositi pirositora, ki je že zdavnaj presežena obliika odrskega iluiziooiizima, ampak da bi se dalo z veliko bolj preprostimi pa čistimi sceaisikimi rešibvami na nieveristdčni podlagi usitvariti poigcvje za stilno enotno, sodobno ion sugestivno igro, ki jo je po mojem mne-nju ravoo soena utesnjevala v stereotipne kaJupe arhaičnega stanisilavizma. 3. Opereo?,nanti vas hi vso vašo »rušilnn« dejavnosl.« IZKUŠNJE GOVORI.O l)x: »Fantje, povem vitm, da uebajte s tem. Vi še ne poznate življenja. V kakšne stvari se spuščate. Ali mislite, da boste imeli kaj od tega? Nič! Samo osebno se vam bo poznalo; pri plači, stanovanju, sHiibi itn. Raje kimajtc, če-prav veste, da ni prav. Le tako boste uspevali in boste po-plačani. Jaz vt-in kot cselavee, da pri nas vse lcpo piše in se Icpo učite. Toda poglejte prakso! že Sest let čakam na sta-novanje, poznam pa nmoge, ki so se med teni preselili iz dobrih stanovanj v še bcliša. In to tisti, ki jih imam mno-gokrat priložnost slišati, da je pri nas člcvek prva vred-nota. Kdo pa to še vcr.jame? Za vse neumncsti so sred-stva reprezentanca je vedno večja, za dijaske domove, bol-nice in stanovanja delavcev pa ni denarja. In Uaj mftremo k temu! Ti si pa nor, ko misliš, da se bo stvar premaknila.« \x: »Jaz pa Ie misiim, da vsa doscdan.ja pr-zadevanja niso zaman. Na obsodbe in nasprolovanja je Ircba pač ra-čunaii. Nobena stvar ne gre pla«JJco in saina od s;>bp. Naša doiinost je, da si prizadevamo in zahtcvamo. da sc proble-mi sproti rešujejo. Ni toiiko važno, če si c-anes mortfa ob-soji-n "za reakcionarja, nasprotnika naše drviihenc uretlitve in podobno. TaUo je pač l:"1n v vseh časih, borha r/a napredek .ip biia skora.i vftIho <--~>-~::-\-.k za reakcionrr--tvo. Sicvr pa bo čas ocenil, kaj jc bilo ^>rav in kaj je i>?"r''"« Milc-van Čikic 1 ne razredov), ki so dMncirane gledc na to, 5e opi-avljajo vodstvene awajal»ke FUNKCIJE. Ce sumiramo avtarjeva onnja, ta izvaja naslednje: višino duhodka lahko mmn za kriterij socialne, ne pa razredne gmpira«; torej razlike v dohod-kih nujno ustvarjajo ¦jčene socialne grupacije. Teh nekaj nametanih iwk°v naj ponazori proble-matiko Jerovškovega Jta. ki po siroje pomeni jedro šttvilke. f Katka Salamun na<«e svoje polemdono raz- . mišljanje O poljski lir«vajsetega stoletja, ki nas zanima toliko, če smofcrali aintologijo, sicer pa se na.m zdi glede na ofciost brezikoristna. Knjiž-ne recenzije so prisp«»teže Sifrer, Andrej Tušek in Rapa šuklje. SleduMia morda do romana Ra-kov povrainik predobBDtno s!tališče. Zapisek o Benrškem bienalu likA umetnosti je prispeval FILMkgtlTlkA 1N IZDAJALEC I Ob devetnajstvrstJfcm_sestavku, s katerim ie naš osrednji čas<»Delo odpravil novi ju-joslovanski. film IzcBlec, se mi zbujajo ne-[cateri pomisleki, kiiidevajo tako način ka-cor tudi vsebino tegipisanja, saj je eno po-jojeno z druigim. | Avtor te ocene §p-'eč ugotavlja, da je »očitna tendenca mfch ustvarjalcev: dehe-roizirati heroje, a stfta mimo cilja.« To svo-je spoznanje posprpi z obrazložitvijo, da film »rešuje notranjmrocese zgolj z zunanji-tni akcijami in je, q»rav z določenim psiho-Loškim kontekstom Mdramaturško gradacijo, / bistvu dolg foromajttiu. Formalistična afek-tiranost, premalo pmvela in poznana tema (podčrtal N. G.), sAost kot cilj glavne av-torjeve inspiracije ¦ eni strani. Na drugi strani gre filmu pManje za dinamiko, vi-talno montažo, zavzikamero (nekajkrat pa le zgolj ekshibicionimno virtuozno) in suge-stivno atmosfero.« M To je ocena prizBetega filma na kulturni strani Dela, 7. nov. 1#. Že na prvi pogled je očitno, da gre pri teffiza pero, ki je navajeno pavšalizacij. Prav takfje tudi več kot na dlani, da pisec ni z njo ojtsebini filma povedal- ni-5esar. To hkrati tud| )omeni, da je komuniči-ral s ^fizadetim filrij dm delom na enak na-Sin kot z mizo, na ki tri je napisal svojo oce-no. Zategadelj ni najj in tega sestavka polemi-rirati z njim, ker ii prava, v kateri nekdo jovori o mizi, drug$pa o umetniškem delu, lajbrž ni niti mal«. duhovita, še manj pa aspešna. Edino, ob #ner se mi zdi potrebno v njegovem sestavkl posebej zaustaviti, je Eormulacija »premal<|preživela (!) in pozna-na tema«, saj razkrivfdoločeno strukturo miš-[jenja, ki dandanes, *vsaj kadar se govori o umetnosti, zelo pogoio in večkrat celd uspeš- braco rotar Batec nič ti ne bo pomagalo, če najdeš ključ. Vrat že tako ni več. I. Minil je že in umrl v svojem prostoru. Mo-goče se je ponorčeval in mu je šala spodletela. Mogoče, pravim. Ali pa se je preprosto naveli-čal prestavljati nogo za nogo in gledati z utru-jenimi očmi naprej in tja samo zato, ker se mu zdi, da bo. še tega ni popolnoma verjel. U. Besede so že zdavnaj izgubile svoj pomen, utonile so v modrem. Ostalo je samo naprej in bodoinost in beg pred prej. Tja bi moral iti. Mogoče bi moral iti tja. Toda saj ni niti vedel zagotovo in se je naveličal prostora okrog sebe in jalovih korakov po praznem. Mogoče pa je sdmo spoznal, da ne bo nikoli ušel tistemu od prej in dohilel to, kar bo. III. Mogoče je hodil po poti, ki so jo nekoč ze-lo zdavnaj utrli bogovi v tem prostoru. Teče navzdol proti koncu, in to je vse, kar vemo. Pot je prevelika, govorice stopinj ne razu-me. Toda je nekdo hodil, še preden se je začelo. Ustavil se je in se smejal tistim, ki so pri-šli po njegovi sledi. Saj niso znali brati sto-pinj, le malo napolnjenih z njegovo snovjo. filip robar somrak vrana... da... potem je prišel honore de balzac okrogli baron samedi naročil je krsto