Kdaj je bilo komunistom lahko, koje bila družba v težavah?
Pogovor z bežigrajskimi komunisti o aktualnih razmerah pri nas po 3. seji CK ZKJ
Marjan Rožič, član central-nega komiteja Zveze komuni-stov Jugoslavije in predsed-stva zvezne konference Socia-listične zveze, se je s sekretarji organizacij Zveze komunistov ter člani Zveze komunistov na najodgovornejših dolžnostih v občinski skupščini, družbeno-političnih organizacijah in več-jih bežigrajskih organizacijah združenega dela pogovarjal o razmerah pri nas po 3. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.
Marjan Rožič je najprej opo-zoril na organsko povezanost med to sejo in 12. kongresom
Nadaij. na 12. strani
Nadalj. s 1. strani
jugoslovanskih komunistov. saj sklepi seje pomenijo razde-iavo in konkretizacijo kongre-snih usmeritev. Pokazala se je sposobnost poenotenja o bi-stvenih vprašanjih razvoja, čla-ni CK pa so načeli tudi nekate-ra idejnopolitična vprašanja, je dejal Marjan Rožič. »Pri ne-katerih komunistih se kaže nji-hovo pomanjkljivo znanje, šib-ke idejnopolitične usmeritve, ki bi jim bile še kako potrebne v bitki za politiko partije. Idej-nopolitično izobraževanje po-meni za komuniste oborožitev. brez katere ne moremo dobiti bitke za stabilizacijo Zrelost Zveze komunistov ni
v tem, da samo ugotavlja, kaj je bilo narobe, ampak pred-vsem v tem. da ponudi smeri, izhode iz današnjega težkega ekonomskega položaja. Ob-jektivno je danes težko biti ko-munist. Ampak kdaj je bilo za revolucionarno partijo lahko, ko je bila družba v težavah? Za komuniste mora biti vsako-dnevno preverjanje v oblikova-nju in izvajanju dogovorjene politike pomemben tzziv.«
Marjan Božič je tudi najod-ločneje zavrnil tezo, ki se sem ter tja pojavlja, češ da je sa-moupravljanje za boljše čase, danes pa potrebujemo moč-nejšo državo, več administra-tivnih posegov. »Za komuniste
ni dileme, ki jo nekateri po-stavljajo: ali uresničevati stabi-lizacijo na vsakem koraku, s tenn da bomo jačali družbe-noekonomski položaj delavca na samoupravnih osnovah ali ne!«
Marjan Rožič je spregovoril tudi o gospodarskih razmerah in menil, da kasnimo z obliko-vanjem ekonomske politike za prihodnje leto. Začenja se raz-prava o predlaganih kazalcih: družbeni proizvod v Jugoslavi-ji naj bi še realno povečal za 1 odstotek, obseg industrijske proizvodnje za 2, kmetijstva pa za 2,5 odstotka. Izvoz na kon-vertibilno področje bi moral prihodnje leto narasti za 18 do 20 odstotkov, celotni uvoz bo treba skrčiti za 4, globalno po-rabo pa za visokih 10 odstot-kov Ob 20 odstotni rasfl cen bodo osebni dohodki v mate-rialni proizvodnji zaostajali za 2 odstotka za dohodkom, v družbenih dejavnostih za 5, v družbenopolitičnih skupnostih pa za 7 odstotkov.
»V konceptu ekonomske po-litike se kaže nekaj slabosti: na nekaterih področjih se pove-čuje administriranje v trenut-ku, ko moramo v gospodarstvu dati več veljave ekonomiji. Sta-bilizacija ni golo povečevanje proizvodnje, ampak pomeni povečevanje proizvodnje za tuji trg, za soočenje z medna-rodno produktivnostjo dela. Aktualna je tudi bitka za racio-nalne proračune od občine do federacije«
Spregovoril je tudi o vlogi socialistične zveze, v kateri ču-ti vse več aktivistov potrebo, da se vanjo dejavno vključijo, nekateri pa jo še vedno sma-trajo kot tolmača, skušajo pre-ko nje krepiti sami sebe. »Sto-piti moramo temeljit korak na-prej, da bomo deiali med Ijud-mi in z Ijudmi, v sistemu - če to izgubimo, izgubimo kompas za uresničevanje politike go-spodarske stabilizacije,« je zaključil svoj uvod nekdanji Ijubljanski župan.
V živahni razpravi so udele-ženci razgovora opozorili na problem notranje likvidnosti. saj po zadnjih podatkih kroži že okrog 1.500 milijard dinar-jev nepokritih sredstev, zani-mali so jih učinki devalvacije in spremljajoči ukrepi (prihajajo z oblikovanjem ekonomske politike za leto 1983), opozorili pa so tudi na problem zaposlo-vanja. »Ustaviti je treba ten-denco širjenja brezposelnosti in omgočiti zaposlitev zlasti mladim strokovnim kadrom. Boriti se moramo proti lenu-hom, ki ne delajo!« je pribil Marjan Rožič, ki je odgovarjal tudi na vprašanja o razmerah na Kosovu in izseljevanju zlasti Črnogorcev in Srbov iz te avto-nomne pokrajine. »Politične razmere na Kosovu se ob izre-dnih naporih Zveze komuni-stov in drugih subjektivnih sil postopoma izboljšujejo. Ta proces pa ne bo kratek. Dobro, da je prevladaio spoznanje, da osnovnih problemov tamkaj ni mogoče rešiti s prisilo, ampak s povečanim, premišljenim in dobro zasnovanim političnim delom, ki bo tiste, ki so zašli, osvobodil zablod. Glede izse-Ijevanja je zvezni zbor sprejel pomembne zaključke Temelj-no vprašanje, ki ga je treba re-šiti je nedvomno vprašanje so-žitja liudi na Kosovu«
Razpravljalci so opozorili še na pomen kmetijske proizvod-nje, na pereča vprašanja pre-skrbe, zanimala jih je vloga so-cialistične zveze v drugih re-publikah in federaciji.
Posvet je bil za udeležence nedvomno koristen, saj je tik pred durmi tudi naslednja seja centralnega komiteja (9. de-cembra). ko bodo člani ponov-no preverili sprejete odločitve in sprejeli usmeritve za aktiv-nosti v letu 1983.
Zanimiv razgovor bo komu-nistom nedvomno pomembna opora pri njihovem delu, zato je treba pozdraviti prizadeva-nja občinske konference Zve-ze komunistov, da zagotovi še več podobnih obiskov vidnih družbenopolitičnih delavcev v občini.
STANE DROULJ