Sl Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. Haročnlna znala: celoletna .... K 4'— poluletna..........2‘— četrtletna........... V— Posamezna štev. „ 010 g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. § Št. 39. V Ljubljani, dne 25. septembra 1914. Leto VII. Vojska. (Po Duhovnem Pastirju.) Raj, v katerega je Bog postavil prvega človeka, je bil krasen. Bil je pravi nebeški vrt, zasajen na zemljo. Prinašal je sam od sebe najboljše sadeže, in naš očak Adam je delal samo v razvedrilo. Vse živali so mu bile pokorne, pokorno mu je bilo tudi lastno telo. Vladala je najlepša harmonija, ker telo je bilo pokorno duši, duša pa Bogu. Bog sam je občeval s prvima človekoma, kakor oče občuje s svojimi otroci. Nikdar in od nikjer se ni pojavila nobena nevarnost, nobeno nasprotstvo. Adam in Eva sta živela v najlepšem soglasju in si drug drugemu slajšala življenje. Tako je bilo in tako naj bi bilo vedno ostalo. Ker je bil pa očak Adam obdarjen s prostostjo, morala je priti poizkuš-nja; sam se je moral odločiti, ali hoče Boga spoznati za svojega najvišjega gospodarja. Poizkušnja se je slabo obnesla, in namah se je izpremenil položaj; tako grozno, da gani bilo več spoznati. rej gospodar vesoljnega raja — sedaj izgnanec; prej otrok božji — sedaj otrok jeze; prej mu je bilo vse pokorno — sedaj se mu vse upira; celo zemlja je prokleta zavoljo njega. Ker se je Adam uprl Bogu, uprlo se je njemu vesoljno stvarstvo. In odtod pože-Ijivost, odtod delo, trud in skrb, odtod bolezni, odtod smrt, odtod sebičnost ip sovraštvo med poedinci, kakor tudi med narodi, odtod kuge, lakote in vojske. Vsako nedeljo smo prosili v litanijah vseh svetnikov: »Kuge, lakote, vojske, reši nas, o Gospod!« — Dolgo časa smo bili obvarovani, sedaj pa je zapela bojna tromba. Presvetli cesar se je v lepem, očetovskem pismu obrnil do svojih narodov in jim razložil vzroke vojske. V tem ipsmu pravi, kako je vedno upal, da bo mogel zadnja leta svojega življenja skleniti v miru, a prišlo je drugače. Monarhija je v nevarnosti; sovražniki od znotraj in sovražniki od zunaj ji žugajo; zadnji čas, da se tej sovražni gonji naredi konec. Zdi se mi prav primerno, da govorim danes o vojski. Ljudje se plašijo in strašijo in nimajo pravega pojma o vojski. Mnogi ljudje pravijo dandanes: Kaj je tega treba? Lahko bi se oblastniki pogovorili med seboj, čemu prelivanje krvi? Jaz pa pravim: Dokler bodo ljudje bivali na zemlji, bodo med njimi vojske; kajti domov j e, zla- ta prostost in č a s t so blaginje, ki so vedno v nevarnosti. Dokler bodo narodi hrepeneli po gospodarski in politični samostojnosti, dokler bodo očetje delali na to, da se materialno zagotovi bodočnost njihovim otrokom, dokler se bodo našli na zemlji možje, ki bodo delali in se borili za kulturne ideale: toliko časa se bodo vojske pojavile na zemlji. Zemlja ni raj in ljudje niso angeli. Greh in krivda raste bujno v dolini solz; in strasti, gorostasne, kakor velikani, gnezdijo v majhnem človeškem srcu. Dobri in plemeniti ljudje se morajo vedno bojevati zoper hudobne, in narodi morajo resnico in pravico braniti zoper laž in krivice drugih narodov. Bog kaznuje en narod z drugimi in listi svetovne zgodovine so popisani s krvavimi črkami. — Narodi vedno govore o miru in hrepene po njem, v resnici pa so skoraj zmerom med seboj v boju. Skoraj brez presledka buči na zemlji bojni grom, in čete so venomer postavljene v bojne vrste. Le redek je mir, in še takrat ga znajo ljudje malo ceniti. Narodi se vojskujejo za košček zemlje, bojujejo se iz narodnostnih ali verskih ozirov, gredo v boj, da si pridobe kolonijalno ozemlje. Pravzaprav pa so vojske šiba v rokah Vsegamogoč-nega, s katero tepe en narod z drugim zavoljo obilne hudobije. Menjajo se oblike, izpreminjajo se nagibi, pozorišča so nova, stvar je pa vedno ista. Vojska je tako tesno sklenjena z življenjem narodov, kakor je s poedinim človekom sklenjena sila in gorje. Vojska je kruta in krvoločna prikazen. Ona odtegne družini moža, ki jo je redil, iztrga ženina iz rok neveste, pretrga mirno, kulturno delovanje, postavlja brezštevilne vrste krepkih mož in mladeničev nasproti sovražniku in meče s strašnim orožjem v vrste sovražnikov pogin in smrt. Vojska mori, tepta žitna polaj in zelene livade, prinaša pomanjkanje in grenke solze v hiše zaostalih, ovira napredek narodov. — To je ena in sicer senčno stran vojske. Na drugi strani se pa lahko reče, da imajo vojske velik pomen za narode in da jim dostikrat prinašajo blagoslov. Mirno, kulturno delovanje nikakor ne zadostuje, velike ideje zahtevajo od nas tudi velike žrtve. Največji možje so morali dati za svoje ideje dostikrat vse premoženje, a tudi življenje; in to je dokaz, da se velike reči dosežejo le z velikimi žrtvami. Jezus Kristus je prišel na svet odrešit človeški rod; učil je, čudeže je delal, svetil z najpopolnejšim življenjem. Nič ni pomagalo: umreti je moral za nas, preliti svojo dragoceno kri do zadnje kapljice in napojiti ž njo grešno zemljo. Iz te zemlje pa je vzrastla sveta Cerkev in pričela svoje blagonosno delovanje. Ali preden je mogla očitno na plan, je imela strašne boje z malikovalskim poganstvom; boje, ki so trajali tristo let in so bili silno grozoviti in krvavi. V tem boju je padlo več kristjanov kakor v katerikoli vojski. Mi jih imenujemo mučence in blagoslavljamo njih spomin. Ko pa je bila zemlja prepojena mučeniške smrti in je poganstvo podleglo notranji moči krščanstva, je sveta Cerkev stopila na pozorišče in je z nauki sv. evangelija ukrotila, ublažila in preobrazila narode. — Ako