iz plutonija in si dal osnažiti čevlje vsakdo ima koga ki mu urnre je šepnil in odsluzal berite delo berite dnevnik berite berite vroč kostanj tu tu, tii tii somrak, oprostite vrana ... da... s sito pesmijo ingo paš pa je hotel mimo ožel se je zaradi lobanj smešno, da ni murna kocbeka ali zajca se mi je zdelo da jib. gregory corso prezira naročil je krsto iz plutonija za vse čisto poceni za vse filip robar se ti ne zdi da ima luna štiri oči somrak je večer z malo vode je pred ali po mraku dajla a) na poti za dajlo na poti na poti za Dajlo nikamor ne prideš ne dosežeš je ne dohitiš je ne presežeš je na poti na poti za Dajlo ni poti le pot ti lije s čela sol seda na lica pot potiš poti pa ni ostariš osiviš klecneš pogineš na poti na poti za dajlo ni poti hočem ne pridem daj daj dajla b) na poti za dajlo kdo si kaj si kakšen kakšna kakšno čemu iščem te hočem te neznano te si ne-dana si ne-dan si ne-da da bodi dan bodi dana bodi danaida bndi izgubil sem škrge in druge oblike kril si nisem pustil rasti in duše bodi pesem bodi molitev neznana pesem bodi molitev dopolnjevanja molitev bodi pesem bodi na poti za dajlo c) rehabilitacija . . . edino kar moreš biti je enako ničli in ta najboljša možnost in likrati najslabša v enaki meri naj-vse in naj-nič je malo prida v primeri s stvarmi ki jih prezreš v sredobežnosti kajti so ne glede na to in marsikaj z razlogi ki zadoščajo za neizkoreninjenost tako neizhojeni gozdovi in gore kakor sama menjava tvojih oblik od smrti do rojstva in dalje s hitrimi koraki in dalje — z mislijo v jedrii ki ga ne predre vedno se samo dviguje vedno neprenehoma dokler ne omaga in ne omahne edino kar moreš biti franci zagoričnik franček rudolf o dramatičnem Si kdaj doživel kaj napetega? Nekoč sem lovil ravnotežje po kamniti ograji blejskega gradu in pljuval sto dvajset metrov globoko. Bilo je zelo dolgočasno. Si se kdaj bal? Na nekem izpitu. Vendar pasti — to ni nič tragičnega. Toliko desetin jih vsak dan pade. Nekateri celo za vedno. Nekatere pa povozi avto. Pa saj izpit hitro mine. Si kdaj ljubil? Triinpetdesetkrat. Enkrat sem jokaL Četrt ure. Ludje smo sentimentalni. Da, bil sem razočaran, jezen. Da. Saj vedno najdeš kako novo, nikoli ne je boljša, je slabša, če nobene ne najdeš, lahko še vedno ližeš sladoled. Ce si Julija, ne bo nič. Ce si Medeia, prav tako. V gledališču ponavadi spim Če bi lahko še ob tebi, bi še šlo. Cim bolj je napeto, tem bolj mi je dolgčas. Kaj? Ti sočustvuješ z junaki? No, da. Njih povozi ljubezen, koga drugega pa avto. Njih odplavi življenje, druge pa splavijo, ko so minus sedem mcscev stari. Res, deklica draga, dramatičnost je prežiTela. Vsaj v socializmu. Kaj me pa briga, kaj počnejo v zaostali Italijl pri neorealističnem filmu. ves, st«.^ ifei w Mi mjo tua kaj pa mi preostane Medeia ima zlate lase Hitchcock je njeh stric z mano pa ni in noče biti v sorodu. Iraam dolg dolg rdeč svinčnik nalivno pero z veliko pumpico obalo na Tahitiju usidrano v desnem ramenu mojih možgan Ona pa se predaja dolgemu času dolgčas je edina žival ki še zna hieroglife ljubezni Najbolje se počutim v polju pa tudi v dežju mi je čisto všeč ona reže na koščke svojega brata, kuha očeta otrokom je rdeče prebarvala grli meni pa nič noče ker nisem njen sorodnik Razcefral jo bom kot list papirja posilil kot blazino ... z mano pa ni in noče biti v sorodu Moram poslusati budilko. Popit kakao. Ob osmih imam predavanje. Kolnem. afizaod a^suaAO|s a|:e|iu zi i|s:| DlliU^DBod O)|JDUI !}9{UJA Jenn Poul Sartre, Robetov nggrpjenec za književnost Pisatelj si ne sme dovoliti tega da bi se spremenil v institucijo Po tem, ko je izjavil, da odklanja No-belovo nagrado za literaturo, je Jean-Paul Sartre dal v četrtek zvečer (22. oktobra 1964) izjavo za švedski tisk, iz katere po-vzemamo prevod, ki ga je pisatelj sam pregledal. »živo obžalujem, da je zadeva zadobila ridez škandala: nagrada je podeljena, jaz pa jo zavračam. Krivo je samo to, da ni-sem bil pravočasno na tekočem o tem, kar se je pripravljalo. Potem ko sem 15. oktobra v Figaro litteraire izvedel izpod peresa švedskega dopisnika, da gre izbira ivedske Akadetnije meni naklonjeno pot, vendar da ta izbira še ni dokončna, sem mislil' da botn s pismom Akademiji, ki sem ga odposlal naslednji dan, lahko te stvari razčistil iit da ne bo več govora o tem. Nisem namreč vedel, da Nobelovo na-grado podeljujejo ne da bi o tem vpra-šali za mnenje dobitnika, in mislil sem, da je še čas, da bi to preprečil. Toda zdaj razumem, da se švedska Akademija ne more več premislili, ko je že izbrala. Vzroki, zaradi katerih se odrekam na-gradi, niso v zvezi ne s švedsko Akade-mijo ne z Nobelovo nagrado samo, kakor sem to Uidi razložil v svojem pismu Aka-demiji. V njem sem se skliceval na dvoje vzrokov: na osebne in objektivne. Mti čostne legije niti Cellege de France Osebni vzroki so naslednji: moja zavr-nitev ni improvizirano dejanje, vedno sem odkLanjal uradne distinkcije (odliko-vanja). Leta 1945, ko so me predlagali za Častno legijo, sem jo odklonil, čeprav sem imel prijatelje v vladi. Ravno tako si niscm nikoli želel vstopiti v College de France, k čemur so me nagovarjali neka-teri moji prijatelji. Ta pozicija sloni na moji koncepciji pisateljevega dela. Pisatelj, ki zavzame politične, socialne in literarne pozicije, ne sme ukrepati z drugimi sredstvi. Vsi dru-gi odkloni, ki jih lahko sprejme, potisne-jo njegove bralce pod neki pritisk, za ka-terega mislim, da ni zaželjen. Ni isto, če