Leto LXX. št. 83 L]«fcl)ana, torek IS* aprila 1« Cena Din i.- iznaja vsaj< das popoldne« izvzemal nedelje in praznike — lnaerati Oo SO petlt vrat a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji lnaerati petlt vrata Din 4.— Popust po dogovoru, lnaeratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO CN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA Rnafljeva olica fttev. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR. Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenovs ul. 2. telefon St 190 — JESENICE: Ob koloavoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351 Po uspešni ofenzivi vladnih čet v Španiji? Položaj Francovih čet vedho bolj ogrožen General Franco je moral poslati v boj vse razpoložljive rezerve, vendar pa mu doslej nI uspelo zaustaviti ofenzive vladnih čet pri Madridu, kjer postaja položaj frankovce v brezupen Pariz, 13. aprila, r. Ofenziva vladnih 6et pri Madridu je izzvala v vrstah generala Franca veliko vznemirjenost. Prodiranje vladnih čet, ki se še vedno nadalmje, re^no ogroža vse dosedanje uspehe generala Franca. General Franco je zaradi tega zbral vse razpoložljive rezerve in pritegnil na madridsko fronto še nove transporte iz Maroka, da bi tako okrepil fronto pred Madridom in zaustavil nadaljnje prodiranje vladnih čet. V teka včerajšnjega dne so frankovci na raznih odsekih poskušali z ogorčenimi protinapadi osvojiti izgubljene postojanke, toda njihovi napadi so bili Povsod odbiti. Med Francovirni vojaki vlada velika po bi t ost, pa tuđi nevolja, ker že mesec dni niso dobili nika-ke mezde, hrana pa je z dneva v dan slabša. Tudi v zaledju se pojavljajo u po ri. V SeviTIi se je uprl oddelek nacionalističnih prostovoljcev, Id ni hotel oditi na fronto, Smatrajoč, da je vse izgubljeno. Le z orožjem so vojake prisilili, da so zasedli tovorne avtomobile, s kateremi so jih nato odpeljali na fron. to. Za prvo Unijo so po nalogu generala Franca postavili posebne oddelke, ki imajo nalogo streljati na vsakogar, kdor bi skušaj pobegniti iz prve linije-Baš ta okolnost je imela za posledico, da so imeli frankovci zadnje dni tolike izgube. General Franco je poslal MnsSoliniju posebnega odposlanca, Id naj prepriča šefa italijanske vlade, da je nujno potrebna izdatna podpora v vojaštvu in orožju, če hoče zadržati prodiranje vlad. nih čet in omogočiti zmago f rankovcev. General Franco zlasti priporoča Musso. liniju, naj protestira proti vmešavanju Francije in Rusije, če se ustavi podpora teh dveh držav valencijski vladi, upa general Franco. da mu bo uspelo zlomiti odpor vladnih čet in zavzeti ne samo baskiško provinco, nego tudi Madrid, ki so ga začele dalekostrelne baterije franko vcev zopet obstreljevati. Posebno nevaren je položaj f ran kov-cev pri univerzitetnem okraju. Tu je okrog 10.000 mož popolnoma obkoljenih. Vladne čete so pognale v zrak mo»t preko Manzanaresa. tako da jim je umik onemogočen. Ta oddelek smatrajo že za izgubljen. Glavne borbe se vrše sedaj za višine Garabitas in pri A vili. Ce zavzamejo vladne čete še te močno utrjene položaje, je usoda frankovcev na tem odseku zapečatena. Tudi Nemci priznavajo neuspeh generala Franca Berlin, 13. aprila, tr. Ni nobena tajnost, da v nemških vojaških krosrih hudo obsojajo generala Franca, ki mesto na svetu? — Madrid- — Zakaj? — Zato. ker Francove čete že cele mesece zmagovito vkorakajo v madridska predmestja pa še n;so prispela v mesto. List pravi, da. je to nafboliSa karakteri 7aci-ja položaja v Španija in da ne potrebu ie noi)en«-fca pojasnila. Odgovor Francije in na noto španske vlade Španska ponudba glede nove ureditve maroškega vprašanja odgođena Tariz, 13. aprila d. V odgovoru na špansko noto od 9. februarja, ki je bil danes uradno objavljen, pravi francoska vlada: Vlada francoske republike, ki iskreno želi, da bi prišel trenutek, ko bo moglo špansko ljudstvo zopet popolnoma uživati dobrote notranjega miru, beleži z zadovoljstvom, da je bil neposredni namen predlogrov, ki so ji bili predloženi, popolno onemogočen je zunanjega vmešavanja v španske zadeve v skladu s politiko, ki je vlada francoske republike ni prenehala izvajati in ki jo je smatrala od priče tka nemirov za primerno. Francoska vlada je zlasti zadovoljna s pristankom španske vlade na načelo odpoklica inozemskih prostovoljcev, ker je prepričana, da bi tak ukrep pospešil konec državljanske vojne. Zato želi iskreno, da bi se našla rešitev, na katero bi mogla pristati tudi španska vlada. Vlada francoske republike sprejema nadalje na znanje, da se bavi španska vlada z možnostjo politične ureditve po- ložaja Španije v severni Afriki. Francoska vlada more v tem pogledu samo ugotoviti, da bi mogla biti proučitev takega problema, ako bi podvzela španska vlada nekega dne zanjo pobudo, koristna samo tedaj, če bi bil v Španiji zopet vzpostavljen red. Razume se samo po sebi, da se more taka rešitev najti samo na podlagi obstoječih dogovorov. Tudi angleško zunanje ministrstvo je objavilo danes odgovor na spomenico španskega zunanjega ministra E>el Vaya od 9. februarja. Po ponovitvi zelje angleške vlade, da bo storila vse, kar je v njeni moči za čim prejšnjo zaključitev konflikta in prihranitev novih trpljenj španskemu narodu, izraža nota upanje, da bo dogovor o nevmešavanju dal učinkovita jamstva proti pošiljanju municije in prostovoljcev iz inozemskih dežel. Nato izraža željo, da bi se odpoklicali tuji prostovoljci iz Španije, kar proučuje resno tudi odbor za nevmešavanje. ^ Skupna akcija Francije in Anglije za zaščito morske plovbe živahna posvetovanja med Parizom in Londonom London, 13. aprila br. Zaradi blokade, ki jo izvajajo vojne ladje generala Franca na severozapadni španski obali, so v angleških krogih zelo vznemirjeni. Angleška vlada je imela v nedeljo izredno sejo. na kateri je sklenila, da pošlje v zaščito angleških trgovskih ladij v španske vode svoje vojne ladje, ki imajo nalog, preprečiti z orožjem vsako zaustavljanje angleških trgovskih ladij izven španske cone v širini treh milj od obale. Obenem pa je pozvala vlada trgovske ladje, naj zaradi nevarnosti min in bombardiranja ne pristajajo v španskih lukah. Baski ška vlada pa je danes objavila, da jamči za varnost vsake tuje trgovske ladje, ki hoče pristati v bilbaoski luki. Pariz, 13. aprila, z. Ukrepi angleške vlade so izzvali v pariških krogih veliko pozornost in presenečenje. Čeravno angleška vlada nobeni izmed obeh španskih strank ne priznava značaja vojskujoče se stranke, v praksi s svojimi ukrepi vendar le priznava Francovo blokado, kar m v skladu z mednarodnimi običaji. V ostaiem so pariški krogi mnenja, da načenja ta blokada celo vrsto vprašanj mednarodnega prava, ki jih bo treba načelno rešiti. Jutri bo imela francoska vlada sejo, na kateri bo razpravljala o tem. nakar bo zavzela svoje stališče. Med Londonom in Parizom se vrši o tem živahna izmenjava misli in iz- gleda, da ne bo ostalo samo pri začasnih ukrepih angleške vlade, marveč da je treba pričakovati skupno akcijo angleške in francoske vojne mornarice za zaščito svobode morske plovbe. Uveljavljenje kontrole v Španiji London. 13. aprila, z. Za jutri popoldne je tJclicana plenarna eeja loodoTrakesra odbora za nevmešavanje v španske zadeve. Na ter" seji bodo konenovel javno določila d atomi, ko se bo prioela izvajati kontrola na morju *n na kopnem na mejah Španije. V londonskih fcrosrih pričakujejo, da bo odbor takoj nato še na isti seji načel razpravo o odpoktoru tn^ prosto volkov k: se hor*» v *parrii:. Tudi Italija za odpoklic prostovoljcev London, 13. aprila, tr. V tukajšnjih di-piomatskih krogih zatrjujejo, da je sklenila Ttalija spremeniti svoje stališče «lede prostovoljcev v Španiji. Doslej se je Ttalija upirala temu, da bi se prostovoljci, ki se bore na strani generala Franca, odpoklicali iz Španije in je samo zahtevala, naj se umaknejo prostovoljci ki se bore na strani valencijske vlade. Pred tremi tedni je italijanski poslanik v Londonu Grandi na seji londonskega odbora /a nevmešava nje izjavil, da Italija ne bo odpoklicalu niti enega svojih prostovoljcev n Španije, predno ne bo končani državljanska vojna. Angleška vlada sc je odtlej trudila potom pogajanj z Grandi jeni in s posredovan jen poslanika \ Kimu Urummonda pridobiti Italijo za to- da se odpokličejo iz Španije vsi prostovoljci ne glede na to. na kateri strani se bore. Seda? ic angleška vlada po zatrjevanju londonskih diplomatskih krogov dobila i/ Rima zagotovilo, da bo Italija pristala na razpravo o tem vprašanju v londonskem odboru. Turški državniki na Oplencu Zlata plaketa Kemala Atatiirka za grob kralja Uedinitelja Beograd, 13. aprila, p. Turški ministrski predsednik Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždi A ras sta danes dopoldne odpotovala s svojim spremstvom na Oplenao, kjer sta se poklonila na ffrobu kralja Uedinitelja. Na grob sta položi?a krasen venec, razen tega pa veliko zlato plaketo, poklon pred sodnika turške republike Atatiirka. ki I je hotel na t:* n?