blagrujemo može, ki so v novih iznajdbah ali odkritjih izgubili svoje življenje; ako s ponosom kažemo na može, ki so se za velike ideje izpostavili smrtni nevarnosti, tedaj tudi vojske ne smemo preklinjati samo radi tega, ker terja žrtev, ker provzroča solze. Pravične vojske so kulturno delo; one so nositeljice velikih idealov. Kri, ki se preliva v pravičnih vojskah, je mučeniška kri; in vojska, ki rodi junake, je sveta, je častitljiva. Pravične vojske so pravi bagoslov, saj vsak križ in šiba božja donaša obilo blagoslova, četudi boli tiste, katere zadene. Vojske čistijo in bistrijo nazore, so pra.va šola. čednosti, so šola junaštva. — Solza je človeku potrebne j ša kot smeh, in skoraj vsako čustvovanje je sklenjeno s solzami. Kakor se zlato čisti vognju, tako se čistijo naša srca v stiski in potrebi. Vojska ima tedaj tudi dobre strani in je boljša kakor gnili mir. Dolgotrajni mir ima v sebi velike nevarnosti. Ako človek namreč dolgo časa živi v nemotenem miru, prav lahko se zgodi, da mu opešajo duševne moči in ni sposoben več za noben junaški polet; ome-hkuži se, spusti se v strankarske spletke, v malenkosti, v vnanjosti, pozabi Boga, ne zasleduje več svojega nadnaravnega cilja, hlepi le po časti, premoženju, uživanju, in si izkuša tu na zemlji ustanoviti nebesa. Ako se hoče narod obraniti grde sebičnosti in materializma, potreben mu je od časa do časa boj. V boju namreč pozabi človek nase, na mir, na dom, na užitek, in se popolnoma posveča domovini. Vsi zasebni odnošaji, vse družinske vezi gredo na stran; domovina je v nevarnosti, domovinski ideji se mora umakniti vse. Bili so mo-droslovci, n. pr. Kant, Aleks, Humbold, ki so trdili, da dolgotrajni mir pospešuje samo trgovski čut, ž njim nizkot- no sebičnost, mehkužnost, strahopetnost, zastruplja pa in ponižuje nazira-nje ljudstva. — Vojska je vzgajajoče sredstvo v rokah božje previdnosti, V vojski se pojavljajo najlepše čednosti: pogum, pokorščina, zvestoba, zatajevanje, požrtvovalnost do skrajne meje — do smrti. — Pravijo, da so potresi življenje zemlje, in ko bi jih ne bilo, bila bi zemlja že davno končana. Istotako so potrebne vojske; ker, ko bi jih ne bilo, svet bi se bil že davno potopil v materializmu. Po tej teoretični razpravi ozrimo se sedaj na naše razmere. Od leta 1866. nismo imeli več prave vojske, ker okupacija Bosne ni vznemirila države. 'Mirno smo se posvečali svojim poslom in brezskrbno se ozirali v bodočnost. Sv. pismo pa pravi: »V miru je moja bridkost najgrenkejša« (Iz. 38, 17). — Ko smo spali, je prišel sovražnik in je vsejal ljuliko med nas. Usodepolne šolske, društvene in tiskovne postave so sicer vsem dale enako prostost, vendar so se silno zlorabile na veliko škodo Cerkvi in državi. Pokvarilo se nam je ljudstvo, pokvarila zlasti mladina. Mladina se je izobraževala, vzgoja je pa daleč zaostajala; vera, poštenost, nedolžnost je ginevala od dne do dne. Dobri katoličani so se prebudili k odločnemu delu, nastale so stranke, ki so se srdito napadale, in žalostno je bilo gledati ta bratomorni boj. Vzadnjih šestih letih pa se je pojavil protidinastični duh, zlasti pri neizkušeni, zapeljani mladini, in ta duh je pod zastavo jugoslovanstva prihajal iz Srbije. »V zasmeh smo postali svojim sosedom, v sramoto in zasmehovanje njim, ki so okoli nas« (Ps,78). — Vse je bilo prepreženo s sovrdažnimi spletkami in dobri Avstrijani so sklepali roke in rekli: Kaj bo iz tega? — Zgodilo se je, da je moral prestolonaslednik v Bosno, in njegova blaga soproga, ki je slutila nevarnost, je šla za njim. Drugo vam je znano: umorili so ju in morilci so bili poslani iz Srbije. Tekla je v Sarajevu nedolžna kri, mučeniška kri, in tedaj se je zbudil avstrijski orel. Dosti je bilo krivice in zasramovanja. Še en opomin; a ker se tudi ta ni slušal, izdrl je cesar meč, ki mu ga je božja Previdnost dala v roke, da brani pravico in tako je nastala vojska. In Rusija, mesto da bi kaznovala Srbe, ki so ne le deležni umora našega prestolonaslednika, ampak so umorili tudi svojega lastnega kralja, vleče z njimi in gre z orožjem zoper nas. A mi nismo sami, imamo mogočnega za- Optimizem. A nastopil je ženijalni Francoz Pasteur (1822—95) in nam odkril vzrok nalezljivih bolezni in epidemij (bakteriologija) in zajedno tudi pokazal način, kako se umetno obranimo (serote-rapija) teh neusmiljenih morilk, pred katerimi je tako trepetal resignirani Schopenhauer. Za Pasteurjem so polagoma drugi raziskovalci našli bakterije malone vseh drugih nalezljivih bolezni (jetika, gnojenje, kuga, kolera, le-gar itd.), tako da jih dobro poznamo, kakor svoje najbližje znance. Smo šele na začetku, a že imamo serume proti raznim boleznim. Opozarjam samo na Pasteurjev serum proti pasji steklini, na Behringov serum proti difteriji, ki je znižal smrtnost bolezni od 60% na 14—12%. Najnovejši serum se proizvaja proti cerebrospinalni meningiti (vnetje možganske mrene), ki je zahtevala doslej 80—100% žrtev. V Ameriki v porablja z uspehom novi serum Flex-her, na Nemškem Wassermann, na Francoskem Roux. Smrtnost se je znižala na 18—12%. Že ti podatki nam Pričajo, da se je izvršila na tihem v Človeškem življenju velikanska revolu-cija, koje vpliv na celi ustroj človeštva šele pokaže. S tem se je porušil pesi-hhzmu in budizmu glavni temeljni ka- men. Doseženi uspeh se notroji, ko se sedanje metode spopolnijo in ko najdemo povzročitelje še nekaterih drugih boleznij. Zdravniki smo napovedali bolezni neizprosen boj in sijajno zmagali! Ko bi Buda in Schopenhauer samo slutila to možnost, nikoli nam ne bi bila