se podpišem Jean-Paul Sartre, ali če se podpišem Jean-Paul Sarir«- — Nobclov nagrajcnsH*. Pisatelj, ki sprejme odlikovanje take vrste, angažira tudi združcnje ali institu-cijo, ki ga je počastila: moje simpatije za venezu&lsko partizansko gibanje ne obve-zujejo razen mene nikogar, če pa se Nobe-lov nagrajenec Jean-Paul Sartre zavzema za upor v Venezueli, povleče za sabo celotno Nobelovo nagrado kot institucijo. Pisatelj si zatorej ne sme dovoliti, da bi se pustil spremejiiti v institucijo, če-tudi gre za najbolj častne oblike, kakor je to v tem primeru. Ta pozicija je seveda povsem moja in ne skriva v sebi nobene kritike proti tistim, ki so že bili odlikovani. Zelo spo-štujem in občudujem več nagrajencev, ki jih imam east poznati. Moji objektivni vzroki pa so naslednji: Edini, danes mogoč boj na kulturnem področju, je boj za miroljubno koeksi-stenco dveh kultur, vzhodne in zahodne. S tem nočem reči, da se moramo objeti, dobro vem, da mora konfrontacija teh dveh kultur nujno zavzeti obliko konflik-ta, toda ta se mora odigrati med ljudmi in kulturanii brez intervencije institucij. Ose-bno globoko občutim protislovnost med obema kulturama: sam sem nare-jen (rezultat) iz teh protislovnosti (kon-tradikcij). Moje simpatije, ki se ne dajo zanikati, so naklonjene socializmu in te-mu, kar imenujemo vzhodni blok, toda rojen in vzgojen sem bil v buržoazni druž-bi in ob buržoazni kulturi. To mi dovo-ljuje, da sodelujem z vsemi, ki želijo zbližati obe kulturi. Obenem seveda upam, da »najboljši zmaga«; se pravi — socializem. Nfiti Leninove nagrade Zato ne morem sprejeti nobenega od-likovanja, ki jih podeljujejo visoke kultur-ne institucije, pa bodi vzhodne ali zahod- ne, četudi dobro razumem njihov obstoj. Ceprav so vse moje simpatije na sociali-stični strani, bi mi bilo na primer ravno tako nemogoče sprejeti Leninovo nagra-do, če bi mi jo kdo hotel podeliti, za kar pa tu ne gre. Dobro vem, da Nobelova nagrada kot taka ni nagrada za literaturo zahodnega bloka, vendar to je, ker to iz nje delajo in lahko pride do položajev, o katerih ne odločajo člani švedske Akademije. Med vojno v Alžiriji bi sprejel In zato v današnji situaciji Nobelova nagrada dejansko izpade kot naziv, rezer-tiran zahodnim pisateljem ali uporabnikom z Vzhoda. Zato na primer niso odlikovali Nerude, ki je eden največjih južnoatneri-ških pesnikov. Nikoli se ni resno raz-pravljalo o Luisu Aragonu, čeprav to zeio zasluži. Obžalovanja vredno je, da so na-grado podelili Pasternaku, preden so jo podelili Šolohovu, in cla je edino kronano sovjetsko delo, delo, ld je bilo izdano v tujini in prepovedano v njegovi domovini. Ravnotežje bi lahko dosegli s podobno gesto v nasprotnem smislu. Med vojno v Alžiriji, ko smo podpisali »Deklaracijo stoenaindvajsetih«, bi s hvaležnostjo spre-jel nagrado, ker ne bi počastila samo me-ne, marveč tudi svobodo, za katero smo se borili. Toda to se ni zgodilo in kotnaj na koncu mi nagrado podeljujejo. V motivaciji švedske Akademije se go-rori o svobodi: to je beseda, ki vabi k števiinim interpretacijam. Na Zahodu se sliši le o splošni svobodi; kar se mene tiče, pojmujem svobodo bolj konkretno, tako, ki vsebuje pravico imeti več kot en par čevljev in jesti do sitega. Zdi se mi manj nevarno odloniti nagrado, kot jo sprejeti. Ce jo sprejmem, se prodam te-mu, kar bi jaz imenoval »objektivna od-škodnina«. Bral sem v nekem članku lista Figaro litteraire, da se mi ne bo ostro sodila sporekljiva politična pret»klost. Vem, da ta članek ne izraža mnenja Aka-deonije, vendar jasno nakazuje, v katerem smislu bi interpretirali mojo privolitev v nekalerih desničarskih krogih. To »spo-rekljivo politično preteklost« imam za ved-no veljavno, čeprav sem vedno priprav-ljen priznati nekatere napake, ki so bile storjene v kro?u mojih tovarišev. S tem nočem trditi, da je Nobelova nagrada buržoazna nagrada. toda tu je buržoazna interpretacija, ki bi jo gotovo (neizgibno) dali krogi, ki jih poznam. Končno se bom spet dotaknil denarne plati: nekaj precej težkega je v tem, da Akademija položi na ramena lavreata v spremstvo časti ogronuio vsoto, in to je vprašanje, ki me je vznetnirjalo. Ali sprej-tneš nagrado in s prejeto vsoto pomagaš organizacijam ali gibanjem, ki jih imaš za pomembne: kar zadeva mene, sem mislil na komite Apartheida v Londonu; ali pa odkloniš nagrado zaradi splošnih princi-pov in temu gibanju odrečeš pomoč, ki bi mu bila potrebna. Odklanjam 250.000 švedskih kron, ker nočem biti instituci-onaliziran niti na Vzhodu niti na Zahodu. Ravno tako se ne more zahtevati, da bi človek zavrgel za 250.000 kron principe, ki niso samo njegovi, temveč tudi vseh njegovih prijateljev. To je tisto, kar mi je bilo tako mučno: obenem podelitev nagrade ni zavrnitev, ki sem jo prisijjen dati. Končati želim to deklaracijo s sporo-čilom svojih simpatij švedski publiki. (Prevedeno prek švedščine vt francoščine Le Mdnde, 24. oktober 1964) Pripomba: Pričujoči intervju s Sartrom objavljamo z namenom, da bi se sloven-ska javnost lahko podrobneje seznanila z razlogi, zaradi katerih se je Sartre odlo-čil odkloniti Nobelovo nagrado. Objavlja-mo ga toliko prej, ker ga ni objavil nobe-den izmed naših dnevnih časopisov. Inter-vju bi moral iziti že v prejšnji številki Tribune, vendar to iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče. S tem se za zamudo, s ka-tero ga objavljamo, opravičujemo bralcem rribune. M. B. Vozlišče različnih interesov D. Savnik: Oceanija v