č;n izkazati posebno čast in spoštovanje do pokojnega kra. Ija. tvorca Balkanske zveze. Z Op>nea so se *urškj dnsavniki podali na A vato. kjer so položili venec na grob NezT»a-nega junaka. Opo'đnc bo kosilo na tnr-škem poslaništvu. Eden odobrava stališče Male antanfe Anglija se popolnoma solidalizira s politiko Male antante, ki je istovetna s politiko Anglije London, 13. aprila, z. Zunanji minister Eden je imel včeraj na nekem zborovanje v Liverpoolu govor, na katerem se je bavil z zunanjo politiko Anglije. V svojem govom je obširno obravnaval načela, ki jih je glede svoj«* politike Progias}»a Mala pntan'a na svoji nedavni konferenci v Beogradu- Nagla sil je, da Anglija popolnoma odobrava in se v celoti solidarizira s komunikejem beograjske konference Male antante, ki je takšen, da ga lahko brez pridržka sprejme angleška vlada in ves angleški narod. Mala antanta, je izjavil Eden, proglaša v tem komunikeju enako kakor Anglija svojo udanost ideji Dru štva narodov in načelom ženevske organizacije ter je odločena nadaljevati de- lo za sodelovanje vseh evropskih držav, da se na ta način prepreči nova vojna. Ravno tako kakor Mala antanta smo tudi mi proti vsakemu mednarodnemu ideološkem konfliktu in ravno tako ka. kor Mala antanta smo tudi mi mnenja, da se morajo režimi drugih držav vpo. š te vati in spoštovati. Mala antanta zavzema tudi glede Španije enako stali, šče kakor Anglija. S+a!išče Male antante je tudi naše stališče, ker se tudi mi prav tako zavzemamo za čim uspešnejšo izvedbo ukrepov, ki jih je predlagal londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve in ki jih Mala antanta izvaja z enako dosledno«* 1'akor Anglija. Tudi Mnssolini obišče Budimpešto Obiski v madžarski prestolnici naj po trde čvrsto povezanost držav rimskega bloka Budimpešta, 13. aprila, r. Po informacijah »Magvar Orszaga«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, bo predsednik italijanske vlade Benito Mussolini takoj po obisku italijanskega kraljevega para v madžarski prestolrici posetil Budimpešto. Ta obisk se bo vršil najbrže konec maja. Mussolini je to izjavil madžarskim delegatom, ki so se udeležili zasedanja mednarodne organizacije bivših bojevnikov, ki je bila nedavno v Rimu. Tako obisk italijanskega kraljevega para. ki bo istoCasno z obiskom avstrijskega predsednika Miklasa. kakor obisk MussoHnija naj manifestirajo čvrsto povezanost držav rimskega bloka in razprši bojazen, ki se je pojavila zlasti na Madžarskem /aradi zbližanja Italije l Jugoslavijo odnosno Malo antanto. Auriol o francoski valutni politiki London, 13. aprila AA. ^Financial New6< je ob avti važno izjavo francoskega fnan-čnega ministra A u Hola. Na vpraša nje aJi bo francoska vlada pustila, da se zniža vrednost franka, oe bo treba, ie Auriol odgovoril: Zakon je določal dve meji vreda**T.i franka, najnižjo in najvišjo. Vlada bo obdržala ravnoteži*1 med tema dvema m-e;ania. Nagla ki tetočasna stabilizacija vseh velfkih vaJut bo pripomogla k razvo u poslov in napravila konec valutni nes'.-btfn^et.l. Stalnost, je bistvena za naravno sodelovaje m za zb*>VjšanjV trgovinskega tečara. Med nad-zonsrvom nad tečaji Jn svobodo pri sodelovanju z drugimi državami se je franeoaka vlada odločila za drugo pot. Glede om:e:je poso^la za državno obrambo, je rzjavil Auriol, da siliio i-zirul»e francoskih varoevalcev ol začetka povojne do-l>e do danes vlado da izplača v obliki večjih obresti premije za zavarovanje preti nihanjem narodna vaftrte. 227*000 gOStOV pri kronanju v Londonu London, 13. aprila br. Na podlagi povabil k udeležbi pri ffvečanoat: ob kronanju kralja Jurija VI. računajo, da s? bo zbralo 227.000 inozemskih gostov, med njimi samo iz evropskih držav 110.000. Ker se ne izvaja ensth opravnost »Obzor« je objavil interesanten članek o ravnopravnosti in ideologijah, v katerem iz-j vaja med drugim: »Vprašanje ravnoprav-, nosti Hrvatov- Srbov in Slovencev bi se ne ! smelo vezati na nobeno ideologijo, na no-i beno spremembo režima in na nobeno po-I titično stališče večine. To je predpogoj za j normalen razvoj dogodkov Ako bi se bilo tako postopalo od leta 1918. naprej* bi se mnoge osnovne stvari razvijale popolnoma drugače Toda postopalo se je prav nasprotno in to ne zaradi tega* ker Hrvati niso sprejeti tega ali onega tolmačenja ideologije jugoslovenstve in ideologije narodnega edinstva. marveč, ker se ni hotelo izvajati načela ravnopravnosti Posamezne ideolog! je so bite samo izgovor, da se pod njihr. vim okriljem izvaja politika, naperjena pro ti hrvatskim interesom. Tako so te ideolo gije morale nujno postati v očeh velike večine Hrvatov sinonim hegemonije in to je bilo docela naravno, ako se uvaiuje, kako so razni režimi tolmačili in izvajali v praksi imenovane ideologije. Glavni poudarek v tolmačenju teh ideologij je bil. da mora, ako obstoja en edinstven jugoslovanski narod, večina odločevati. In tako so bili Hr\ra-ti ne samo postavljeni v podrejen položaj, marveč se jim je celo branilo, da se bore za svoje interese . . Prirodna posledica takega stan ta je bila naša splošna narodna reakcija napram tem ideologijam in njihovim tolmačem in posebno spoznanje, da je načelo hrvatske narodne individualnosti ne obhodno potrebna komponenta v naši narodni borbi, ako se hočemo obraniti hegemonije in vsega onega, kar je s tem direkt no ali indirektno v zvezi. . .* »Obzorova* izvajanja so velezanimiva zaradi tega. ker ie v njih priznanje, da bi hrvatskega vprašanja i* obliki, v kakršni se postavlja danes, nikdar ne bilo. ako bi se dosledno in pošteno izvajata — ravnopravnost. In to smo mi \*edno trdili, pa nas je radi tega baš »Obzor« opetovano prav hudo ottel poiitlcnl oG$otnik Podstarosta SKJ ' pri knezu namestnihu Kakor poročajo iz Beogradu, je Nj. kr visočanstvo knez namestnik Pa\'le v sobo to popoldne ob IS. spri jel v daljši avdi jenci pc\egu namestnika starešine Sokolu kraljevine Jugoslavije Engetbertu (ianglu Po beograjskih infurmacijah je podxt.tr>> fta Gangl poročal knezu-namestniku o sta nju sokolske organizacije m o potrebi, d.t merodajni kro^i čim izda'ne je moralno in gmotno podpirajo sokohtvo v njego\*eni eminentno patriotskem delu. \%s goje vati ^voje člane v pra\*e jugoslovanski rodo ljube. dela\\e in borce ?a kralin in domo \-mo. Pod staro« i u (ian£l je bil, kakor zatrjujejo sokoMki krogi, z uspehom svoje avdijence pra\' /ado\*oljen Hitlerjeva beseda — božji z a iz on V Porenju, v mestecu Oberhuusenu obstoja močna organizaciji tako rvanih »Semških kristjanov« \ .i tvojsm zadnjem sestanku je ta organizacija sprejela rezolu cijo. '.• kateri tss\t*% ./. ds -c M lfM6 regj ta&oHfl /uvrže, n.. njegovo mesto pa postavi avtoriteta Jr/avnega kancelarja m vodje Adolfa Hitlerja Kakor javljata »All-gemeine evongelische iMtherische Kir <.henseitung* in »Reformierte Ktrchensti fung<* se v tej rezoluciji poudarja med dru gim: »Hitlerjeva beseda je božji zakon in ima kot taka glede zakonov in uredb božansko avtoriteto. A ker je »fuhrer« edini stoodstotni nacionalsiKialist, on tam izvršuje zakon 1'si drugi se smatrajo kot krilci pred božjim zakonom.« Sodalje se v rezoluciji poudarja, da se v*odi borba »nem ških kristjanov« v pr\'i \"rsti »proti oni židovski knjigi, ki ji pro\'imo sv ptsmo* in da »borba proti Židom zahtevu. J a se zavrže sv pismo starega zakona.* Zato izrekajo »nemški kristjani* svoje priznanje generalu Ludendorffu in Streicherju. ki od rekata sv. pismu stare zaveze značaj svete knjige in pozivajo vse somišljenike, naj posnemajo ta nemška velikana. Konec rezolucije se glasi: »Kdor ne zavrže Jtv. pisma stare za\*eze, odnosno ga ie priznava* tega so Zid je že požrli . . .