otežila življenja s pesimizmom; Schopenhauer 1831 ne bi bil bežal iz Berolina. Strah tisočletij in milijonov je spravljen v kozarcu vode, v kateri plavajo vibrijoni kolere. Samo malo zakuriti je treba pod petami tem vibri-jonom — za kazen, da so nas doslej tako plašili in strašili —, in ti vibri-jončki ti postanejo neškodljivi in krotki kakor jagnjeta na paši. Ravno tako smo premagali zdravniki bolečino: imamo toliko različnih in izbornih zdravil (morfin, kokajin, kloroform, eter), da ni treba v nobenem slučaju človeku trpeti bolečin. Preostaneta še starost in smrt! Ali je mogoče, tudi ta dva zadnja strahova premagati? Tudi! Tako nam je zaklical Rus Elija Mečnikov, profesor na Pasteurjevem institutu v Parizu, v svoji knjigi: Etudes sur la natura humaine. Essai de phi losophie optimiste. Paris, Massen & Cie., 1903. Kakor boleznim, tako se je udalo človeštvo tudi starosti in smrti brez misli in upanja. Mečnikov se je uprl tradiciji in vprašal drzno: kaj je vzrok starosti in smrti? Tako je ustanovil dve novi veji znanstvene medicine: gerontologijo in tanatologijo, nauk o starosti in smrti. Po mnogoletnih pre-iskavanjih je Mečnikov dognal, da je starost v sedanjih razmerah — bolezen, da je smrt — nenaravna. Starost je kronično vnetje plemenitih delov telesa, vsled katerega plemenite, višje celice poginejo in jih nadomesti hipertrofična vezna tkanina. V tem boju pomagajo vezni tkanini posebne, jako občutljive in po celem telesu potujoče celice, takozvani makrofagi, ki obkolijo ranjene in umorjene celice in jih po-žro. Kaj povzroči to kronično vnetje, zlasti tako nevarno kronično vnetje krvnih žil, ki se imenuje arterijoskle-roza? Artijosklerozo in degeneracijo vitalnih organov povzročijo strupi organskega in neživega izvora. Šved Edgren je izračunal, da izzove arterijo-sklerozo v 20 odstot. slučajev sifilitičen strup, 25 odstot. alkohol, 25 odstot. druge nalezljive bolezni, revmatizem, putika, svinec itd., za zadnjih 25-odstot. ni mogel dobiti nobenega vzroka, a odkril ga je Mečnikov v debelem črevesu. Debelo črevo je za človeško prebavo nepotrebno in služi samo za nabiralnik blata, kakor nabira mehur urin. Narobe, debelo črevo je človeku škodljivo, ker se v njem nahaja na milijarde raz- nik bakterij v gnilem blatu, ki izločujejo strupe za kronično vnetje starosti. Tako nam je omogočil Mečnikov znanstveno razlago raznih doslej nejasnih bolezni in obenem nov in uspešen način zdravljenja. Na eni strani nam je treba samo celice, v starostnem boju okrepiti, makrofage odgnati, na drug.! strani preprečiti tvorbo strupov v debelem črevesu. Kako se okrepe celice? Francoz Bordet je umetno dobavil hud hemolitičen strup, ki raztopi rdeča krvna telesca. Rus Belonovski je 1902 pokazal izredno svojstvo tega hemoli-tičnega seruma, da učinkuje v malih dozah nasprotno ter pomnoži hemoglobin in število rdečih krvnih telesc. Sicer pa delujejo tako vsi strupi, v malih dozah koristijo, v veliki množini škodijo. Kakor ta hemolitičen serum, se da napraviti serum za vse druge celice telesa. Torej, bližamo se tudi zmagi nad bolestno starostjo, k izdatnemu podaljšanju življenja brez težav in bolečin. V sedanjih razmerah je smrt nenaravna, nasilna in različne bolezni prerežejo nit življenja, ko se razvija človeški instinkt življenja še v polni moči in pozitivnosti. Ko prehodi človek svojo naravno pot in se približa prirodnemu koncu, ko sveča dogori, ugasne instinkt življenja in človek občuti instinkt smrti, kakor zahrepeni truden, veznika, ki gre z nami. Splošno je mnenje: Ako je bila kdaj kakšna pravična vojska nas vetu, tedaj je ta. Zato tudi upamo, da bo Bog blagoslovil orožje naše armade in ponižal sovražnike. Ko je bilo izraelsko ljudstvo v boju zoper Amalečane, je Mozes molil na gori z razprostrtimi rokami. Ko so mu opešale roke, so zmagovali Amalečani, in ko jih je zopet dvignil, so zmagovali Izraelci. Tedaj so prišli starejšine in so Mjozesu podpirali roke, dokler niso Izraelci popolnoma premagali sovražnikov. Posnemajmo Mozesa in starejšine. Dvigajmo roke in srce k molitvi, in Bog vojskinih trum bo dal blagoslov naši armadi, našemu orožju. Ne plašite se, ne bodite preveč v skrbeh; naša vlada ima povsod oči, zato lahko zaupljivo gledamo v bodočnost. Ne jemljite denarja iz hranilnic, tam je najbolj varen, doma vam ga lahko okradejo. Pomagajte drug drugemu v stiskah, zdaj je prilika za dela krščanskega usmiljenja. Pomagajte oblastim; zlasti če vidite kaj sumljivega, hitro naznanite. Pred vsem pa vam priporočam, pristopite k Rdečemu križu, ki ima lepo nalogo, da vso potrebno preskrbi za ranjene vojake. Ako se ne veste kam obrniti, oglasite se pri meni v župnijski pisarni, rad bom sprejemal člane in oddal doneske predstojništvu Rdečega križa. Letnina znaša 4 K. Vsi pa bodimo junaški, opravljajmo naprej svoja dela. In četudi imamo koga izmed svojih dragih v bojnih vrstah, posnemajmo gospo, ki je v Splitu v Dalmaciji dva sina-vojaka spremila k parobrodu, ju pokrižala in rekla: Pojdita v boj za cesarja, za domovino; in če padeta kot junaka, pošljem dva druga, ki ju imam še doma. Vse za vero, dom cesarja! P. Hugolin Sattner. Jugoslovan. Strokovna Zveza. IZ JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE. Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani se je obrnila pismeno na več podjetij za delo brezposelnim. Predilnica in tkalnica v Dugi Resi je odgovorila, da rabi še kakih 20 izvežbanih tkalcev, oziroma tkalk. Delo stalno, zaslužek tudi primeren. Vožnjo tja plača za enkrat tovarna. XXX V ljubljanski predilnici so začeli v ponedeljek tkalci zopet z delom. Delali bodo1 le toliko časa, da podelajo pripravljeno tkalsko prejo. To bo trajalo kake 14 dni. Zaposlenih je le malo število delavcev, kakih 40, vsi drugi so brez dela. Kakor se sliši, ni bila potreba za vkinjenje tkalskega dela tako silna. Gospodje milijonarji imajo pač o pre-življenju delavcev svoje pojme. Pride čas, ko se bo v »patriotična« kapitalistična gnezda moralo posvetiti z Rönt-genovimi žarki. Pojasnila. Naša skupina v Bohinjski Bistrici je pri načelstvu J. S. Z. vprašala, kako da se postopa s tistimi našimi člani, ki so k vojakom vpoklicani in ki zato ne plačujejo mesečnih, oziroma tedenskih prispevkov. Skupina je stavila tri konkretna vprašanja, ki jih je načelstvo J. S. Z. tako-le rešilo: 1. Ali naj se tisti člani, ki so vpoklicani k vojakom, smatrajo v času, ko služijo pri vojakih, za izstopivše člane ali ne? izdelan človek po spanju. Ruski zdravnik Tokarski navaja lOOletno starko, ki mu je dejala: Ko bi ti živel tako dolgo kakor jaz, bi razumel, da je mogoče, ne samo se bati smrti, ampak jo celo želeti in občutiti potrebo smrti, kakor čutiš potrebo spanja. Smrti se bojimo samo, ker še nismo prehodili pota in ker instinkt življenja ni še klonil, ker sedanja vzgoja ta strah pred smrtjo po nepotrebnem pretirava.* Ako se nam zdravnikom torej posreči, kar je naša dolžnost in težnja, podaljšati življenje do skrajnih naravnih mej, izgubi smrt vso grozo; (?) ako se spoji s tem prirodnim koncem še moralično zadoščenje življenja, postane smrt prijetna kakor naravno spanje. Tako so se porušili vsi štirje vogli mračnega templja in pesimizem Bude in drugih prerokov svetobolja je izgubil odločilno težo. Opomnimo samo, da se Mečni-kovim nazorom v marsičem tudi ugovarja, tako od strani filozofov - sociologov kakor tudi od naravoslovcev. Poudarja se zlasti, da ima natura svoje zakone in namene in se zato tudi od najskrivnejše profilakse ne bo dala re-glementovati. Odgovor: § 6. društvenih pravil, 2 odstavek, se glasi: »Kdor je dalje nego osem tednov v vojaški službi, je prost prispevkov; dokler je v vojaški službi, nima pravice do društvene podpore.« Načelstvo tolmači to besedilo pravil tako-le: Kdor služi nad osem tednov pri vojakih, je za to dobo prispevkov oproščen; če pa služi manj kot osem tednov pri vojakih, jih mora poravnati potem, ko se zopet vrne v civil, kar seveda velja le za tiste, ki niso nad 8 tednov pri vojakih služili. Član, ki je vpoklican k vojakom, ne sme pripadati civilnim društvom, ker to zabranjujejo stroge vojaške postave; dovoljeno mu ni n. pr. tudi sodelovanje pri časopisju, če tega njegovi predstojniki ne dovolijo. Če si k vojakom vpoklican, kot vojak in dokler si vojak, nisi član J. S. Z., a če bi tudi to ne bilo ukazano, je vojak kot tak z vsemi stvarmi, ki jih zase potrebuje, preskrbljen. Če je bolan, ga zdravi vojaška uprava; če ga kam pošljejo, mu preskrbe prosto vožnjo; sploh ni nikake podlage, da bi mu moglo načelstvo J. S. Z. nakazati bolniško, brezposelno, popotno ali pa preseljevalno podporo. Tako bi moralo načelstvo postopati, če bi pravila tudi ne obsegala zgoraj omenjenega določila. Navedeno besedilo se nahaja v pravilih zato, da se tistim članom J. S. iZ., ki so k vojakom vpoklicani, varujejo njih pravice za tisti čas, ko niso več v vojaški službi. Iz navedenega besedila pa tudi sledi, da ko se član vrne v civil, zadobi takoj zopet pravice kot član J. S. Z. V mesečnih obračunih naj se zato člani J. S. Z., ki so vpoklicani v vojaško službo, vpišejo; izpuste naj se postavke o vplačani članarini, v opombi naj se pa vpiše: »V vojaški službi od ......... (Tu naj se navede dan, ko je odšel član J. S. Z. k vojakom.) Izkratka: Člani kot vojaki niso, a takoj ko se zopet vrnejo v civil, naj se pri skupini ali plačilnici zglase in imajo od takrat naprej zopet vse pridobljene pravice do društvene podpore 2. Ali imajo tisti člani, ki so vpoklicani v vojake in so plačevali prispevke za posmrtnino, pravico do podpore za slučaj, da so v vojni padli ali kot vojaki umrli? Odgovor: Načelstvo tolmači pravila in besedilo svojih poslovnikov tako, da svojcem tistih, ki so plačevali prispevke za posmrtnino, gre seveda v zmislu določil poslovnikov pravica do podpore za slučaj smrti. 3. Kaj je s tistimi člani, ki so n. pr. šele tri ali štiri mesece redni člani, ki seveda še nimajo pravice do podpore in ki so bili zdaj vpoklicani k vojakom in ne plačujejo nadaljnjih prispevkov. Ali zadobe pravico do raznih podpor po šestih mesecih, oziroma po enem letu, dasi ne plačujejo prispevkov, ati zadobe pravico do podpor šele potem, ko se vrnejo in ostale mesece redno plačujejo, tako da izpolnijo čakalno dobo šestih mesecev, oziroma enega leta? Odgovor: Načelstvo tolmači to vprašanje tako-le: § 6. društvenih pravil, 1. odstavek, določa; »Vsak redni in podporni član je dolžan se ravnati po pravoveljavnih društvenih sklepih, plačati vstopnino in prispevke, ki jih določi občni zbor. Za potrdilo, da je plačal. mora sam skrbeti.