sodobnem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana Ta knjiga je prva naša povojna poljud-no-znanstvena monografija o kontinen-tu, ki ga avtor imenuje tudi »najmanjše-ga«. Avstralijo in Oceanijo poznamo zelo slabo, zato je to delo toliko bolj hvaležen prispevek naši publicistiki. Služi labko vsakomur, ki se zanima za preteklost in sedanjost (pa tudi za prihodnost) šestega zemeljskega dela. Položaj, te celine ozi-roma Oceanije v medftarodnih odnosih je lepo razviden že iz sledečega primera: prebivalstvo tihooceanskih arhipelagov, šte-je nekaj nad 4 milijone, kar je malce več od črnskega prebivalstva v Južni Rodeziji, ki pa je ravno sedaj v središču svetovnega dogajanja, med tem ko o pacifiških oto-kih ne slišimo skoraj ničesar. To pa ne po-meni, da se tu ničesar ne dogaja . .. Ne, nasprotno! Savnikovo delo narn zelo jasno odkriva doslej še malo znano resni-co o osvobodilnsm gibanju na tihooce-anskih otokih. Protikolonialni odvor ,se je začel že takoj ob prihodu prvih Evropej- cev na to področje, in sicer v 2. polovici 16. stoletja, potem pa ni zamrl nikoli. Zla-sti se je razplamrel po prvi in po drugi svetovni vojni. Domačini vzhodnega dela Samoe so dosegli neodvisnost in razglasili prvo republiko na Tihem oceanu. Zahodni del Nove Gvineje, ki je bil del nizozem-skega kolonialnega ozemlja, se je združil z republiko Indonezijo. Zanimivo je vprašanje, kako sta Avstra-lija in Nova Zelandija dosegli tako visoko življenjsko raven. Avtor je zmogel doka-zati, kakšno vlogo so imeli pri tem ras-na diskriminacija in kolonialistične tež-nje. Ti deželi sta ob koncu prejšnjega sto-letja prepovedali doseljevanje nebelega pr-bivalstva. Celo laburistične vlade niso spre-menile tega zakona. Pomanjkanje delovne sile je zboljšalo položaj delavcev v sporih s kapitalisti in veleposestniki. Država se je že zgodaj zacela vmešavati v odnos de-lo-kapital. Poleg tega si je Avstrija ust-varila svoje kolonije v Oceaniji. Tudi No-va Zelandija jo je skušala posnemati. Za-radi vseh teh faktorjev sta ti dve državi da-nes zelo bogati, prvotni prebivalci pa so še vedno v podrejenem položaju, a domačini Avstralije pred tem, da izumrejo. Pri obravnavi delavskega gibanja vseka-kor ne moremo mimč KP Nove Zelandi-je z njenimi prokitajskimi stališči. Zakaj v tej bogati deželi taka stališča KP? Mo-goče botno lažje razvozlali to vprašanje, če vemo, da med člani KP niso brez pomena Maori, novozelandski domačini, ki so so-cialno na najnižji lestvici. Omejitve ima-jo pri možnostih zaposlovanja, šolanja itd. Ko se ozrejo na bogastvo belcev, verjet-no postanejo bolj dostopni za kitajske te-ze. Tu pa je treba omeniti tudi surovin-ske krize na svetovnem tržišču, ki Novo Zelandijo stalno ogrožajo. V tem delu pa so tudi nekatere pomanj-kljivosti, o katerih se mi zdi vredno spre-govoriti. Spoma se mi zdi naslednja avtorjeva misel, ki jo najdemo na strani 188: »Avstralija je britanski dominion in s tem članica Britanske skupnosti naro-t dov. Skoraj nemogoče je natančno opre-deliti, kaj dandanes še pomeni ta »skup-nost«, njena politična metafizika je po-sledica dolgega razvoja od angleških ko-lonij do samostojnih držav, ki jih prav-zaprav ne veže nič drugega kot nemara spomin na nekdanjo podrejenost Londo-nu in ustavni simbol te zveze — angleška krona. Pa tudi ta simbol je pri zdajšnjih razmerah nekaj posebnega, saj so neka-tere države-članice Britanske skupnosti narodov neodvisne republike (npr. Indlja, Gena).« Menim, da je ta. definicija Common-wealtha v osnovi točna, če upoštevamo sa-mo politični vidik. Toda tu gre predvsem za ekonomske faktorje, ki pogojujejo ob-stoj te svojstvene mednarodne »orga-nizacije«. Dežele — članice Commonwealtha so v glavnem izvozniki enega kmetijskega pro-dukta, ki ga v precejšnji meri absorbi-ra Velika Britanija oziroma njena indu-strija in trg. To je tipična posledica ko-lonialne odvisnosti v preteklosti. Tako tvori na primer kak^ao 69 odstotkov vsega izvoza iz republike Gane, čaj pa sestavlja 62 odstotkov cejlonskega izvoza. Iz Ni-gerije gre v Anglijo kar 79 odstotkov nje-nega izvoza. Iz takega položaja so se re-ševale tiste države, ki so pristopale k in-dustrializaciji in diverzifikaciji svojih eko-nomij (npr. Avstralija, tudi Kanada). Ne gre pa samo za to monokultumo specializacijo in za enostransko izvozno orientacijo teh držav. 2e leta 1932 so na imperialni ekonomski konferenci v Ottawi, glavnem mestu dominiona Kanade, pred-stavniki vlad dežel Britanske skupnosti narodov odločili uvesti preferencialni tarif-ni sistem. Ta sistem je bil na trgovinski konferenei leeta 1947 v ženevi, predvsem na pritisk ZDA, malo omejen, toda velja še danes. Te dežele tvorijo (v glavnem) tudi šterlinsko cono. Ravno sedaj smo bili priča sprememb v angleški zunanji txgo-vini, ko je nova laburistična vlada uvedla povišanje uvoznih carin. To bo prizadelo 13 odstotkov uvoza iz držav — članic C!ommonwealtha, a kar 57 odstotkov uvoza iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Seveda ne gre pri tem posebnem obravna-vanju držav-članic skupnosti za kakšno prelomnico; London se je pač skušal pri-lagoditi sedanjemu mednarodnemu eko-nomskemu položaju. Ko je avtor govoril o odnosih te celine s svetom, bi bil morda lahko več sprego-voril tudi o odnosih med Jugoslavijo in Avsbralijo z Oceanijo. Tu mislim kulturne, politične in ekonomske stike. Zanimivo bi bilo brati o socialn seveda ai ves material, na podlagi katerega je xilo6alo sodašče), da je glede na težo