« — Ta-le dogodek nam nazorno kaže in priča, da je često od resnega samo en korak k smešnemu. O sv pismu stare zaveze si ne prisvajamo nobene sodbe, to pa pravimo: kdor proglaia Hitlerje\H) besedo za božji zakon, ta je navaden norec ali pa ogaben Uzun. ki spekulira na človeške slabosti Vatihan in demokratske svoboščine l češki revi ti »Pritomnost* čitamo: »Pre senečalo je, da so se v zadnjem času izrekle vse instunce katoliške cerkve za borbo pro ti komunizmu. Bilo je to tem bolj prese netljivo, ker se prav govoto tudi v Vaii kanu prav dobro zavedajo o razmeroma neveliki nevarnosti komunističnega pokreta v sedanji dobi. Dalo se je to tolmačiti /. ozirom na španske dogodke, dasi tudi tam ni več cerkev tako izključno na strani upornikov. Bližje resnici so nemara oni. ki iščejo povod za protikomunistično bor bo cerkve v težnji /graditi jez proti agitaciji skrajne desnice, ki je skušala izrabiti protikomunistično razp<>loženje katolikov tam, kjer so le ti primorani k sodelovanju / demokratskimi, liberalnimi ali celo socialističnimi strankami. To protikomunistično borbo je dovršila papeževa enciklika »Di vini Redemptoris«, ki ie bila pred tedni objavljena. Ta izpopolnjuje obtnem zadnj > socialno encikfiko »Quadragesimo anno ex-pleto«, obrača pa se tudi zelo ostro proti komunizmu. I' kolikor je vsebina te enci klike znana iz strokovnih novinarskih poročil* brani ona poedinca proti kolektivni masi, ki ga je oropala s\x>bode, prizna\fa in razčlenja individualne in občestvene interese in obsoja strašno 'orabljenje javne oblasti v službi kolektivne mase \i na ključ je. da pripisuje cerkev v rv*o;/ totalitarni teoriji in praksi tako velik pomen individualni sinjbodi proti kolektivni masi in proti artoritathmi državni moči Zapletla se je namreč njena konservativna totaliteta z drugimi totalitetami, ki so zelo surove in brutalne. A te mlade totalitete (nacionalsocializem in fašizem) se ne boje nara\most izjavljati, da niso voljne trpeti tekmovanja kakšne druge totalitete (karto licizma) in naj je še tako pohlepa. S tem seveda se je šele dvignila tudi za katolike cena demokratskih .svoboščin Zato pristaši demokracije ne smejo biti ra\modušni nasproti najnovejši »protikomunističm« en cikliki. Ta in protest proti zlorabi državne moči na škodo posameznika dokazuie nad vse jasno, da je posebna ost namenjena drugam, proti onemu zlorabi jen ju državne moči, čigar nevarnost je mnogo večja. Ka toliška cerkev se je zapletla v mno$o trdo vratnejšo borbo, kakor je boj z upadajo čim komunizmom. Za ta boj je morala pri nraviti takšno situacijo, kakršno potrebu Borzna ooročHs Curih, 13. aprila. BoocTad HI—. Pariz l'j.625. l^ondon 21.54. New York 439.50. Bru *ei; 74. -. Milan 28.125. .Vm*t^rdjw> 9#*JX? Berlin 176.675. Dunaj 81 10 — BU». Praea 15.38, Vartava 83.». Tlaanali Stran 1 »SLOVENSKI NARODc torek, 13. aprila 29S7. §tev. 83 POHITITE l nai.upom srečk drž. raar. loterije. Žrebanje i. razred* 34. koto bo 14* in 15. aprila t« 1* Veliko izbiro številk Vam nudi Zadružna hranilnica v Ljubljani, naimati*«™ * Srečke dobite tudi v oglasu« m oddelku »Jutra« v aeftesbursovl Ulici. Mnogo kupcev, malo blaga Kako ie bilo včeraj na dražbi v medni zastavljalnici Ljubljana, 13. aprila V naših trgovinah seveda ni mnogo kupcev, koliko je pa v njih blaga, ne smemo reči, ker bi morda ne bilo prav. Mnogi naši trgovci mislijo, da bi bilo treba kupce zaščititi, ker se zdi, da izumirajo (namreč kupci, trgovci pa bodo tudi sčasom izumrli, če bodo časi še nekaj časa tako zlati). Kljub temu je kupcev dovolj, vsaj tistih, ki imajo bolezen, da morajo kupovati vse le na dražbah. Vendar tudi na vseh dražbah ne cveti trgovina. Zarublje-nega blaga ljudje ne kupujejo radi, kdove zakaj. Menda zaradi tega, ker dražbe davčne uprave niso popularne. NAJBOLJ POPULARNE DRAŽBE V LJUBLJANI Ko bi človek ne bil preveč skromen, bi si pripisal malo zaslugo — namreč reporter —, da so dražbe mestne zastavljalnice v Ljubljani najbolj popularne. Poročevalske zasluge za popularnost dražb mestne zastavljalnice bi morali upoštevati tudi na magistratu, saj obstoj in napredek zastavljalnice, ki jo pri nas prištevamo med socijalne ustanove, zavisi v veliki meri od uspeha za stavi jalničnih dražb. Vendar bodimo raje slcromni in povejmo, da jim v zastavljalnici ni mnogo za popularnost in reporter je; samo po sebi se razume, da spadajo tudi dogodki v mestni zastavljalnici pod kompetenco mestnega tiskovnega referata. Tiskovni referati so pa seveda zelo nepopularni pri reporter jih. CENJENO OBČINSTVO NA DRAŽBI Ljudje, ki sestavljajp občinstvo na dražbah v mestni zastavljalnici, spadajo v poseben razred, kar opaziš na prvi pogled. To so namreč poslovni ljudje, ali vsaj zelo nadarjeni za trgovine. Zdi se, da so revni, ne oblačijo se po zadnji pariški ali angleški modi. Precej je tudi deželanov, ki menda priliajajo v Ljubljano samo zaradi dražbe. Človek bi mislil, da je med tem občinstvom mnogo nesrečnežev, ki so sc pred pol letom zatekli v zastavljalnico in da jih je prignala na dražbo samo radovednost, da bi obujali žalostne spomine ob prodaji blaga, ki so ga morali prepustiti socijalni ustanovi. Toda, ko začno posegati po listnicah in vlačiti iz njih stotake z veliko in vajeno kretnjo in ko od časa do časa izvle-čejo tudi tisočak, si v veliki zadregi, kam bi jih uvrstil. Starinarji mislijo, da imajo predvsem oni pravico kupovati na dražbah, češ plačujemo davke, vsi drugi so pa prekupčevalci, šnšmarji, ki jih je treba preganjati kakor kugo. Dražbe so seveda pristopne vsem. celo novinarjem, in nihče ne more nikogar obdolžiti kratkomalo, da je prekupčevalec, saj je lahko sleherni kupec konzument. Na tlražbah je torej huda konkurenca, vendar včeraj ni bila takšna gneča kakor včasih, ko je bil prostor mnogo pretesen: včeraj je bilo naprodaj tudi manj blaga. Stalni kupci si vselej prej dopoldne ogledajo blago, zato vedo že pred dražbo, kakšno bo zanimanje in kako velika udeležba. MEŠČANI ZASTAVLJAJO NAJBOLJ PERILO Ko meščan pomisli z mešanimi občutki na socijalno ustanovo na Poljanski cesti, si ogleda najprej zalogo posteljnega perila. Pogosto je treba tudi odgrniti posteljo, saj na samih žimnicah ali koruzni slami prav tako slabo spis, kakor na rjuhah, ko moraš misliti na zastavljalnico. Težje skriješ pozimi, da nimaš zimske suknje, kakor da si brez posteljnega perila. To je pa tudi glavno, da pri najtesnejših zvezah z zastavljalnico ostaneš na zunaj še vedno visoko ugleden meščan. Tako je pač, da se ljudje sramujejo svoje bede, bede svojega bližnjega se pa celo pogosto škodoželjno vesele. Zdaj pa gre za številke, filozofirali bomo drugič! 5 kosov perila izklicano in prodano za 50 Din, drugih 5 kosov za 100 Din. V začetku so kupci še sramežljivi in vzdržljivi. Pozneje so se pa že gnali tudi za perilo. 13 kosov perila je bilo izklicanih za 50 Din, prodanih pa za 110, 20 kosov izklicano 100 Din, prodano 135 Din. Najbolj so se gnali za posteljno pogrinjalo, ki je bilo izklicano za 150 Din, prodano pa za 245. To je bil tudi včeraj najdražji predmet na dražbi. HLAČE IN POROČNI PRSTAN Zlatnino prodajajo navadno teden dni prej na posebni dražbi, zato vas bo najbrž zanimalo, da sta bila tudi včeraj prodana dva prstana. Tragikomično zveni, ko izkli-catelj izklicuje: Moške hlače in prstan 65 Din! — Prstan je bil iz daljave zlat in kupci so se začeli gnati za čudovita predmeta. Ko je cena poskočila na 95 Din, se je kupovalka skesala in izklicatelj je moral ponovno izklicati nesrečne hlače in pozlačen prstan. — »Cajgaste« so, dovolj je 65 Din, — je dejal kupec. Naprodaj so bile tii zimske suknje. Najdražje je bila prodana -— najcenejša, izklicana po najnižji ceni 65 Din, kupci so se pa gnali za njo do 140 Din. Po 65 in 155 Din sta bila prodana dva fotografska aparata. Najdražja med moškimi oblekami je bila prodana za 205 Din. Mnogo zanimanja je bilo za stensko uro, ki je bila izklicana za 125 Din. prodana pa za 180. MALO MUZIKALIČNIH KUPCEV Prodani sta bili dve kitari po 100 in 50 Din in gosli za 60 Din. Nihče pa ni hotel kupiti gosli, ki jih je izklicatelj izklical trikrat za 125 Din. Kdove, morda so bile Stradivarijeve ? Kupci niso bili muzikalič-ni, imajo pa dober trgovski instinkt ter čutijo, kaj dandanes gre v denar in kaj ne. Ljudje vedo ceniti tako zvane praktične predmete, zato so se n. pr. gnali na vse žive in mrtve za stensko uro, ki je bila izklicana za 150 Din, prodana pa za 205. Omeniti je treba, da je bil naprodaj še eden prstan, in sicer z 9 kosi perila, po izklicni ceni 75 Din, -tretji: je pa plačal 100 Din. MNOGO HRUPA ZA . . . Reporter se je potrudil in izračunal, da je včerajšnja dražba vrgla mestni zastavljalnici samo 3.740 Din, kar je vsekakor malo, zlasti še, ker to ni niti kosmati dohodek, temveč samo izkupiček, ki je od njega treba odšteti -.posojila«: zastavljal-cem in režijo. V luči teh številk se nam pokaže, da zastavljalnica ni pridobitno podjetje. Po umoru na Javorju Preiskava se z vso vnemo nadaljuje — Pogreb umorjene kuharice da utegnejo oni jmeti na veeii !a lunor. Zdi se pa, da to ne 1k> držalo, kajtj Martinoiee-va nj bila umorjona na ciganski način. Morilec bo najbrž nekdo, kj je bil bolje in* formiran o razmerah v župnišcu kakor cigani. V župnjšče je bilo že večkrat vlomljeno, zadnjič na sveli večer po polnoči. Po naključju pa se je vlomilcu zalomil v vralili vilrih in lako ni mogel v župnišče. Župnik Janez Kljnec je na Javorju že 96 let, pokojna kuharica pa je služila pri njem 32 let. Spričo groze, kj jo je prestal častitljivi starček v nedeljo zvečer pa je skle« nil zapustiti svojo faro, kjer je sezidal tudi lepo cerkvico in preseliti se v dolino, tejer bo užival zaslužen pokoj. Nesrečno Jožefo Martinčičevo so pokopali dame* dopoldne na i>okopali*ču na Javorju ob vejiki udeležbi ljudstva iz domače in okoliških vasi. Ljubljana. 