« Poslovniki J. S. Z. pa določajo za razne podpore čakalne dobe 6 mesecev, za posmrtnino 1 leto. Ustanovitelj J. S. |Z. je sprejel čakalno dobo v poslovnike iz finančno zavarovalno tehničnih razlogov in pa zato, da se J. S. Z. obvaruje pred izkoriščevalci. Vsak član mora nekaj vplačati, predno more kaj dobiti. Gotova vsota se mora nabrati, ker če bi je ne bilo, bi se tudi nič izplačevati ne moglo. Kajne, če bi čakalne dobe ne bilo, bi lahko prišel kdo, ko že čuti znake bolezni v sebi, ali pa, ko ve, da bo delo izgubil, pa bi se vpisal v društvo. J. S. Z. bi mu pa morala plačevati podporo. Veliko drugih organizacij je, ki svojim članom podpore po daljšem času izplačujejo, kakor v naši organizaciji. Zato pa novi člani J. S. Z. iz navedenih razlogov tudi ne morejo prej dobiti podpor, kakor da pretečejo v poslovnikih navedene čakalne dobe. Pač je pa članom, ki se vrnejo od vojakov, prosto, da lahko plačaj a nazaj članarino za tisto dobo, ko so v vojski služili, ker so jim njih že pridobljene pravice do društva po pravilih zavarovane in jih med tem časom, ko služijo v vojaški službi, načelstvo ne more izključiti od pravic, ki jim grejo, ko se zopet vrnejo iz vojaške službe v civil. Jugoslovanski krščansko - socialni delovski pozdrav! Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze. M. Moške r c, tč. predsednik. F. K e r h n e, tč. zapisnikar. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. VOJNA POMOČ V C. KR. TOBAČNIH TVORNICAH. Po načelu, za vojskovanje se potrebuje denar, denar in zopet denar, se povsod nabira za vojne namene. Sedanja doba stavi res na nas vse voljo do požrtvovalnosti. Krščansko delavstvo sicer nima veliko, a nobena žrtev mu ni prevelika, žrtvuje jo za vojake. V naši ljubljanski tvornici so se že nabrale lepe vsote za vojaške namene; delavke delajo zanje nogovice, havbe, nagolenice; četudi se dela dlje kot navadno, delavke tudi doma ponoči delajo in zelo pridno in odprtih rok ranjence obiskujejo. C. kr. tobačna režija je priredila zasilne bolnišnice za ranjene vojake v tobačnih tvornicah Dunaj Rennweg, Fürstenfeld, Ljubljana, Siedlučke, Novi Jičin, Krakov, Winniki in Zablotow. Postelj je v njih 1100. Tobačna režija sama v teh bolnišnicah skrbi za zdravnike, postrežbo in za hrano. V Jagill-nici se tudi pripravlja zasilna bolnišnica s 100 posteljami; Rdečemu križu v Halleinu in v Taboru je pa podarila 75 postelj. Naš priljubljeni zdravnik dr. Högier je rekel glede na postrežbo ranjencev v naši ljubljanski tobačni tvornici: »Najboljše v Ljubljani morajo biti naši ranjenci postreženi!« Čast mu! Fürstenfeld. Dve zbirki Rdečemu križu sta tu dali 300 kron. V bodoče se priredi zbirka vsakih 14 dni. Line. Pri nas se je prvič nabralo za ranjence 94 K 05 vin. Sternberg. V vojsko je bilo vpoklicanih 40 mož. Prosta mesta so se nastanila z brezposelnimi tukajšnje predilnice. Rodbine vpoklicanih rezervistov dobe iz podpornega zaklada 10 K. Za dobrodelne namene se je nabralo in izročilo občini 130 kron. Za vojake, ki so se skozi mesto’ vozili, se je nabralo 600 kron. Dunaj Ottakring. Delavstvo se je obvezalo, da vsak teden da 10 vinarjev za preskrbne namene. Perilo in druge potrebščine za zasilno bolnišnico (100 postelj) v tvornici je delavstvo samo preskrbelo. XXX Haynburg. 23. avgusta je umrl naš med delavstvom zelo priljubljen pod-ravnatelj Jožef K u e n. Line, Smrtno je ponesrečil dne 4. t. m. neki delavec na vzpenjači. Ranjencev smo dobili v našo tvor-niško zasilno bolnišnico do zdaj 54. Postelj je vseh 70; 2 za strežniško osebje. Naš zdravnik dr. Högier prav očetovsko za nje skrbi, delavstvo stori za nje, kar le more. XXX OBRTNO NADZORSTVO LETA 1913. Kakor vsi prejšnji letniki, je tudi letošnje poročilo c. kr. obrtnih nadzornikov o njih uradovanju leta 1913. vredno, da se čita, ker je res velezani-mivo. Podaja jasno sliko o delavskih razmerah. Kaže na pomanjkljivosti v raznih podjetjih, a obenem nas tudi i’azveseljuje, ker socialna zavest tudi pri nekaterih podjetnikih napreduje, a na drugi strani graja tudi veliko nerazumljivosti in zaostalosti socialnega čuvstvovanja. Obrtno nadzorstvo še zdaj razpolaga z zelo omejenimi sredstvi. Tudi število moči je zelo nizko in zato se moramo naravnost čuditi, koliko dela da so obrtni nadzorniki izvedli. Proračun za leto 1913. nakazuje obrtnim nadzornikom vsoto 1,074.360 kron, vsota, ki pač ne zadošča. Obrtnemu nadzorstvu je prideljenih 175 oseb: 1 osrednji obrtni nadzornik, 14 višjih obrtnih nadzornikov, 50 obrtnh inadzornikov L in II. razreda in 110 drugih oseb, ki so razdeljene v 46 nadzornih okrajev. Med obstoječimi obrati, 162.560 jih je, so jih nadzirali 40.756. Nezgodnemu zavarovanju je bilo med njimi podvrženih 31.729, tvorniških obratov je bilo 12,558, brez motorjev pa 14.830. Nadzorovati so mogli torej le eno četrtino vseh obratov. Revizij, oziroma inšpekcij so izvedli 44.441; torej 2122 več kakor leta 1912. Enkrat je bilo obiskanih 37.925, dvakrat 2264, trikrat in večkrat le 516 obratov. Ponoči je bilo nadzorovanih 358, ob nedeljah pa 361 podjetij. A te številke še ne izkažejo vsega dela naših obrtnih nadzornikov. Ne obiskujejo namreč obrtni nadzorniki zgolj obratov, marveč zmagati morajo tudi veliko pisarij, udeleževati se morajo najrazličnejših komisij in poizvedb; le požrtvovalnosti nadzornih uradnikov gre zahvala, da je število nadzorovanih podjetij poskočilo. H komisijskim razpravam so bili vabljeni obrtni nadzorniki v 18.037 slučajih, a odzvati so se mogli le v 10.530 slučajih, v 4382 sluča- jih so pismeno svoje mnenje izjavili. Kako da primanjkuje osobja, kaže, ker so bili obrtni nadzorniki k 9357 nezgodnim poizvedbam vabljeni, a odzvati so se mogli le v 533 slučajih. Če si predočimo, kako važna je ob takih prilikah navzočnost obrtnega nadzornika, si lahko predstavljamo, koliko še manjka, da ustvarimo položaj, ki bo vsaj primerno odgovarjal razmeram. Ob delavskih sporih je poizvedovalo obrtno nadzorstvo v 205 slučajih. Pismeno uradovanje se vedno bolj množi in zato zelo ovira, ker ni pisarniških moči, glavno delovanje obrtnih nadzornikov. Mnenj, izjav in