n okoliščine tega dejanja in glede na », da ajvtor, kolikiar je znano, doslej ie ni bil kaznovan, kaaen mnogo pre->stra in da bi bila verje*no upravičena X)gojina kazen. Kdo drug ima morda dirugačno sta-lisče iLn je prav, da @a pcwe. Cilanek I. Krefta pa me je ogoroiil praiv aatso, ker mnenja o tey zadenri sploih ne po-ve, ampaik samo narmgmje, in to na načm, ki rnu je težko nao'iti ustrezen atriibuit (»Kdo ga je tožil? Gbčdnsfoo sodišče. Kdo miu je sodii? Okrajno so-diš5e«) — iz podiatka, da Kamižaj so-deikiije fcuidd- v Pavlihi fa tam »naimigu-je, da spnejeima zapisniikairica stano-ranjske komisije podlkupnino«, pa naj bi bilo raaviidTio, kafco neiupravičieinio je biil Kandžaj obsojen. Ob tey čmidoviti prlmerjava Kreft ne viidd niM tega, da pa Kanižaj tu ni njaimiigoival na pod-kajipljiivosit zapisoikairic stanofvaojiskih komisdj nasploh. Najčudovitejša pa je »problamsflca poamta« čJamka: »Mi niisfmo kriivi, saj ne pišemo ta-kiih satir, ne delaino taikih sbvari in o tem ne naizmišilijamo. Ne razsmišljjamo, visaj glasino ne raznnišljaniio, in to je dobro. KdOT pa dela drugiače, si je sam katv, in praiv 'mu je.« Njegova te-za, nsaj nas ne sksrbdijo toiiiteo feti, ki deliaijio (naipake) in raamišljajo (naro-be), ampask tistii, ki nič ne delajo in ne razmišljajo, tonej teza, na katero je KreBt nefeajfcrat že poTOem upravi-čeino opoaarjal, se laihko z 'Uipoirabo v pnimieirih, lcot je Kanižatjev, saimo kiom-promiitiira. V Ljuiblijianskeim dnavmaku je biio o Kaniižajevu obsodbi objavijeruo dovotlj materiala, da bi vsatodo lahiko jasno ¦poiveidol svoge mneinije, medltem ko pa za spren&vedanja a la »Pramici je za-doščeno« in podoibne nesmistle ni no-besne potrebe. M. Krivic S članikoin Matevža Krivica se v ce-lota strinjarn. Ivan Kreft — Uo, da bom lahko vrnil zaigrane odeje in rjuhe, udariva še eno partijo. če še to izgubim, pa ndj bo, recimo, sedma stolpnica tvoja! store za tehnično in administrativno do-kumentacijo bodočega gradbišča. Stolpni-co so začeli graditi takoj, in sicer kar brez načrtov, saj jih je ata šupan prepričal, da bodo načrte sa stolpnico naredili takrat, ko bodo v njej Le imeli prostor za izde-lavo načrtov, tako brez vsega pa se tudi načrtov ne da delati. Vaščani so pridno prijeli za delo. In res, minil je mesec, dva in hiša bodočnosti je rasla. Iz tal sta že gledali dve nadstropji. V vaških hlevih so sicer mukale lačne krave in polja so bila porasla s plevelom, a srca vaščanov je prevevalo tisto čustvo veselja nad lep-šo bodočnostjo. Kmalu je tudi mukanje krav prenehalo, kajti te so bodisi pocrkale, ali pa so jih vaščani odpeljali na trg in tam prodali. Stolpnica je zrasla do tre-tjega nadstropja. Bilo je nekega jesenskega dne, ko je sneg že pobelil bližnje vrhove tn so ob-činski možje ugotovili, da je blagajn prazna, in da se za posojilo ne morejo nikamor več obrniti. Po skupnem pre-udarku je župan objavil, da bodo gradnjo administrativne stolpnice začasno zausta-vili. Pa je s prihajajočo zimo nastopil nov problem: kaj bomo jedli! Vaščani so na-mreč med letom ves svoj čas porabili za delo na stavbi, na poljih pa je najbolje uspeval plevel. Pa ata župan ni bil ne-umen, in je odšel osebno k Butalcem in jih prosil za pomoč. Ti so mu rade volje posodili toliko in toliko krompirja, to-liko tega in toliko onega, seveda s pogo-jem, da bodo imeli tudi oni nekoč v pri-hodnosti korist od žabjevaškega industrij-skega centra, in sicer v prvi vrsti, da bodo v Butale lahko napeljali topli vod. Župan jim je rade volje vse obljubil. Nastopila je ostra zima. čeprav je Ijudi v mrzlih hišah zeblo, jih je vendar grela topla misel na lepšo bodočnost. Ka-kor vse na svetu mine, je tudi sneg začel naglo kopneti. Nekega jutra pa so zapre-paščeni vaščani zapazili, da se je njihova administrativna stolpnica sumljivo nagnl-la, in da je bil ves njihov trud zaman. Odprle so se jim oči in spoznali so, da je vsega tega kriv župan. Zato so torej stopili k njemu in zahtevali odgovor. Ta je pri-znal svojo napako, a takoj dodal, da je po dolgem premišljevanju v zimskih ve-čerih prišel do zaključka, da se industria-lizacija žabje vasi ne izplača, in da je vas kakor ustvarjena za kmetijstvo in raz-voj živinoreje. Nato je župan dodal, da je slišal, da imajo tudi nekje v Italiji pošev-no stolpnico in da bo njihova gotovo po-stala objekt, ki bo iz leta v leto bolj pri-tegoval turiste, tako da bo Zabja vas po-leg vsega postala tudi turistični center. Navdušeni vaščani so se dolgo v noč ve-selili daljnovidne nsode, ki jim je poklo-nila tak dar. Danes v Zabji vasi sredi vaškega gozda grade ogromno govejo farmo, poševna stolpnica pa je še brez obiskovalcev, kajti turisti še vedno raje hodijo v Butale, kjer ima podoben turistični objekt kar pet nad-stropij. Pepi ČASI SE SPREMENIJO Ime mi je Alfonz Zajec. Imam dobro slušbo in prijetno urejen dom v vili na robu mesta. Ničesar mi ne manjka. Vas zanima, kako sem se jaz, navaden, po-vprečen človek, dokopal do vsega tega? No, zatne je bilo vse skupaj zelo prepro-sto — imel sem pač srečo, da za strica nisem imel tovariša gospoda — direktor-ja Alfonza Leva. Začelo se je, ko sem iskal službo. »Kaj, pravite, da niste nečak tovariša gospo-da-direktorja Leva? Neumnost, tako ste mu podobni, kakor jajce jajcu. Pa še Al-fonz vam je ime! Jaz vendar tovariša go-spoda-direktorja dobro poznam! Ne bodite preveč skromni, ali pa morda... No, iz-volite torej mesto načelnika oddelka v našem podjetju.