13. aprila Umor kuharice Jožefe Mantinčičeve na Javorju nad Sv. Lenartom je |»ov/.počil v okoliških hrt»ov>kih naseljih |ki tu J i |k> va**eh v dolini silno razburjenje. Ljfl I je ugibajo, kdo bi utegni] biti morilec in skušajo pomagati orožnikom, da !>i ga čim prej izsledili. Orožniki so bih* o zločinu obveščeni ie v nedeljo popoldne in so od.šli z £1 »»panje vasi na Javorje |x>d vodstvom narednika g. Maligoja. Morilčevo žrlev in kraj dogodka M takoj zatražili. Včeraj dopoldne so poročal; o umoru državnemu tožilstvu, nakar se je napotila na Javorje godna ko? misija, v kateri ^o bili preiskovalni sodnik dr. K resni k, zapisnikar lor zdravnika dr. Snlier in dr. Tunder. Komisija je našla truplo OfJletiie Jožefe MartinČIceve tako, kakor ga [e pustil morilec. Truplo je ležalo v hlevu poleg župnišča tik praga. Zdravniški ogled ic )k>kazal, da je morilec udarii svojo žrt**v najprej čez pleča, in sicer najbrž s topim koncem rovnice ali sekire. Mar5 tinčičevri je tedaj zavpila, nakar je morilec zamahnil štirikrat jx> njenj ulavi in ji pri-z.t tefal ulol>oke rane na sencih, na temenu in zadaj za levim ušesom. Prebil ji je cropinjo rn ji ranil možgane, tako da je morala Smrt nastopiti takoj Obdukcija v mrtvašnici na pokopališču na Javorju je pokarala, da je bila pokojnica za svoja le-!8 V ;7.rc ino krepki zdrava. Njen gospodar, 701etni župnik Janez Kljs ntr. je izpovedal orožnikom jn sodni komisiji, da je v nedeljo zvečer zgodaj legel s- a t. kar ga že del j časa muči močna naduha Kuharica je odšla okrog 17.30 v hlev mofej krave, čudno p* Se mu je zdelo, da sc tako dolgo ni vrnila. Kljcal jo je iz sobe, pa oe niu ni odzvala. Ker je le predol* go nj bilo, se ie okrog 20.30 oblekel, vzel samokres in odšel čez dvorišče v hlev. Cim ie prestopi! prag je zadel s Čevljem ob nekaj mehkega in ko je posvetil z vžigalico, je do smrti prestrašen zagledal na tleh vso okrvavljeno kuharico. Takoj je odhitel v vas, ki ie nekoliko nižje v bregu in potrkal prj prvjh hišah, kjer ie povedal, kaj se je z;i*a. Nedavno smo poroča H, da so neznani ta-tovj obiskali vas Spodnje Brezovo pri ViS-nri jrori in skoro pr; vsaki hiši nekaii odnesli. Pobrali so večinoma kmečko orodje, kot verjge. vprežne vage, mreže za seno, jar-miuke. seno in podobno. To kaže. da so morali bit tatovi domaćini, kajt; tujo; bi ne mogli daJeč neopaženo odnesti beh predmetov m bj bjlo tudi pretežko. Pa tudi vrednosti 7» tujce bi ne Imelo velfke. saj bi zanje ne dobili kaj firida. Za domačine r«i je kaj drue imela svojega poglavarja h) svoio kuhaj-lco. Zdaj je ta druiba veojnoma v aanoru. obstoj* pa gotovo ie ena podobna, ki rudi ne more biti daJec. Ze tako je na Dolenjskem velika beda in ljudje komaj zave, co jim pa se to poberejo, kar pridela jo in kar imajo, potem pa res r*i zanje note nega izhoda več. Naj oblast poskrbi da zadene tatove zasluzena kazen, kajti kjudie so tako razburjeni in obupani, da bi takoj sami sodjdi tatu, ki bi rra zalotHt pri tatvini Slovenci v Ameriki V Lorainu se je ubil Edvard Zehel, star 17 let. Peljal se je s prijateljem v avtomobilu, pa je na ovinku za vozil v drevo. Zehel je bil takoj mrtev, njegov prijatelj pa satmo ranjen, v Jollietu je Franc Pe-terlin končal oni dan originalno stavko. Pekjal se je z avtom, pa je obtičal na ulici v kotanji. Tako je ostal na ulici 180 ur in v avtomobilu je rudi spal da bi opozoril oblasti, da je treba ulico popraviti. Dosegel pa ni nič. Najeti je moral tovorni a?vto, da je fx>tegnil njegov avtomobil iz jame in blata. V Pittsburgu so našli v garaži mrtvega Mihaela Turka, ki gG je najbrž zastrupil s plinom. Pokojni je bil star 53 let, doma od Novega mesta, V j kraju St. Michael je odtrgala vrenja, ca t rovu m podla 15 čevljev globoko. Dva rudarja sta bilo. ubita, 12 pa ranjenih. Dna žrtev je bil Andrej Skrbeč, star 62 let. V kroju Davi« «jc je ustrelil Jan ©a Pimgartnik, star 63 let. doma iz Ortt pri Celju, od koder je prišel v Ameriko pred dobrimi 30 loti V Clevelandaki naselbini je umrlo lani 361 Slovencev ,od teh 312 naravne, 49 pa nasilne smrti. Avtomobili ao jih povesili 17 Slovencev, 17 se jih je ubilo v tovarnah med delom. Od umrlih je bilo 237 rojenih v stari domovini. 124 pa v Ameriki V kraju Sharhoburg je umrla Marijo Pav 1 a kovic, stara 59 let, doma iz vasi Zilje v Beli Krajini. V develandu sta umrla Jože Hvala, star 59 let, doma iz vasi Treba na Primorskem in Marija Slabe, stara 37 let. V Allisu je umrla Josipina Jankovi č, rojena Kovačič, stara 59 let, doma iz vasi Log, fara Mokronog. V VVaahingtcmu je podlegel pljučnici Gregor Krivic, star 67 let. V Auburnu je umrl Anton Smole, sta 53 let, <3cma iz št. Petra v Savinjski dolini. V Shevboganu je umrl Fraaie Suša ^tar 42 let. doma iz Cerovca pri Trebel-nem, v Milwaukee so umrli Miha Fon, star 77 let, doma iz Šmarja pri Sevnici, Matija Bcrlovič, star 67 let, doma iz Istre koroški Slovenec Tone Moaer. star 42 let, Janez čeme. star 40 let. doma iz Leskov-ca pri Ilirski Bistrici in Anton Dobmk, đtar 61 let, doma iz Dobrove pri "Braslov-čah. Smrt zaradi časopisa Krivec obsojen na 4 mesece zapora pogojno za dve leti Ljubljana, 13. aprila. Na Zaloški cesti pri hi>i št. 3 sc je pripetila lani 7. decembra nenavadna nesreča. Državni upokojenec Stravnik Pavel jc tega dne popoldne čital »Slovenca«, ki je n;»hit na deski vzdolž hodnika. Bil je zelo zatopljen v branje, da ni videl ne slišal, da je privozil v njegovo bližino z velikim dvo-vprežnim in s 4 tonami premoga naloženim vozom 25 let stari delavec Avgust špetič. Spctič je zavozil s ceste proti skladišču trgovca za kurivo Franca Jezerska. V trenutku, ko je zavijal v skladišče, jc težak voz pritisnil Stravnika ob d.>ko. Stravnik jc zaječal in sc zgradil na tla. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico, kjer ^(» takoj operirali, toda poškodbe .*»o bile smrtne in nesrečnež jc teden dni ffato umri. Nesreča sc jc pripetila t tako naglico, da sprva niso vedeli, ali jo je zakrivil sam Stravnik alt voznik, ki je takoj trdil, da je nedolžen in sc je takoj po nesreči celo razburjal nad S travnikom, češ da naj ljudje bolj pazijo na voznike. Zdravniki so ugotovili, da so Stravniku počila rebra in tudi jetra. Zaradi mučne notranje krvavitve mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Zaradi tc nesreče je prišel včeraj Avgust Špctie pred sodnika poedinca a. Goreča a že drugič. Prvič preti tetini je bila razprava proti špetiču preložerua, ker m sodnik odločil, da je potreben ogled na mestu, kjer se je nesreča pripetila. Treba je b;lo za-slišati tudi izvedenca zdravnika dr. Suhcr-ja. Tri priče so i/pevce?-;.le zelo obremenil- no za Spetiča. Trdile so, da je nesrečo zakrivila samo voznikova malomarnost in neprevidna vožnja. Samo ena priča, ki je pa stala nekoliko v stran na dvorišču in /aradi tega ni mogla dobro videti, kako se je nesreča pripetila, je trdila, da jc Spetič zavil v skladišče pravilno in da jc Stravnik, ki se je ustrašit, odskočil ter na ta način prijel pod voz. Zdravniški izvedenec dr. Suher jc pa ugotovil, da nesrečni Stravnik ni padci pod voz, temveč je sklepati po poškodbah, da ga jc vos pritisnil ob desko. Stravnik je torej stal na miru, ko jc privozil Spetič v sklati , Ni nu^tu nesreče so tudi ugotovili, da je imel vn/nik dovolj prostora za uvoz in je bila njegova krivda, da jc vozil tik ob tleski. Zemlja pri vhodu nekoliko visi in je zaradi tega težak voz zdr-čal s precejšnjo hitrostjo s ceste proti skladišču. Na podlagi izjave izvedenca in treh prič jc sodnik mora! voznika spoznati za kritega. Obsodil u-i je na 4 mesece zapora, toda samo pogojno za 2 leti, ker špetič doslej :c ni bil kaznovan in jc tudi sicer na dobrem glasu. Deloma t« tudi prizna! dejansko krivdo, čeprav se je skušal razbremeniti, kakor vsak obtoženec, ki ima pravico, da se brani, kakor more in zna. Plačati mora pokojnikovim svojcem tudi vse stroške, ki so jih imeli v bolnici, za pogreb, zvonjenje itd. Glede drugih odškodnin pa so bili zasebni to/itelji zavrnjeni na pot civilne pravde. Bivši pekovski imcister vodja tatinske tolpe Policija je prišla na sled novi nevarni vlomilski družbi, ki ima na vesti več drznih vlomov Ljubljana, 13. aprila V policijske zapore t*o privedli te dn- biv šega pekovskega mojstra v Mostah, SOleb nega Jožefa Ferjančiea, rodom iz Podare* de, pristojnega (pa v Ljubljano, kj je že pred 'leti za«šel na kriva po'a- V Ljubljani, se bolj pa v okolici je že dolgo delovala drzna Urtrnska ;n v!oni:l-!:a tolpa. Skoraj ni minila noč. da bi t^e vlomilci ne pojavili v lej ali oni okoliški vasi al: na periferiji mesta« kjer &o kradli. Vlomt1-ftko družbo je vodil Jože Ferjaiieir-. Zbira] je okrog sebe ttJada po-; ppače. Ferjančii je imel kolo, da &e je vc«ii iz kraja v kr;;i in s\ podnevj ogledoval hiše. ponoči pa je pripeljal svoje poaaoeivke, da *o vlomi'.. Sam jc imel stanovanje v neki hiš| v Drav* Ijah, njegovi pomagači pa t>o spal; po šu-pah in hlevih. Ferjnnrič je vlomil ludi v cerkev v Koeezah, kjar je ukradel monstranco, kolih, raztre-fel hostije ter si prilastil še nekaj druge »robrnine in drobiža* ki £a je našel v puščici. Pred dnevi je bil areljran e»den njegovih pomočnikov, ookj Tacinger, ki je izpovedal, da- so po vlomu skrili cerkveno posodo v zemljo pod S poleči Trobčeve gostilne v Kosezah. Včeraj so poli.