poročil raznim oblastem in javnim zastopom so podali obrtni nadzorniki 27.935. Proti 1971 podjetnikom so vložili 3646 naznanil, ker se niso na postavne predpise ozirali. Zod j etnikom so odposlali 7472 pozivov, da naj proti-postavnosti ali napake odpravijo. S strankami so občevali v 12.494 slučajih, in sicer s 6894 podjetniki in s 5600 delavci. Če te številke premišljamo, je pač naša želja več kot upravičena, da naj se obrtno nadzorstvo pospešuje v tisti meri, ki mu gre glede na njegovo važnost. Četudi v sedanjih vojnih časih ne moremo upati, da bi se naša želja takoj izpolnila, upamo, da se izpolni, ko se redne razmere vrnejo. Skoraj vsako leto je osrednji obrtni nadzornik želel v svojem poročilu trgovinskemu ministru, da naj se obrtno nadzorstvo pospešuje. Letos te prošnje ni obnovil. Opustil jo je najbrže zato, ker je ostala dozdaj brezuspešna. Nas seveda v prvi vrsti zanimajo poročila o obiskih v tobačnih tvornicah. Žal, da se tobačne tvornice le enkrat na leto obiščejo, vsled česar se sanitetne hibe le počasi odpravljajo, a razveseljivo v poročilih je, da se razmere vedno izboljšava j o, dasi se ne more zanikati, da se mora še marsikaj storiti. V lanskem poročilu navedene napake so večinoma odpravljene, a neizpolnjene so le še nekatere stvari, ki so jih že pred leti obrtni nadzorniki sprožili. Poročilo v tobačni tvornici Dunaj Renn weg izkazuje zelo visoko število bolnikov. 493 obolenj s 6524 bolniškimi dnevi pri delavstvu, ki izkazuje delavsko stanje 354 oseb, pač niso zdravstvene razmere najboljše. In če čitamo, da je 18 oseb na jetiki obolelo, ne da bi se kaj za nje storilo, to ni razveseljivo. Tudi v tvornici Dunaj Ottakring izkazuje, da je na jetiki 121 oseb obolelo. Razmere v Hainburgu so se izboljšale. V Steinu so zdravstvene razmere zelo neugodne. Med 453 osebami jih je obolelo za jetiko 8, za bledico in za pomanjkanjem krvi pa 36. V Linču se je število delavstva znižalo. V Halleinu so se grajane napake večinoma odpravile. Vojni dogodki od 15. do 22. septembra 1914. Z južnega bojišča ni uradnih poročil. Na severnem bojišču se je naša armada koncentrirala v goratem ozemlju zapadno od trdnjave Przemysl. Kraj je silno ugoden za brambo in Rusi ne morejo prodirati semkaj razen od severa in vzhoda. Dne 17. septembra se je ob mostu čez reko San pri Seniawi (severno od Przemysla) vršil ljut boj; naše čete so se hrabro borile in prisilile sovražnika, da je postavil v boj velike brambne sile — dva armadna zbora in težko artiljerijo. Šele potem so se naše čete umaknile. Na nemško - ruskem bojišču prodira general Hinderburg proti ruski trdnjavi Osowiec, ki leži blizo vzhodno pruske meje; dozdaj je zavzel dva večja ruska kraja: Grajevo in Szezuzcyn. Na francosko - nemškem bojišču se je bojna črta pomaknila nekoliko proti severu in vzhodu, tako da stoje Nemci onstran (severno) Compienge-a in Reimsa. Pri Sonssonsu ob reki Aisne (vzhodno od Compiegnea) se je vršila strahovito krvava štiridnevna bitka, v kateri so imeli Francozi in Angleži strašne izgube. Pri Reimsu so Nemci zavzeli Chateau - Brimont in v jeli 2500 Francozov. Boji na Francoskem se nadaljujejo. Na Belgijskem se je vršil boj med Angleži in Nemci pri trdnjavi Termonde. Angleži so zasedli nemški Lan-genburg ob jezeru Nyassa v Afriki. (00 jezeru Nyassa se nahajajo nemške, angleške in portugalske kolonije.) Najvišje cene za živila v Ljubljani in na deželi. C. kr. kranjska deželna vlada razglaša: .v Spreminjaje, oziroma popolnujCR' tuuradna razglasa z dne 29. julija t. ■> št. 227-Mob., in z dne 1. avgusta t. L, št. 313-Mob., določa deželna vlada za deželno stolno mesto Ljubljano do preklica za prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne naj višje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo najstrožje kaznoval po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 K, ali z zaporom do treh mesecev. Nastopne na j višje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve in veljajo do preklica v detajlnem in trgovinskem prometu. Seznam blaga. Pšenična moka št. 0 q 55 K. Pšenična moka št. 0 kg 60 vin. Pšenična moka št. 2 q 54 K. Pšenična moka št. 2 kg 59 vin. Pšenična moka št. 3 q 53 K. Pšenična moka št. 3 kg 58 vin. Ržena moka q 40 K. Ržena moka kg 44 vin. Koruzna doka q 28 K. Koruzna moka kg 30 vin. Ajdova moka q 56 K. Ajdova moka kg 60 vin. Pšenični kruh, izvzemši žemlje in drugo luksurijozno pecivo kg 58 vin. Rženi kruh kg 46 vin. Mešani kruh kg 42 vin. Riž, zdrobljen kg 52 vin. Riž, srednji kg 68 vin. Riž, italijanski 6-a kg 80 vin. Riž, Karolina kg 94 vin. Ješprenj kg 38 vin. Pšeno kg 40 vin. Ješprenj ček, debel kg 48 vin. Ješprenj ček, fin kg 64 vin. Fižol kg 44 vin. Grah kg 72 vin. Krompir kg 10 vin. Kislo zelje kg 14 vin. Kisla repa kg 12 vin. Kava kg 4 K. Gaj navaden, odprt kg 7 K 50 vin. Čaj navaden, odprt dkg 10 vin. Kakao kg 6 K 80 vin. Sladkor v kockah kg 1 K. Sladkor v kapi kg 96 vin. Sol kg 24 vin. Pivo, izvzemši Specialne vrste 1 48 vinarjev. Navadno namizno vino 1 1 K 20 viharjev. Jesih 1 36 vin. Namizno olje 1 2 K. Jedilno olje 1 1 K. Goveje meso I. vrste kg 1 K 90 vin. Goveje meso II. vrste kg 1 K 60 viharjev. Ovčje meso kg 1 K 50 vin. Svinjsko meso kg 2 K. Kozje meso kg 1 K 50 vin. Telečje meso kg 2 K. Prekajeno meso kg 2 K 40 vin. Salame kg 5 K 50 vin. Slanina kg 2 K. Svinjska mast, čista kg 2 K 20 vin. Surovo maslo kg 4 K. Sir navadni kg 2 K 20 vin., Mleko 1 24 vin. Jajce kos 10 vin. Les, trdi m3 13 K. Les, mehki m3 10 K. Premog, kranjski, štajerski q 3 K 50 vin. Petrolej 1 38 vin. Spreminjaj e, oziroma