« Ni mi šlo v glavo, kako se je vse skupaj zgodilo. Tovariša Leva sploh ne poznam. že mogoče, da sem mu podoben, toda saj je vendar vsakdo neko-mu podoben. Na občini, kjer sem imel opravek, so me prijazno sprejeli. »Izvolite naprej, to-variš nečak tovariša gos...« — »Alfonza Leva sploh ne poznam,« sem ustavil uradnika. »Le zakaj ste tako skromni? Saj lahko drugi počakajo,« se je ozrl na dolgo vrsto pred okencem. Vsi so morali počakati, da sem jaz lahko uredil svojo zadevo. Uradnik mi je pri tem celo po-magal. Ko sem bil že med vrati, da bi odšel, je še zaklical za mano: »In pozdra-vite to...« Najprej nisem slišal ničesar več. V glavi se mi je porodila sijajna ide-ja. Odslej sem vedno, kadar sem se pred-stavil, dodal: »Tovariš gospod-direktor ni...« Vedno je zadostovalo samo to. Sča-soma mi tistega Alfonza Leva ni bilo tre-ba niti več omenjati. Povsod so me po-znali samo še kot »tovariša nečaka tova-riša gospoda-direktorja Leva.« In tatio sem danes direktor velikega podietja. Različni liuctje prihajajo k tne-ni in me ¦nrosiA^ ~n *^ in ono. Za^nnč je prišel celo Alfonz Lev. -ror 1 ZAPELJIVEC — Nedavno je v Beo- | gradu neki študentski funkcionar tako- I le med svojimi kolegi delal reklamoza g brezobrestna študeutska posojila. »Kar | vzemite posojilo! Ce boste dobro pola- H gali izpite, vam tako ne bo treba vrniti | več kot 20 ali 30 odstotkov. Ne sekiraj- f§ te se, če boste manj uspešni. Do takrat, || ko boste morali pričeti z vračanjem po- 1 sojila, boste že sijajno zaslužili. Plače jj gredo gor, dinar pa, kot sami veste, g pada iz dneva v dan.« | REKAPITULACIJA — Pri milič- 1 nikih, ki so po službeni dolžnosti ¦ obiskali Veliko soboto na GR, smo g ob 2. uri in 20 minut izvedeli na- I slednje: 2 obiskovalca so odpeljali 1 v bolnišnico zaradi poškodb pri 1 »vstopu« v dvorano, enega so odpe- 1 ljali na pranje želodca, tri pa bodo | predali sodniku za prekrške zaradi 1 pretepa in namernega razbijanja jj steklenic in kozarcev. 1 | PROGRAM — Zaradi »primerne« | razporeditve zvočnikov so se med 1 programom mnogi gostje zabavali z = opazovanjem okolice. Tako se je | npr. že takoj pri začetku podrla i miza tam nekje blizu št. 90, ker so I stopili nanjo, da bi vsaj videli iz- i vajalce, če jih že slišati niso mogli. 10 ZADETKOV — Najboljša ugan-karja iz minulih dveh oddaj sta se odločila in zavrnila vrabca v roki — 30 tisočakov. Goloba na strehi ni težko ujeti, saj je treba le uganiti okus povprečnega televizijskega gle-dalca. Sicer pa, ali je trideset jurjev danes sploh še kakšen denar? DA NE BO PREPOZNO — Na skup-ščini stanovalcev Kolegija so precej ča-sa posvetili — straniščem. Ugibali so, ali bi jih kazalo zaklepati ali pa pu-ščati vedno odprta. Na priprošnjo sta-novalca, ki je podvomil v lastne spo-sobnosti pri hitrem odklepanju in isto-časnem premagovanju samega sebe, so se odločili, da bo obveljala Prešernova: odprta noč in dan so .. . vrata. HAPPY END ALI KAJ? — Z veli-kim veseljem smo brali v Delu to-žarjenje na najvišjem nivoju med tovarno dušika iz Ruš in zveznim sekretariatom za industrijo pred zveznim ustavnlm sodiščem. O izidu pravde pa nismo v časopisu zasle-dili ničesar. PREMALO DIPLOMIRANIH IN-ŽENIRJEV — Uredništva naših »po-pularriih« časopisov, revij in drugih tovrstnih publikacij iskreno obžalu-jejo, da nimamo še več diplomira-nih strojnih inženirjev, ki bi še bolj goreče zagovarjali takšno izdajatelj-sko dejavnost, ki nam je pač všeč. VRLEMU PREVAJALCU NEZA-DOSTNO — V petkovem Nedelj-skem dnevniku se prevajalcu Tan-jugovega sestavka o nemških dekle-tih ni posrečilo iz srbsko-hrvatske-ga »piši kao što govoriš« rekonstru-irati pravilnih nemških imen, niti za avtomohiict** "*>•>***!¦'<<* m« VSE ViiDi — iVAt;a ouaajo Deograj-skega TV quiza bi tekmovalci iz de-lovnih kolektivov skoraj neljubo presenetili prireditelje. Pri ugibanju naslovov popevk se niso in niso ho-teli zmotiti, tako da je bilo treba seči po manj znanih, da so jih ugna-li. Tekmovalce, Id sp cdgovarjali na vnrašanja iz jugoslovanske književ-no^ti, so Mtre^e ugnali, čeprav so se bolje pripravili. VIS.II CENE V ŠTUDENTSKEM NASELJU? V lurek 10. t. m. je bila retlua letna skupščina Zveze študentov v študenlskem naselju. Po živahni dejavnosti odbora Zš in zanimanju študentov za aktualna družbena dogajanja, ki smo jiin bili priče v spomladanskih mesecih, smo pričakovali živahno diskusijo. Tudi obe poročili — predsednika odbora Zš in predsednika upravnega odbora — sta bili dovolj izčrpiii in diskusija je bila v njih dovolj jasno nakazana. Bilo pa je takole: mnogo govora o sobotnih plesih, kulturno-zabavnih prireditvah in kvartanju in o pladnjih, ki jih nekateri neodgovorni študentje puščajo po mizah. Za bodoče so se celo s sklepom zavezali, da bodo take neodgovorneže »pozukali za rokav»! Nihče od stanovalcev ŠN pa se ni globlje zamislil ob številkah, ki jih je v svojem po-ročilu navedel predsednik upravnega odbora. Iz poročila je bilo razvidno, da je upravni odbor za leto 1965 zaprosil pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno delo in visoko šolstvo dotacijo v višini 89,721.707 dinarjev; lani je ŠN dobilo dotacijo 47,500.000 dinarjev. V tej dotaciji niso predvidene spremembe v strukturi prehrane, pač pa določene investi-cije v bloke, predvsem blok 1. 