-iieki orjrani tam res odkOi pali cerkveno posodo in jo vniji cerkvi. Posoda je bila samo deloma pokvarjena, mak, da so jo nameravali lopovi prvotno zdrobit- in jo prodati zlatarju, a so si pre-mi-ili- Tam blizu pod moatičkoni ao naUj detektivi že pred dnevi večjo posodo masu, k; jo ie skrila Ferjancičeva tolpa, ko je popre ie vlomila v Trobčevo gostilno. Tam <>o vdrli neke nočj eredi marca v shrambo !ct odnesli meso Belega prašiča in mast v TKfcšodj. Dalje so vlomili pred veliko nočjo tudi v .lagrovo gostilno v St. Vidu, kjer so ukradlj več šunk in klobas, dve posodi ma-j sti in več steklenic likerja ter žganja. V J gostimi so ponoči zaprli domače pod stres i ho ;n popili v največjem miru dva Štefana v;na. Kakor sc je izkazalo sedaj, so pograbili tudi nekaj dragocenosti, ki jih Ja-gravi Še niso pogrešili, Tud; pri Ja#ru nakradeno robo so odneslj v pozd, k jed* so jo naatednje dni, v kol kor je niso spravili drujram, našli domačj fantje, ki so odšli v trazd s psom. 1'erjnne'č in njegova družba so Kradli tudi po vaseh pod šmarno poro, dalje po Mostah, Fužinah, po &iški ter DoL nicah in Podutiku. Doslej aretirana samo Ferjancif in Tacinger. docim se veČina Ferjancičevih pajdašev N skriva. Iz Maribora — Opereta pripravlja kot poslednjo letošnjo novost popularno delo Lea Falla 'Dolarska princesa . To je opereta velikega, stila, ki spada aied največje uspehe predvojne operetne produkcije. Režijo vodi kot gost Josip Povhe, sodelujejo pa Igli-čeva, Barbičeva, Gorinškova, Kraljeva, Sancin, P. Kovic, Verdonik, Harastovič, Gorinšek in Crnobori. — Eden v potoku, drugi v krvi. V nedeljo dopoldne sta se v Zgornjem Ra.Central* turnir za šahovsko prvenstvo Maribora. Udeležili se ga bodo najboljši šahisti in bo med njimi ter sedanjim prvakom prof. Stupanom ostra borba. Turnir bo vodU prof. Sila. — Gledališče. Dre\i bo repriza Shavvove drame >Sveta Ivana* za red C, v četrtek pa, ponove VVernerjevo zelo uspelo komedijo »Na ledeni ploščic. Predstava bo za red A. — Sajuo zaradi cerkvenega p kopa -> svojci 83-letnega Jakoba Senek.. a. pie-vžitkarja na Velki, zamolčali pia. — ~k nenadne smrti. Starček se je pre.. tremi meseci obesil. Ko ao ga njegovi otroci našli, so javili, da ga je zadela kap. Sedaj ao razne govorice dale oblastem povod, da ao zo začele zanimati za starčkovo smrt in ugotovili ao, da se je Senekovič obesil. Svojci se zagovarjajo, da so zamolčali pravi vzrok smrti samo zato, da bi bil cerkveno pokopan. Iz Celja —c Dr. Karol Laznik v. Na Cajxkar,jevi cesti štev. 9 je umrl v ponedeljek popoldne po kratkem trpljenju odvetnik g. dr. iva-rol Laznik. Pokojni se je rodil 28. julija 1882 v Stranicah pri Konjicah. Gimnazijo je absolviral v Celju, pravne študije$*pa v Gradcu. Najprej je služboval v pisarni notarja g. Basa v Celju, nato pa kot odvetniški koncipient v odvetniških pisarnah dr. Josipa Sem.eea in dr. Frana XIayerja v Celju. Leta 1907. se je poročil. Njegova soproga ga. Hedvika izhaja iz znane narodne rodbine Škoflekove v Novi cerkvi pri Celju. Med vojno je bil pokojni kot odločen nacionalist izpostavljen hudim preganjanjem nasprotnikov. Leta 1921. je otvoril v Celju odvetniško pisarno. Mnogo let je bil član občinskega odbora in občinski svetovalec, nekaj let pa tudi finančni referent bivše celjske okoliške občine. Gasilska četa Gaberje ga šteje med svoje ustanovitelje. Z vrnemo je vodil tudi Splošno gradbeno zadrugo v Celju kot predsednik. Bil je član starešinske organizacije »Triglava". Sokola, CMD ter drugih narodnih in kulturnih organizacij. Jugoslovenska nacionalna stranka izgubi z njim zvestega člana in pobornika. Pokojni je bil kremeni t, iskren značaj. Za njim žaluje širok krog prijateljev in znancev. Pokojnemu bodi ohranjen časten spoinin, svojcem nase iskreno aozalje! —c Delovni trg. Pri celjski borzi deka se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 50 brezposelnih, delo je bilo ponujeno zrn 31 oseb, posredovanj je bilo 10. odpotovalo je 13, odpadlo 22 oseb. Dne 10. t m. je ostalo v evidenci 844 brezposelnih (090 moških in 154 žensk) nasproti 839 (691 moškemu in 148 ženskam) dne 31. marca-Delo dobijo: 4 poljski delavci, 3 hlapet po 1 ključavničar in kovač, 4 dekla, 3 kuhari- ee, 2 servirki ter po ena hotelska kuhari-ca, oroaniaka kuharica, natakarica, hotelska sobarica, privatna sobarica in postrv: niča. —C Urari je v nedeljo zjutraj v Celju, kjer se je mudil niimoejrede, v 70. letu starosti g. inž. Teodor Abelmann. gene -ralni direktor Teerega. B Dunaja. Trupla so prepeljali na Dunaj. V celjski bolnici j-umri v nedeljo 56-letni posestnik Mart m Dren iz Dreainje vatd pri Petrovoah. —c Lastnikom psov! Mett::o poglavarstvo opozarja laatoikc f^ov na pravilnik o i*> sesti psov in pasjem davku (glej Služben: list, kos 17 x dne 27. februarja 1937, čl. 1), na podlagj katerega mora lastnik prijaviti v času sd 1. do 15. aprila vsakega leta nad 3 megeee atarega p»a pri upravni obrhu v kateri se pes stalno nahaja. Za tekof* 1«mo se rok za prijavo psor izjemoma podaljša do vštetega 20. maja. Laetniki :t>ov o*' zarja jo na čl. 10. gori cit. pravilnika, kj pra vi: Kdor svojega paa ne prijavi, ali K« nepravilno prijavi, ali kdor krwi dolocula fcl. 4 (nošenje pasje znamke), fte kaznuje i*o M. 113 zakona o odvračanju in zatiran;>i I valskih kužnih bole/jij v dtoavarfu do B00 Don ali z zaporom do T>0 dni. Prijave, jc izvršiti pri mestnem računovodstvu (soba >L 12). kjer se dobe predpi* kovine pre* tj tpkicjlu pristojbino 1 Din- KOLEDAR* Dan^a: Torek. 13. apKla katoličani; Herrnina, DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino M&tica: Prisega tn Ijubes**" Kino Ide*«!: Ana Karesuna Kino Sloga: Kar hočete Kino Fiiion: Ailotria PrirodoM»vtio dVuAtvo; predavanje prof. Bačarja >o ptičjih selitvah tn ptičjih opa-aovaimicah« ob 18. v mineraloAki predavalnici univerze. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakairčič, Sv. Jakoba trg % Ramor Miktefllčeva cesta 20, Gartir* at* t mm Zaloška cesta. Patent na duhorttost jc bil pn/neOt -^Slovenskemu domu* 79 n/egovo \xert*tsnj<> notico o po\'isa>n ju pasjih t.:L.s- \ Ljubljani To priznanje so o potrdili lastniki psov, izvzernši snega, ki .» njem pr./v«./<», da ima sicer lepega lo***kega p«s, da pa takse od njega ne more plačati, ker /r»» t spriče\*alo, da jc ubožec na duhu Ljubljanski cucki — ttsti, ki jih je počastil s tem imenom to|POiaW a^ffiec« — so se \x:eraj posvetovali in tkJenlii pri//*-niti na duhovitost »Slcn\nskjga doma* svoje vizitke, da ne bo ostala pozabljena. Mi ta tkfep toplo pozdravljamo. Iz Ptuja — Stavbna «ezona. 7. zh m na je nastopila tud ^uia e»i« na- V Panonski ulici se -U* hiaa g. dr. Breuciča, ki bo predviTama do konca maja že do-rra.iena. '/ delt pc tudi nadalju je na hiši ge llorvatove. lliini lastnik Pla zotta Franc je daj popravit: fasado na ive* ji hisi v Prešernovi ulici. I redii se jc *ud. že mestnj ]*ark, kjer so posadili cvetlice Park je uredil vrtnar Vincekovič. TuUiiiclj.-ko princeso: < skj naraSčaj Sokola ponovil f mestnem gledališču, ki je hilo tudi tokrat popoJBOB*! zasedeno. Naraaftijnjkj t>0 zelo dobro po^kii li svoje v|ogs. Zlasti >o ugajale pevska ioč ke in pa baletni na*top oh apranljevasiju narascaj>ke^a orketitra. Vetk aplavi je žel trio — bneijski j udje — k] *o jih zelo do bro podali bratje LipiO, \'orr raenitj tako, da bj vlak prihajal v Ptuj pol ure prej. S lo sprejaembo bi bili hudo j>r.-zadoli dijaki, ki bi se po li oa mot;k vrniti domov, marveč bj morali čakali do 18.15 zvečer. Met»tua obČ.na in ^o>iK>lara1w korporacije, so vložile na direkcijo drlav nih železnic spomeni'o, naj te vozni red na tej progi ne ixj '.. bi, da lil direkcija to željo, kj je v kor.^t tukajonjc-ga prebivakAva, upoitevaji. — Na »adu j i livin^Ui ^e^eni |s bilo pri pnanih So volov, 826 krav, 21 bikov, 48 juncev, 98 tele»t, H17 konj jn 19 Irebei, skupaj 807 glav, od katerih (s btio prodan.h M" crlav. Pov[iraŠevauje po /iv.ni je i »ostalo SC koliko i nkmjio M zato %o tudi neko poskočile cone. Vole so proda alj po •>•">'' do 5, krave po 'J do :i.7."», b^k.