popolnujoč razglas z dne 1. avgusta t. 1., št. 249-Mob., in turadni razpis z dne 7. avgusta leta 1914, št. 481-Mob., določa deželna vlada do preklica za celo deželo Kranjsko, izvzemši stolno mesto Ljubljano, ki se glede njega obenem izdajo posebne odredbe, za prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne najvišje cene V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo nastrožje kaznoval po določilih obrnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 K, ali z zaporom do treh mese'cev. Seznam blaga. Pšenična moka št. 0 q 55 K. Pšenična moka št. 0 kg 60 vin. Pšnična moka št. 2 q 54 K. Pšenična moka št. 2 kg 59 vin. Pšenična moka št. 3 q 53 K. Pšenična moka št. 3 kg 58 vin. Ržena moka q 40 K. Ržena moka kg 44 vin. Koruzna moka q 28 K. Koruzna moka kg 30 vin. Ajdova moka q 56 K. Ajdova moka kg 60 vin. Pšenični kruh, izvzemši žemlje in drugo luksurijozno pecivo kg 58 vin. Rženi kruh kg 46 vin. Mešani kruh kg 42 vin. Riž, naj finejši kg 80 vin. Riž, srednji kg 64 vin. Riž, navadni kg 50 vin. Ješprenj kg 38 vin. Pšeno kg 50 vin. Ješprenjček, debel 48 vin. Ješprenj ček, fin kg 64 vin. Fižol kg 44 vin. Krompir, izvzemši kraje, ki se zanje določijo posebne izjeme, kg 08 vin. Kava kg 3 K 60 vin. Čaj navaden, odprt kg 7 K 50 vin. Čaj navaden, odprt dkg 10 vin. Sladkor v kockah kg 1 K. Sladkor v kapi kg 96 vin. Sol kg 26 vin. Vino, navadno 1 1 K 12 vin. Pivo, navadno, izvzemši kraje, ki se zanje določijo posebne izjeme, 1 48 vinarjev. Jesih 1 24 vin. Namizno olje 1 1 K 60 vin. Jedilno olje 1 1 K 20 vin. Goveje meso I. vrste kg 1 K 68 vin. Goveje meso II. vrste kg 1 K 44 vin. Ovčje meso kg 1 K 48 vin. Svinjsko meso kg 1 K 80 vin. Telečje meso kg 1 K 80 vin. Prekajeno meso kg 2 K. Svinjska mast, čista kg 2 K 50 vin. Surovo maslo kg 3 K 60 vin. Sir kg 2 K 20 vin. Mleko 1 24 vin. Jajce kos 10 vin. Les, trdi m3 8 K. Les, mehki m3 6 K. Premog q 3 K. Petrolej 1 40 vin. Okno v svet. Proti oderuštvu z živili je izšlo sledeče svarilo: Prebivalstvo Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja se poživlja, da s svojim lastnim ravnanjem podpira odredbe, katere so izdale politične in vojaške oblasti v varstvo splo-šnosti proti zvišanju cen. Prekoračenje maksimalnih tarif naj se nikar ne trpi. Ponujanje višjih kakor maksimalnih cen od strani kupovalcev je nespametno in nepatriotično. S trajnim zadržanjem potrebščin v večji množini, kakor se jih rabi za lastno domače gospodarstvo, se ne bo doseglo dovoljenja višjih cen, pač pa zaplembo in kazen. Vsaka agitacija proti v tem oziru izdanim razglasom itd. tako od strani posameznikov kakor od strani korporacij je popolnoma nedopustna; istota-ko vsako javno kritikovanje, ki bi utegnilo javnost razdraževati. Vsako kršenje takih določb — tudi če so te izdane od političnih oblasti, se bode kaznovalo od vojaških domobranskih sodišč (§ 2. ces. naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 156; § 65. b civilnega kazenskega zakona; § 341. b vojaškega kaz. zak.). Kazen; težka ječa od 1 do 5 let. Vojaško poveljništvo nikakor ne bo trpelo, da bi kdorkoli iz morebitne javne stiske poseben dobiček imel. Kako pokopavajo naše padle vojake. Junake, ki so padli junaške smrti za domovino, pokopavajo še zdaj približno tako, kakor pred 1. 1870. Po napadu pri Mühlhausnu so mrliče pokopali v skupne grobove. Občinski predstojnik preskrbi, da se izkopljejo grobovi in pokopljejo mrliči. Padlim junakom vzamejo samo vrednostne stvari, leta 1870. so jim sezuli tudi škornje, česar zdaj ne bodo več storili. Kakor padejo, tako jih pokopljejo. Odvzete vrednostne stvari se zapišejo in izroče občinskemu predstojniku, da jih dopoš-Ije svojcem padlega junaka. Največja armada, ki je kdaj obstojala, je stala pod vodstvom kneza Karla Schwarzenberga leta 1814. v bitki pid Lipskem. Štela je 325.000 mož, naj-večje število bojevnikov, ki so stali pod enim poveljnikom. To je bila pač največja armada, nikakor pa ne največja bitka. Nasprotnik Schwarzenber-gov, Napoleon, je imel samo 170.000 mož. V bitki je bilo torej ravno pol milijona mož. Največja dosedanja bitka je bila pri Mukdenu med Japonci in Rusi, kjer je stalo 624.000 mož. Japoncev je bilo par tisoč več. Bilo jih je namreč 314.000, katerim je poveljeval markiz Oyama. To je torej poveljeval za knezom Schwarzenbergom drugi naj večji armadi na svetu. Tretja naJ* A^ečja bitka je letošnja večdnevna bitka pri Metzu, kjer sta imela poveljnika po 300.000 mož. Do 300.000 mož se je v prejšnjih večjih bitkah boje\7alo na obeh straneh, tako na primer pri Smo-lenske mleta 1812., pri Gravelotte leta 1870. itd. Pri Kraljevem Gradcu si je stalo nasproti 435.000 mož. V sedanjih bojih med Avstro - Ogrsko in Rusko si pa stoje milijonske armade nasproti. Gotovo bodo v bitki ob gališko-ruski meji udeležene največje armade. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. Razširjane meti tieMom Daše glasilo ,Našo Moč‘. Sloga ta zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mprfnl ljobuhhh 1 . 111L1JU1 mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sn-kanoa itd. Jredtiskanje in vezenje monogramov in Bi vsakovrstnih drugih risb. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. ------ Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. — 228 — njihovimi pomočniki, zlasti z ozirom na delovno zvezo, kakor tudi glede ustanavljanja in vzdrževanja zadružnih prenočišč in posredovalnic za delo; b) skrbeti za redno vajeništvo s tem, da izdaja določila, katera je predložiti oblastvu v potrjenje, kolikor v tem zakonu ni posebnih predpisov, in sicer; o pogojih, pod kojimi sme kdo imeti vajence sploh in o razmerju vajencev proti številu pomočnikov v obrtu; o strokovnem in verskonravnem izobraževanja vajencev; o učnem času, vajeniških preizkušnjah in preizkušnjah za pomagača; o nadzorovanju, ai’i se zadruga drži teh določil; c) potrjevati učna izpričevala in izdajati učna pisma; dl skrbeti za obolele vajence; e) nadzorovati od zadruge ustanovljena in vzdrževana obrtna učilišča in učne tečaje in razstave vajeniških del, katere prireja in denarno podpira zadruga i. e.; f) potrjevati delavska izpričevala pomočnikov, ki pripadajo zadrugi; g) skrbeti za obolele pomočnike z ustanavljanjem bolniških bla-gajnic ali s tem, da pristopi k že obstoječim bolniškim blagaj-nicam; h) sestaviti razsodiški odbor (§§ 122., 123. in 124.) za poravnavo sporov, ki nastanejo med člani zadruge in njihovimi pomožnimi delavci iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja; potem pospeševali razsodiško napravo za poravnavo sporov med člani zadruge; v ta namen se more zediniti tudi več zadrug: i) sklepati o tem, kako naj se odpravijo navade, običaji in novotarije, ki ovirajo pošteno konkurenco med zadružniki; k) poročati vsako leto o vseh tistih dogodkih v zadrugi, ki so važni za sestavljanje obrtne statistike. Bazen rednih poročil, predpisanih pod k), morajo zadruge o razmerah, tičočih se njihovega namena, na zahtevo dajati pojasnila in mnenja ohlastvom, zadružni zvezi ter trgovinski in obrtni zbornici svojega okraja ter se smejo v tem oziru tudi same svojevoljno obračati do javnih organov v pospeševanje svojih namenov. Iz § 114. o. r. je sicer razvidno, da namen obrtniške zadruge ni v vsakem oziru popoln, ker ji je v marsikakem pogledu odkazan preozek delokrog. \ endar pa so že tu obsežene take predpravice, da je zadrugam mogoče, jako pospeševati koristi svojih članov. Zlasti prvi odstavek gorenjega paragrafa daje prav dobra navodila, po — 225 — posla v dotični zalogi za prodajo, je ravnati kakor s pripadniki zadruge. Obrtna podjetja, ki kaki zadrugi pristopijo kot člani na podlagi teh določil, morejo po medsebojnem porazumu zopet izstopiti. Ako se med obema deloma ne doseže tako porazumljenje, more vsak izmed njih predlagati pri obrtnem oblastvu razvezo članstva; o tem odloči obrtno oblastvo, zaslišavši obe stranki. Pristop k zadrugi je torej obvezan (obligatoričen) za one obrtnike, za katere obstoji zadruga. Dotičnik mora biti član toliko časa, dokler ima obrtno pravico (obrtni list ali koncesijo), akoravno bi je morda nekaj časa dejanski ne izvrševal. Član preneha biti, ako odloži obrtno pravico ali jo izgubi na kak drug način. — Isto velja za ne-doletne obrtne lastnike, slaboumne in zapravljivce, ker je za pristop v zadrugo merodajna samo prijava obrta, oziroma dosežba koncesije. Pravice in dolžnosti napram zadrugi pa vrše te osebe po svojih namestnikih. — Izjemo dela zakon v tem oziru o lastnikih tovarniških podjetij, katerim je na prosto dano, ali pristopijo zadrugi ali ne. Ako pristopijo, postanejo tudi njihovi pomožni delavci pripadniki zadruge. V slučaju, da bi nastala dvojba, je li dotično podjetje tovarniško ali ne, in ali mora pristopiti njega lastnik zadrugi, odločuje politično deželno oblastvo (§ 112). § 109. Krajevni obseg, na kateri naj se raztezajo posamezne^ zadruge, sme vsak čas določiti politično deželno oblastvo, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružno zvezo, kjer obstoji, prizadete zadruge in obrtnike. Da bi se zadruga raztezala čez več nego eden političen okraj, to sicer v zakonu ni prepovedano, vendar naj bi se to zgodilo samo v slučajih dejanske potrebe. (Trg. min. ukaz z dne 4. novembra 1883, št. 39.476.) § 110. Obstoječe zadruge naj svoja pravila prilagode določiloni tega zakona. Ako tekom šestih mesecev, potem ko stopi y veljavo ta zakon, ne predlože političnemu deželnemu oblastvu prošnje za odobrenje dotičnih izprememb pravil, ki so bile redno sklenjene, naj to oblastvo brez ozira na morebitne nasprotne sklepe zadruge uradoma izvrši tiste izpremsmbe, ki so potrebne, da se pravila prilagode določilom tega zakona. Pridržali se smejo imenovanja, ki so v navadi v dotični deželi (gremiji, cehi, bratovščine i. dr.). Solidno izdelane dežnike m solnčnike ^ priporoča po najnižjih cenah L. Mikuscb, ZKZZ7ZI GrljSor S Heini Llnbllana, Prešernova nllia 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovostl v konfekciji za dame. Lekarna „Pri kroni“ Mr. PD. HioliiDC Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica SO v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 10 v. Kapljice zoper želodčn? krč, steklenica SO v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti po-tenju nog, škatlica 50 v. Bibje olje, steklenica 1 krono In S kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica SO v. Trpotčev sok. Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica l krono. Zeleznato vino, steklenica s kroni 60 v in 4 krone 80 v. m Pozor, slovenska delavska društva! a Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSniku) LJUBLJHIIII Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene na’nižje. m Postrežba poštena in zanesljiva. a Sladu! čaj-zajtrk! moke za čaj. Ako se ea uporablja otroke, so otroške bolezni mi i-* ou ___________ manj nevarne. — Je za po- lovico cenejši. Dr.pl. Tmköczyjevsladni čaj ima ime Sladin in Ml„S. I je vedno bolj priljubljen. Povsod '/< kg zavoj 60 vin. UlUb I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 6 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7«ii>