2 in 4. Potrebo takih investicij najbolj poznajo stanovalci teh blokov. Ce zaprošene dotacije zavod ne bo dobil (pravno ima ŠN status samostojnega zavo-da!), bi noye cene v študentskem naselju znašale; za stanovanje 5300 dinarjev, kosilo 230 dinarjev in 170 dinarjev večerja. Stanovanje in dva obroka torej 17.300 dinarjev! Dotacija je seveda izračunana na podlagi letošnjih pogojev na trgu in sedanjih cen in predvideva, da se ti pogoji ne bodo spremenili. Če nekoliko podvomimo, da bo ŠN dobilo dotacijo v znesku 89,721.707 dinarjev, potem se zdi, da bo do povišanja uslug stanovalcem ŠN vseka-kor prišlo. Predsednik upravnega odbora je apeliral na dolgoročnejše reševanje tega problema (akcija za povišanje štipendij in kreditov). Reševanje tega problema oz. nakazovanje rešitev za krajše obdobje, pa bi nedvomno bila tema, o kateri bi se na skupščini splačalo spregovoriti. F T POTOVANJE V KULTURNO PRETEKLOST ŠKUD »Akademik« je svojo dejavnost izven lastnih skupin, za katere se je v le-tošnjem letu odločil, začel z avtobusnim »potovanjem v kulturno preteklost« škof-jeloškega okoliša v nedeljo 8. XI. Objav-Ijamo zapis s tega izleta. Začelo se je 2 nič več kot akademsko četrtjo, k čemur je (Slovenec!) Nemec Jože takoj pokazal, da z njegovo organizacijo ni šale. Zoper vsesplošno medsebojno ne-poznanje smo si pomagali s ponujanjem bonbončkov, zoper slabe vremenske obete pa z dobro vremensko napovedjo. Sicer pa smo peljali streho s seboj. Na Suhi smo bili še suhi. Izposojeni strokovnjak z zavihanimi brčicami in na-vihanim loškim dialektom nam je kar lahko dopovedal, kaj je »kranjski prezbi-terij«, saj smo si ogledovali prav lep pri-merek. Sveže barve fresk so pogumno pronicale skozi pet stoletij in zagorelim apostolom se še malo ni zdelo, da bi nji-hova slava medtem kaj obledela. Pravza-prav smo se precej naučili, ker nas ni bilo sram priznati, da nič ne vemo. Neka-tere stvari pa so nam le ostale skrivnost: npr., zakaj je mojster, kdorkoli je že bil, naslikal dramatične podobe pekla z raz-galjenimi grehi in razprtimi žreli na maš~ nikovo stran in ne na stran vernikov. Potem smo romali k Crngrobu. O njem smo tudi mi že kaj vedeli, naš vodič pa precej. Zgodovina te samozavestne cerk-ve — samotarke je celch kolobocija. V njej je bilo včasih več smisla pa manj sred-stev. drugič spet narobe, vse do današnjih dni, ko je veliko smisla, pa ... Po freski »Svete nedelje« smo studioZ' no ugotovili. da je na gospodov dan ke-gljanje prepovedano — nogomet pa ne. Tudi smo bili zelo navdušeni nad legendo o velikanki Ajdovski devici, ki je gradite-Ijem nosila vodo iz Save in kamenje še od dalj. To ¦ rešitev prilagamo kot svoj »kulturni« prispevek resoluciji naše Sup-ščine o razvoju gradbeništva (UL SRS 32/64). Storija je tudi v celoti potrjena z velikanskim deviškim rebrom na cerkve-nem tramu (ne glede na to, da malo spo-minja na kost predpotopne pošasti). O orglah bi se sicer dalo pripomniti, da jim meh brezupno peša, in o stolpu, da ni ravno lahko dostopen. O domačih klo-basah v stari gostilni pa nič. Ko bi naša Matica slovenska ne bila objavila Zadnikarju knjige o znamenjih na Slovenskem, bi tudi mi ne vedeli, da si mo-ramo ogledati pri Crngrobu tudi »rdeče znamenje«. Medtem je začelo deževati in tudi sne-žiti. Tako nam je Pavla v loškem gradu — muzeju le težko dopovedovala, kako je sončna loška pokrajina pomagala šubi-cem, Groharju in drugim impresionistom do slave (n z njo zvezanega siromaštva). Toda ona je študent Akademije za likovno umefnost ih bo torej že vedela. Loski študentje so nam v stari »ško-parjevi bajti« — atrakcija muzeja na pro-stem — natakali čistega žganja in čiste resnice o svojem kulturnem poslanstvu v domačem kraju. Bili so malo preskrom-ni, kot bi ne bilo res, dd se v Loki brez njihovega krepkega deleža komajda kaj vgodi. Popoldne smo v Hotovljah nad Poljana-mi prestrašili Iva Šubica, ko nas je bilo toliko. Morali smo se razdeliti v dve sku-pini, da mu ne bi porušili ateljeja — ki si ga ni lahko prislužil! No, med njega,- vimi nič koliko platni (a za nobenega ni hotel priznati, da je že dobro) smo pre-teklost lepo povezali s sedanjostjo. Meni-mo — a to ni za polemiko! — da se Ivu kar temeljito pozna, da je šubic iz Po-Ijanske doline, in brez vsakršne škode. V temi nismo hoteli stikati po Viso-kem. Prehitelo nas je. Da bi bilo načrtu vsaj za silo zadoščeno, je Marko z Akade-mije pa še in še zrecitiral svoj dolg kar v avtobusu, Jože pa mu je z ročno bate-rijo svetil v brk. Ko smo si v Ljubljani rekli na svide-nje, smo mislili zares. Sicer pa, kaj bi skrival: Naše potova-nje v kulturno preteklost številka ena s je končalo pri Slepem Janezu. -eh- POMANJKLJIVA RAZPRAVA V AKADEMSKEM KOLEGIJU Jesensko skupščino študentov Akadem-skega kolegija, ki so jo pripravili pretekli teden, označuje predvsem dober obisk. medtem ko je bila razprava kljub temu, da je živahno potekala skozi vso skupšči-no, neplodna. Od problemov, ki tarejo ko-legij ter od -splošnih študentovskih vpra-šanj so skupščini posvetili največ razpra-ve preprodajanju bonov za hrano, teža-vam zaradi neurejene ceste, ki pelje ob kolegiju in ki bi jo bilo treba asfaltira-ti, razen tega pa so posvetili študentje dobršen del časa razpravi okoli novih ključev za stranišče, ki naj bi jih imel vsak prebivalec v kolegiju. Ta del raz-prave bi skoraj postal centralni problem skupščine. To seveda ni posebno razveselji-va ugotovitev in kaže na to, da so se štu-dentje v kolegiju na skupščino po manjkljivo pripravili. Bržčas je zanimiva ugotovitev, da štu-dentje preprodajajo bone za hrano. Ker je dotacija, ki jo prejema kolegij, name-njena samo študentom, je uprava doma uvedla posebne bone za