- po !<• 4. junce po 3^6 do S.^), tele'.a 126 do 4 30 za ker žive teže. Konie t^> psad po 1200 do 4.700, žrebeta jia po 1000 do 2-800 D n Cena konjem \m i/redno niTMill Na svinjski e**jem je bilo pripel:anih 402 svinj, danih pe Us\ FroleMike - .tre od 6 do 12 tednov so prodajali pe to do \n) I>;n ke mad, dcb'"l^ cvinje no 6 do 7.25 in pl* m.-;» t-ske Hvinje y>o 6.10 sa i Lj n kcz leže. — Denarnice se jc hotel polastiti. Na ži vinskom «pjmu se je po-estniku Medvedu Simonu iz Mihovrev približaj nek fant, na j s brž brezposeln, ki je hotol irkorrtti une-60, da bi mu izmakni! iz zimske sukni mastmo denarnico, v kameri je bik) okoli 4000 Din. Medved pa ie Se pravočasno /;* čutil tujo roko na suknji, vendar je Fant že dirjaj po sejmu z denarnico. Ko je opazil, da £a zasledujejo, ie vrgel de-narnco proz ter pustil tudi svoj plašč. Zadevo ima v rokah sodišče. — V tepeta obe trezen. Posestnik Matija Dreveniek iz Podlehnika se fe te dnj vra* cal z dela domov. Na cesti ie naletel na družbo fantov, s katerimi se je zapletel v prepir. V sploam; zmedi je nekdo sprožil lovsko puško in žibre so zadele DrevenŠka v levo stejrno. Težko ranjenega Drevenfika so prepeljali v bolnišnico. NATAKAR JEVA VLJUDNOST Natakar: Klanjam se, gospod doktor! — Kakšen doktor? Jaz nisem doktor, temveč pek. Oprostite, gospod, če pozdravlja človek ves dan tako, se pač lahko zmoti da reče doktor rodi peka. Stev. M »SLOVENSKI NARODc Unk, U. aeslla tUH. Stran 3 SENZACIONALNI FILM, POLN NAPETIH IN NEOBIČAJNIH PUSTOLOVŠČIN B O B Y G O X JIM V A N C K GARTER DIXON MLADI ORLI Režija: HABRY O. HOYT Veliko skautsko filmsko delo, posvečeno predsedniku Zedinjenih držav ameriških, goepodu Franklinu D. Kooseveltu. Zgodba dveh mladih akautov v džungli. Borba s krvoločnimi tigri, sovražnimi indijanci in krutimi razbojniki. PREMIERA V SREDO, DNE 14. t. m. V ELITNEM KINU MATICI. DNEVNE VESTI — Zahteve naijh hotelirjev. Včerai smo poročali, da so adborpvala v nedeljo v Zagrebu naii liotelirji. Na kongresu ie bila *prei>eta obširna resolucija, ki se v nji hotelirji izrekajo protj pnsilnfin združenjem in osotavijaio, da ie naše hotelirstvo obremenjeno a previsokimi taksami in davki. Hotelirji so nastopi!: tu
  • J5, ?5 pnr pri znamkah p«> 0i?S in 1 Din. prj znamkah po 1-50 in 2 Din. Po višek 0.25, 0.75 jn 1 Din od vsake znamk« pojde v ko-rist Unijo za zaščito dece v Beoirradu. osnovna vrednost pa v državno faiagajao. Te zn?mk.' s*- Nv!o prihajale neobvezno. — Ij Zanimivo predavanje v Ljubljanskem klubu. V četrtek 15. t. m. oh 19.45 bo predaval v Ljubljanskem klubu generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu gospod D joka Cnrčin o svojem po-Tova-rtiu v Ameriko. Djoka Cmčjn tje član sveta mednarodne^ra urada dela pri Društvu narodov v Ženevi. 1. jer sodeluje že v»\- |k i kot delegat delodajalcev. Lani ie k<>' Slan komisije Mednarodnega urada dela prepotoval Južno in deloma tudi Severno Ar»i\. o n o tem svojem p ">:*"»van hi bo prsdavail v Ljubljanskem kluhu. Posebno po/zorno^ Ivo posvetil družabnemu oo- 0 m j u žene v Ameriki. DANES POSLEDNJIC! KAR HOČETE v glavni vlogi: Elisabcth Bergner l2< MAT DANES POSLEDNJIC! PRISEGA EN LJUBEZEN T glavni vlogi; Willy Birgel, Hansj Knoteck Režija: Kari Hartl TEl. •IV? UNION A L L O T R I A Režija: Wllly Foret Jenny Jugo — Renate Muller, Adolf VVohlbriick m — Položaj naSega trgovskega stanu. Centralno predstavništvo Zveze trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije je včeraj nadaljevalo svojo konferenco v Zagrebu in ob zaključku je bilo sprejeto poročilo za javnost- V njem je rečeno, da je zakrivil težak položaj našega trgovskega stanu pritisk tujega kapitala, ki je angažiran celo r trgovini na drobno, dalje sistem f ili jal, industrijskih prodaja !nic in veleblagovnic, kj onemogočajo z zaposlitvijo nekvalificiranega zJa^ti mizerne plačanega ženskega osobja in mehanizacijo dela šolanje ivokovnega podmladka, dalje je krivo i voriziranje nahavljalnih zadrug. Naši trgovci nimajo nič proti zadružništvu, če se ne peOa s trgovino, ne da. bi plačevala ; vne dajatve. Zaradi neenakega obdavčenja v poedinih banovinah nastajajo razne davčne fronte, ki onemogočajo pravilno razdelitev blag«. Brez potrebe se zavlačuje novelizacija gospodarske zakonodaje. — Druga radijska oddaja za nase izseljence. V noči od srede na četrtek od 1 do 2.15 bo oddajala beograjska radijska postaja na kratke valove obenem s holand-sko postajo v Einhofenu že drugič našim izseljencem v prekomorskih državah namenjeni program. Prva oddaja je bila 1. aprila in radijska postaja v Beogradu je dobila mnogo zahvalnih pisem iz inozemstva in iz naše države. Vsakih 15 dni bo fjala v bodoče beograjska radijska po-sfo.ja na kratke valove program za naše izseljenec, dokler ne bo zgrajena nova kratkovalna postaja 10 kilovatov, za katero je kredit že odobren. V sredo ob 1 ponoči bo go\ oril notranji minister dr. Korošec našim izseljencem, potem ho pa sledil koncertni del programa. Oddaja bo zaključena z vestmi iz domovine in z napo-ve lic naslednjega programa. — št. .Tanž na Dravskem polju. Z. obiskom, kakr«neira še ni doz vela nobena uprl .-i:ev v St, Janžu. so se dobro odrezali y nedeljo z voselo;gro >Mickj ie treba mos ža< v proslorih £. Omika. Čudimo se samo. zakaj ni 1»;1 za dobrodelno prireditev na razpolago Društveni dom? Saj smo menda vs| enakopravni farani in bj morali uživati iste pravice kakor peščica nevoščljivcev. Če->rtamo požrtvovalnemu g. upravitelju Jarcu m njegovj soprogj ter visem igralcem, ter želimo, da bi jih kaj kmalu zopet videl; na odru. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani . in Skopi ju 17 v Zagrebu Sarajevu in Splitu 16. v Mariboru 15 v Beogradu 14. Davi je kazal barometer 757.9 mm temperatura je znašala 5.3. — Po zločina si je sodil sam. Na železniški prosi v Kozarjah so našli včeraj zjutraj truplo bivšeca delavca iz vasi Skriješ vo prf St Rupertu na Dolenjskem Franca Gornika, ki ie imel na vesli več tatvin, vlomov in razbomišrtev. V nedeljo nopoldnt* je prišel v Kušcarjevo gostilno v Kozarjah. kjer se je seznanil z delavcem Josipom Zi- belnikom. Protj večeru mu je znianikalo denarja in prosil je Zibelnika, naj mu pogodi kolo, češ da mora po denar v Vevče. Zastavil mu je plašč in kmalu se ie vrnil. Planil je v sobo s samokresom v roki in prerezal najprej Zibelniku žilo odvodnico na roki, na njegovo ženo je pa streljal in jo ranil na zapestju. Končno je zbežal na železniško progo in misleč, da je oba umoril, se je nameraval najbrž odpeljati z vlakom-pa je prišel pod lokomotivo, ki ga je raz* mesarila. Morda jc pa šel sam v smrt iz strahu pred kaznijo. —Ing. Stojanovič izpuščen. Včeraj je bil znani zapeljivec pokojne Mile Dimitrijevič v Beogradu ing. Sveto zar Stojanovič izpuščen iz zapora do izvrsnosti obsodbe. General Vlajko Talič in upokojeni pomočnik finančnega ministra Josip Stojanovič sta se sodišču zavezala plačati 500.000 Din, če bi ing. Stojanovič pobegnil v inozemstvo. — Andreja Škrabla ima na vesti Branko Vujič. Včerai' smo poročali, da ie bj! v soboto i>onoči v Zagrebu ubit brezposelni m ižanski pomočnik Andrej Škrabel. Policija je kmalu dognala, da ga je uhil mehanik Branko Vu.iič kj ie sprva zločin tajil jn skušal zvrniti krivdo na svojega prijatelja Martina .šolmana. včerai ie pa priznal, da ie on zabodel Škrabla. Izgovarja se pa. d i je storil zločin v samoobrambi, ker se je bal, da bi ga Skrabel ne napadel. — Smrt pod vlakom. Včerai aju-trai se je pripetila na kolodvoru v Pušči Bistri smrtna nesreča. Z vlakom 6e ie peliala lSletna kmetica Jagica Grerec in vasi Jakovlie. Pred no se je vlak ustavil je hotela skočiti iz vagona, pa je tako nesrečno padla da je prišla pod kolesa, kj so jo pregazila, da Os bMa takoj mrtva. Shroievodia ie sicer takoj ustavil vlak. toda bilo ie ae prepozno. ^- Putnik priredi od 23. do 26. t. m. izlet 7. avtobusom v Milano na milanski sejem. Potuje se e kolektivnim potnim listom. Prgave do 20. t, m. Cena vožnji ta epe aranžmane, izlete in vodiče Din 950.—. Informacije v hilerarnicah »Putnika*. Gajeva ulica in hotel »Metropol*. V Kranju trafika '-Komatarc. vjs-a-vis hotela Stara pošta. V Kranju Avtopodjetje Goričan. — 75letni starec bo moral plačevati ali-mente. V vas: Korije blizu Virovitice živi 751etnj kmet Stjepan SmiLjanc«-. ki ie bil pred dvema letoma obsojen na plačevanje aUmcnfov. Tožila« ga je LSletna sosedova hoerka Kl i za beta, Pavič. ki je pred dvema letoma porodila hčerko in izjavila, da je oče njenega otroka Smjlianec. Starec, ie sicer priznal ljubavno razmerje z uio, ni mu pa -Jo v iriavo. da l»t bil oče nezakonskega otroka tj. Iz Ljubljane —dj Mihael Vlaj nmrl. V svoj- trgovini v \Volfovi uljci jc davi nenadoma preminil znanj ljubljanekj trgovec g. Mihael Vlaj. Pokojni je bil rojen 1. 