goste, neštuden-te, ki se hranijo v kolegiju. Ti plačujejo kosilo in večerjo po višjih cenah. To izko-riščajo študentje in preprodajajo tem go-stom svoje bone, ki so seveda zanje cenej-ši. Ta način, ki se ga študentje poslužuje-jo, da bi prišli do denarja, je nedopusten, saj gre njim samim in njihovim kolegom v škodo. Baje so gl^vni preprodajalci ti-sti študentje, ki imajo največje subven-cije za hrano in vseh blokov, največ zaradi odstotnosti ne morejo izkoristiti. Zaradi tega so menili na skupščini, da bi kazalo predlagati Kuratoriju študentskih domov in menz, naj odobri, da bi podporo, ki jo dobiva kolegij, lahko porabili tudi za pla-čevanje stanovanja študentov. Tako ne bi le-ti preprodajali odvečnih bonov za hrano. Ob tem velja orr.eniti tudi drugi pred-log za odpravo te nevšečnosti, po kate-rem bi bilo treba spremeniti način doti-ranja študentovskih domov. Ni prav, da so pavšalne-dotacije, ki niso majhne, delež- ni tudi neštudeiuje, ki se hranijo v štu-dentskih menzah. Morda bi kazalo dota-cijo za hrano prenesti v sklad za subven-cije, kjer naj bi jo delili študentom glede na njihov gmotni položaj, se pravi glede na njihove potrebe. Z odpravo pavšalne dotacije študentskemu domu in preko njega študentom bi odpadlo tudi prepro-dajanje bonov, saj bi bile poslej cene za dnevne obroke hrane za vse enake. Uprava Akademskega kolegija je zapro-sila za prihodnje leto dotacijo v višini blizu 27 milijonov dinarjev, ki bi bili po-trebni, da bi ostale v tem domu sedanje cene nespremenjene. Na skupščini so izrekli Slavku Sušinu, absolventu medicinske fakultete, priznanje za večletno delo v Zvezi študnetov in v sa-moupravnih organih Akademskega kole-gija. -dm- SPREMEMBE N\ PRAVNI FAKULTETI Minuli teden so študentje pravne fa-kultete v Ljubljani imeli svojo redno skup-ščino, ki so jo tokrat zaradi demokratič-. nejšega načina seznanjanja študentov s programom dela za študijsko leto 1964-65 sktfcali že jeseni. Okrog osemdeset udeležencev skupšči-ne je metntilo, da je nezanimanje študm-tov-pravnikov dcr družbeno-političnega de-la glavna ovira razvoja študentov na tem področju. Tak negativni odnos do dela povzroča izbruhe posameznikov, češ da je organizacija le sama sebi namen. Znano pa je, da tako govorijo tisti, ki pod krinko tovrstne »objektivne kritike« opravičujejo svojo pasivhost in prepušča-jo vse družbeno-politično delo ^na fakulteti peščici požrtvovalnih študentov. Na področju socialne problematike so študentje-pravniki dosegli določene uspehe. Pripravljajo predlog štipenditorjem, naj študentom nakažejo dodatni' enkratni zne-sek štipendije za nabavo skript. Način, po katerem so lani formirali komisije za spre-jemanje študentov v študentske domo-ve po letnikih, ni rodil zaželenih uspehov. V Ietošnjem študijskem letu bodo ubrali pot, po kateri bo fakulteta le kontrolirala stanje prosilcev za sprejem v študentske domove. Na področju kulturnega udejstvovanja so udeleženci predlagali ustanovitev kul-turno-umetniške skupine pravne fakultete. Pomanjkanje prostorov je tu, prav tako kot na drugih področjih adejstvovanja, pe-reč problem. Nekoliko večjo pozornost je skupščina posvetila dejavnosti Kluba za proučevanje mednarodnih vprašanj na pravni fakulteti, ki sodeluje z Inštitutom za mednarodno pravo. Tu se študentom odpirajo široke možnosti za izpopolnjevanje, pri čemer bo moral klub zaintersirati še več študen-tov, predvsem tistih, ki so si izven fakul-tete že pridobili na tem področju pomemb-ne izkušnje. študente, ki se ukvarjajo s to-vrstno tematiko, prav tako tare problem pomanjkanja delovnih prostorov. Največjo pozornost je zbudila diskusi-ja o študijskih vprašanjih. Študijski si-sistem na pravni fakulteti naj bi bil v pri-hodnosti v marsičem spremenjen, saj~ne predvideva večstopenjskega študija kot doslej. Usmeritve po študijskih smereh naj bi uvedli šele po tretjem letniku. * Lahko trdimo, da se sistem kolokvijev in ostalega tesnega sodelovanja študentov s profesorji na pravni fakulteti v marisičem razlikuje od sistema na drugih fakultetah. Zato bodo študentje-pravniki to sodelova-nje poglobili, kar jim bo nedvomno kori-stilo pri njihovem strokovnem izpo-polrijevanju. Ko so udeleženci potegnili črto pod de-lom prejšnjih let, so ugotovili nezažsleno stagnacijo, saj je delo na mnogih področjih družbeno-političnega dela na fakulteti celo nazadovalo. Zastaviti bodo morali vse sile, da bodo, <4>osebno s tesnejšim sodelo-vanjem študentov, pozitivno uredili vpra-šanje, ki je i^avsezadnje le temelj študij-skega dela. -ma UPRAVA TRIBUNE razpisuje honorarni delovru inestt KNJIGOVODJE in BLAGAJNIKA, Interesenti naj se javijo na uredništvu Poljanska 6-11. vsak dan razen sobote od 12 —13. Kolege, ki so v soboto našli indeks Ne. lelka Branka, studenta stnroijništiva, prosi-voio, da ga čimprej oddajo v Š. N., blok IV. študent s povprečnim študentovskimi prejemki išče sobo (po možnostl s poseb-nim vhodom). Ponudbe pod »res zadnje upanje« pošljite na urednlštvo Tribune, Poljanska 6-11. Iribuna Tribuna — list slovenskilv študentov — Izdaja univerzitetni odbor ZŠJ — Ureja uredniški odbor — Glavnd urednik Drago Mitx>šič - Odgovomi urednik Marko Kerševan — Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6 II — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 500 dinarjev — posamezen izvod 20 dinarjev — Roikopisov in fotografij ne vračamo - Tiska Casopisno podjet.je *Delo-«, Ljubljana, Tomžičeva 1, telefon 23-522. — Poštnina plačana v gotovini.