1876 v vasj Vadarci v Prekmurju. Ko se je izučil trgovine, je kmalu prišel v Ljubljano, kjer je bil dolga leta v službi v veletrgovini Urbamc na 9v. Petra cesti. Po prevratu se je kmalu osa= mosvojil in otvoril lastno trgovino v \Yo!-fovi ulici, ki mu je šla zelo dobro. Pokojni Miško- kakor so ga klicali prijatelji, je bil veljk ljubitelj prirode in vnet planinec, zato to ga poznali ljudje širom dežele. Zadnje čase je bil zelo potrt in je zapadel v globoko duševno depresijo. Pokojni zai u-šča mlado soprogo i ti mnogo sorodstva. Pos greh bo v četrtek ob 14.30 iz hiše žalosti v (iradišču 8, na evangeljsko pokopališče. Bo-d; ohranjen (plemenitemu pokojniku blag spomin, žalujočim o?ralim. nase iskreno so-žalje! — lj Nov red pred pošto. Od nedelje Ljub ljančani ne sme\jo več prekoračiti važn<^ Ift križišč počez, temveč samo pravokotno. Da bi se naši meščani, kj sicer dosti drže na tradicije. Čini prej seznanili in sprijaznili z novim prometnim redom, stojita pred glavno pošlo kar dva stražnika in včasi vljudno, včasi pa tudi ne opozarjata Ijudj na nov red. Toda novi predpisi so kakor vsi drugi. Pešci so namreč razdeljen; v več skupin. Navadnega zemljana opozarjajo stražniki precej nevljudno, boljšega gospoda v4jud-neiše, častnikov s| ne drznejo opozarjati na nove določbe, civilistom z zelo dostojnimi družabnimi položaji pa se klanjajo tudi če gredo čez križišče po stari navadi. Alj bi ne mogel veljat j za vse enak red in ali bi se ne mogli vsj držati novih določb? —lj Nov nasad. Mnogi meščanj še niso opazili, da je Ljubljana j>os1aln zopet bogatejša za lep nasad, ki ie posebno zani; mjv in potreben. Neštetokrat smo že govorici o nenavadni perspektivi, ki se nudi gledalcu s Sv. Petra nasipa in z Mariiinega trga proti Vodnikovemu trgu. Menda ni n.č znafilnejšega za Ljubpano kakor vivta me; sarskih stojnic, lesenih kolib v drevoredu ob Ljubljanici. Zdaj bodo te umetnine naše stavharske umetnosti nekoliko maskirane z vrbam:, kj iih je mestno vrtnarstvo nasadilo na obrežju za kolibami. Cez nekaj let bo jxi to kitajsko predmestje povsem skrilo, vsai poletne mesece. Samo po sebi se razume, da pri nas nihče ne misij na zidanje tržnice. —1{ O ptičjih selitvah in o ptičjih opazovalnicah bo predaval pod okriljem Prjro-doslovnega društva g. prof. Rafael Bačar v torek 13. t. m. Problem ptičjih selitev je zanimal ljudi že v 6tarem veku Mnoga poročila z tistih časov nam pričajo, da :e vse znanie bilo zelo fantastično brez stvarne podlage Sele uvedba metode obročkanja ptičev nam fe omogočila zan**Mjivo jn natančno proučevanje ugank ptičje selitve Dandanes ie po celem svetu razširjena mreža ptičjih opazovalnic, ki z obročka njo m ptčev -kuša:o režrti zanimive po:ave iz ptičjega sveta Tud' pri nas v Luihliaui imamo tako opazovalnico, kj uspešno delu* ie že od leta 19*26 Predavateli nam bo na podlagi dosedanjih uspehov te opazovalni- ce raaioail pomen, varoke in druga vprašanja ptičjih selitev. Predavanja ee vrti v mineraloški predavalnici unieerae ob 18. uri. Vstopnina 4 Din. aa dijake 2 Din. —lj Žitae ograje ob pe*|b aa Grad. Ljubljanska mestna občina vaomo skrbi za evo* je meščane. Imamo odredbe« ki ao potrebne ali nepotrebne, samo teško je reci, da so veljavne. Ob poti na Grad so namreč skoraj povsod žične ograje in mora stopati človek prav previdno* če si noče raztrgati obleke. Po žičnih ograjah se zlasti odlikuje Strmi pot, ki se odcepi od Stretiake ulice in je zek> ozek, zaradi tega pa tudi posebno pripraven za žične ograje Morda se bo naša mestna občina spomnila, da ob takih, šetaiiščji po predpisih ne kaže postavljati žičnih ograj in poskrbela, da bodo čim prej odstranjene, če že tako lepo skrbi cek> za pse. —lj Popravek. Z ozirom na Vašo notico, ki e te io objavili v ponedeljek, dne 5. aprf-la 1037, št. 70 na strani 3, stolpec 2 sredi, pod nasJovoui: >Tako unicutojo skromno domače podjetništvo*. Vas prosim, da v smislu § 26 zakona o ti&u rzvo&te objaviti v Vašem listu na istem mestu in v enakem tisku sledeče uradno pojasnilo oz popravek: Ni res. da je z aprilom mestna občina zvj šahi trošarino na domače dalmatinsko cvetje od 5 par aa 15 Din od kg, res pa je. da se trošarinska tarifa v odmeri trošarine na domače cvetje od 1. 1933. ni prav rrle izpremenila, ker je' od tega leta ostala ista, to je Din 0.50 od ker. Zato tudi ne more biti res. da mostna občina na eni etrani uničuie domačo podjetnost in odjeda kruh roarlavrm. siromašnim d orna con om, ki 60 si z uvažanjem in prodajo dalmatinskega cvetja služili skromen vsakdanji kruh, na drugi strani pa- podpira tujce: nasprotno je res. da je domača cvetlična obrt v tar. post, 29-b zaščitena ker je odmera za ostalo sveže iužno cvet?je t. i. inozemsko, odmerjena po tar. post. 29 - č po Din 15— za kg. V odmeri tarifne postavke za cvetje, t. j. prejšnja postavka 27. eedajtar. post 29 ni nastaJa bistvena odmerna rzpre-meniha. izpadla je v tooki č beseda »inozemsko«. Z odJičndm spoštovanjem Predsednik: dr. J. Adlešič —lj Nesnaga na hodnikih. Vedno, kadar se na trgu pojavijo laške pomaranče aii domače sadje, lahko staviš glavo, da bodo ljubljanski hodniki polni lupin in odpadkov, ki so, če nanje stopiš in spodrsneš — lahko usodni. To delajo ne samo otroci, nego tudi starejši. Po cestno-policijskem redu je to kaznivo, toda gotovi ljudje se za predpise ne zmenijo in zato naj red napravi — policija! —lj V parke so bile te dni postavljene klopi. Zdaj naj mestna občina nastavi še paznika, da razposajena mladina ne bo lomila grmičja, onesnažaia klopi in man-drala trave, ko baš vse poganja in zeleni. —lj Zakaj nt nobenega »rešilnega čolna« v Gruberjevem kanalu? V tem kanalu se ne more rešiti ponesrečenec, razen če plavaš za njim, ker ni v kanalu nobenega rešilnega čolna in tudi nobenih >grabelj^. Vse to pa zato, ker so se ob regulaciji in poglobitvi kanala baje dunajski inženjer j i izjavili, da v kanalu takega čolna — »ni treba!Od-bor za osuševanje Barja? preskrbel rešilni čoln. —lj Kaj pomenita doba pubertete in doba klimakterija za ženski organizem? O tem važnem predmetu bo predaval v dvorani Delavske zbornice v Četrtek, dne 15. t. m. ob 20. uri zvečer docent dr. Ivan Matko, šef internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani. Občinstvo se opozarja, da bo predavanje spojeno s projekcijo raznih slik in da bodo občinstvu na vpogled razni preparati že od 19. ure naprej. — lj K akademiji pomladka JS. Včeraj smo poročali o akademiji pomladka Jadranske straže na ženski realni gimnaziji. Na čelu častnega damskega komiteja pa ni bila soproga direktorja zavoda g. Bajca, ki sploh ni poročen temveč soproga župana ga. Adlešičeva. —lj Sadjarska podružnica š&ka - L.jun. ljana. V sredo 14. t. m. ofo pol 20. uri je skioptično predavanje o sadjarstvu in vrt nar.:tvu v samostanski dvorani v Šiški. Slike bo pojasnil predsednik g. Kafol in vrtnar g. Ceh Ivan iz Šiške. —lj V počastitev spomina za blagopokojnim g. Josipom Turkom je darovala rodbina dr. Frana Ogrina, banskega svetnika v I ■'ubijanj podpornemu društvu gluhonemih znesek 100 Din. Kupujte domače blago! I V JE Film velikih strasti, prirodnih sil in neizmerne sreče, po poznanem P. KELLERJBVEM ROMANU »WAUDYVTNTKR«c Hansi Knoteck, Viktor Staal Samo od srede 14. do petka 15. t. in, V KINU SLOGI. Samomor slušatelja medicine Ljubljana, 13. aprila. Včeraj popoldne je skočil blizu Dolnje Lendave pod vlak slušatelj medicine in igrač SK Lendave Josip Hartman, star 22 let Prispel je bil iz Zagreba v Maribor, kjer je igral na prvenstveni nogometni tekmi SK Lendave proti mariborski »Slaviji«. Po tekmi ae je hotel vrniti v Zagreb, pa so ga tovariši pregovorili, da sc je odpeljal z njimi v Lendavo. Tam jc tovariše prosil, naj ne povedo njegovim domačim, da je igral v Mariboru, ker ni hotel, da bi njegovi starši vedeli, da je v Lendavi. Vao noč je prebil v gostilnam včeraj dopoldne jc pa prišel v kolodvorsko restavracijo, kjer ga jc prijatelj vprašal, kdaj se namerava vrniti v Zagreb. Hartman mu je odgovoril, da sc ne misil več vrniti. V kolodvorski restavraciji je kadil nervozno cigareto za cigareto. Ko je odpeljal vlak iz Lendave, in je bil komaj pol kilometra od postaje, je skočil Hartman i//a grma in se vrgel pod vlak. Strojevodja ga je sicer v zadnjem hipu opa/il. pa ni več mogel ! ustaviti lokomotive, ki je nesrečne^ štu-i denta tako razmesarila. da je obležal na progi mrtev. SPORT Delovanje novomeškega športnega kluba V mestni občinski jKMvetovalniei se ie pred dnevi vr.Ml dobro obiskan občni ^bor SK Elana. Zborovanje je otvori 1 zasli!/.:r predsednik klulw» ing. Josip Medic ki jc poročal o delovanju kluba in člane bodril k še intenzivnejšemu delovanju n procvrt kluba '"n v kori«t našega me^ta. Tajnik prof. Jo?.c Koe je poročal, da |e bilo od zadnjeera ohčnega zbora 2*2 rednih n 5 izrednih "sek na katerih so se obravnavale tekoče zadeve Haba, Klub je prejel ^60 dopisov, odposlal pa D."». V nadaljnjem poročilu je omenil, da sta se oapeino vršila dve športna propagandna dneva, mednarodni dvoma teh s K. A. C. Klub jo nastopil na teku zedinjenja, mitingu SK Tlanne, dvakrat na Primorju v Ljubljani, igral pa je vsega 4 nogometne tekme. Prirejena sta bila tii»ii dva tečaja smučarske gimnastike, katera je vodil prof. Marian DobovSek in laMtoaUetakj teeaj, ki ga je vodil trener za dravsko banovino g. Klein. V&i tečaji so bili dobro obiskan;. Blagajnik Picek Edj je podal blagajniško j-oroTilo. iz katerega po* snemamo, da je ima! klub celokupnega prO-meta 98.668 Din. dohodki so znašali i I 109 izdatki pa Hir;, saldo blagajne zna ga 3-444.75 Diek = cija zelo uspešno razvija. Poročali ie tudi, da se namerava v letošnjem le»tu tenis igrišče povečati tako, da bosta dve, ker eno samo ne zadostuje več. Pri volitvah je bila izglasovana ena lista, s sledečim odbos rom: predsednik inž. Medic Jože, podpredsednik Dular Ciril, tajnik Bagedaj Franc, blagajnik Picek Edi, odbornika Šetinc Lado, Hlede Štefan, revizoria Pauc I Jo Splihal Jože, dr. Davorin Gros pa je ponovno izvoljen za predsednika tenisseekci [e. Klub ee že zdaj pripravlja za propagandni lahkoatfe-tFkj mitiner, kj se bo vrš 1 4 iulija. ★ — Velike kolesarske dirke. Koturaški ve* je pripravil obširen program za letošnjo kolesarsko sezono. Razen saveznegu cestnega prvenstva bomo imeli letos tudi več velikih dLrk na Hrvatskem in v S'ov-e-ntti. Od 15. do V. maja bo velika ro-ed-Idubska koJesamka dirka, okrni: Hrvatske jn Slovenije v treh etapah na protri dol z i okrog; 500 km To dirko prirede ilustrovane športne »Novosti«. Beograjski koturaški podsavez prtredi od 8. do 10. junija n* okrog \lV km doitci protri medmestno tek mo Beograd—Sofija. Državno cestno prven stvo funjoriev bo 20. juniia na progi L;u' leana—Celje, dolgi 75 km. Zvezdna voinja v tVlje vseh eJovenekih n, hrvatakih klubov lK) 11 juiiija. Glavno cestno državno prven stvo za, prvorazredne vozače na ProgS Za greb—LubljaDa dolgi 150 km bo 8. avgu sta. Dirkališjko državno lirveustvo za iuni i r,e in za prvwa^jodne vozača bo na dirkališču v Ljubljani 5. septembra. Gorsko državno prvenstvo na progi Zagreb—Sij« me ho pa 3tk aeot«nibr;t. gledališče DRAMA Začetek ob JO. uri. Torek 13. apiila: zaprto. Sreda 14. apiila: Matura, Red Sred*. četrtek 15. aprila: Sirnionija 1937. Had A Petek 16. aprila: Med štirimi stenami Red C. Sobota 17 aprila: Matura. laven. OP t k A Začetek ob 20. uri. Torek Ki. aprila: Zapito ^Gostovanje opere v Celju: Traviata*. Sreda 14. aprila: zaprto. četrtek 15. aprila: Uro z onega sveta. Re*l Četi tek. Tctek 16. aprila: Ob 15. uri: i'uv aileria ru-sticana, Glumaci. Dijaška predat.u. po znižanih cenah od 15 Din naVI Sobota 17. aprila: Tia\i;it,i. Izven, /n žane cene od 30 Din navzdol ♦ l'reniiera Ke.s;»hi^ijeve op**re »l'laim u bo prihodnji teden. Libreto opere jc. spi M Claudio Guaatalti DO neki ungle&kl snov i 7. naslovom >čarodejka«. Dejanje open se godi v 7. stoletju v Ravenm. ko je bila v pohiem razcvitu bizantinska doba. Glavno Jensko partijo ftilvane bo pela ;;a. Gjun-g*jenčeva- I litija je nenavadno obar ina in zahtevna v pevskem in igra V-1:« :\\ oziru, naši primadoni bo zopet nudila omiko da dosefce velik umetniški uspeli. Gl&sba je zmerno modema. Ta opera se mnogo Izvaja v Italiji, v tekočI sezoni so jo Izvaja M tudi na dunajski dvomi open, in jo pripravljajo tudi v Dragi. Mrteattt: Niko štritof. režiser: prof. Sest. Iz Kranja — Po MBaJh nie»*xih odkrita lalvMia 11 činskemu revežu Miheliou Antonu je lan. avgusta neko nedflje po|ioldue n.i M»^stne;u trgu iztraal z rok nek nepridiprfl\ rebf no uro. are4no 900 CHa. Na jK>itla podjaay ga opisa je stražnik MihclTič v (zc**?iimi pr. Mavrju v nedeljo popoldna prijel marateka ga pomocjiika !i. J. ii ^kof'e l»Ue, ki ie tatvino pr.znal. poJVeeal Pa je, da ima urn dom:t. Fanta so za prh — Mira Kovufeia. 1'. A \% iepobol -va pijanka, ki ?p rada nai»' in napije v ka ki gostilni, potem pa izt:.a.- To jt* »doni ie v več kranjskih gostilnah, v nedeljo | v •Prešernovi Ulet. -. Topot *>o o tmi prijel in zaprli. Motoristi z**pet izzivajo. Suoiov v bližini hotela »St.tra posta« .^e prilo2u*,c jo. da [notariati nala^V- ponoči l:aJt* mir p svoim; motorji. Potrebno bj 1 ' *tro?»* kazni druo reda. Iz Litije Kaj bo 7 ustavljanjem br/>\l.<: Naš list je kot prvi poročal o želji zasavskega prebivalstva, da bi gte ustavljali brzovlaki v Litiji, ki je geografsko, kuL turno, gospodarsko in politično središča* Zasavja. Zdaj \n;>rašujejo ljudje, e> b-> direkcija državnih želeanic \Tx>števala n _ še upravičene želje. Iz vrst tukajšnjega prebivalstva pa se je pričela tudi akciji da bi dobilo Zasavje Kkalen vlak, ki naj bi odhajal okrog 23. ure iz Ljubljane. V odhaja poslednji vlak ob 18. uri, kar je odločno prezgodaj, odnosno bi morali dobiti še en vlak med 22. in 2S. uro. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—^ davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din C a 303 * 1 - i m . Petra c. 14. TIHEGA DRUŽABNIKA za prevzem večje trgovine iščem. Uspeh siguren > Volna c Pasaža nebotičnika. 1062 IZREDNA PRILIKA Umetno sušeni parketni odpad ki poceni pri F. VERTACNIKU Masarvkova cesta 23. 17. L. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din CEPLJENE TRTE enoletne, na ameriški podlagi. Muškat Kraljica vinograda. Mu-scai eopr. Matbias Jovana. Kraljica Jelisaveta tvrdke Vladš-sLa? HiršI in drug, Subotica, — ima na zalogi SEVER & KOM P-» Ljubljana- — Posamezna trta od navedenih vrst stane 5 Din POLEMENTALSK1 SIR KG 18 DIN Cerne Oskar, Sv. Petra c 35. ~" POHIŠTVO moderno, večja izbira v zalogi, izdelujem po naročaju. Cene solidne. Andlovir. Komenekega 34 10 ki Prihajamo /opet •i prinašamo 7adnjc nodne A. VELEMANUFAKTURA &E. SKABERNfi LJUBLJANA Oglejte si izloibe! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 1*. aprila 1937. Ste%\ 83 Univ. prof a dr. Rajko Nahtigal — šestdeseti etnik Ljubljana, 13. aprila. Vodja slovanskega instituta na ljubljanski univerzi profesor dr. Rajko Nahtigal o čigar najnovejšem delu »Starocerkveno-slovanske študije« v izdaji Znanstvenega društva je bilo nedavno tu poročilo, prekorači z današnjim dnem svoje šestdeseto življenjsko leto. Za profesorjem Prijateljem, katerega šestdcsetletnico smo slavili predlanskega božiča, je prof. Nahtigal drugi scxagesinarij naše slavistike, pa je primerno in -M>trebno. da ob tej priložnosti tudi širšo javnost seznanimo z njegovim življenjem in učenim delom, ki obsega sicer ves slovanski svet, a vedo zanj le redki posvečenci. Naš današnja jubilant se je rodil na sobotni dan 14. aprila 1877. ▼ Novem mestu južnoalovanoko-itJUajanako (sporno vprašanje v luči nekih znanstvenih podatkov« tako v slovenščini kot tudi francoščini za informacijo na mirovni konferenci. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani, ki ji je prof. Nahtigal s svojo veliko delavnostjo m ugledom mnogo pripomogel do veljave in razmaha, je prevzel vodstvo tukajšnje slavistike kot zastopnik splošne slovanske filologije. V ta pravec je usmeril več visoko cenjenih študij o glagolici in nje postanku, o atarocerkvenoslovan-skem evhoiogiju i. pod. Li. 1926. se je udeležil odkritja spomenika Francu Miklošiču v Ljutomeru ter imel velik slavnostni govor o njem, ki je izšel v Ljubljanskem zvonu, čigar sotrudnik od Prešernove stoletnice dalje je vedno bil. Razen znanstvenega učiteljskega in publicističnega dela si je dal mnogo opraviti s podrobno organizacijo zavodov šele ustanov ljene univerze kot član vseuči liske komisije. Čuteč široko vrzel samostojne sloven ske akademije je dal pobudo za ustanovitev Znanstvenega Društva za humanistične vede. ki mu je predsednik od začetka 1921, Izven šolske obveznosti je tri izpitne periode od 1926. do 1935. opravljal tudi nelahke posle predsednika izprase valne komisije za državne profesorske izpite ter zaradi svoje visoke n« samo duhovne, ampak tudi stčtv kulture ostal vsem kandidatom prav gotovo v najhva-leznejšem spominu. Bil je deleim tudi najvišjih počastitmr. ki jih more dati univerza svojim državljanom, da je bil v š. 1. 1927-28 rektor, prej pa 1. 1919-20 prvi dekan filozofske fakultete ter 1. 1934-35 ponovno. Država ga je odlikovala z najvišjim relom sv. Save. a znamstvene ustanove 3 svojim članstvom: Znanstveno društvo v Ljubljani. Sk>vansky ustav v Pragi. Srpčka akademija v Beogradu, Jugoslavenska akademija v Zagrebu. Ko si naš od vseh. učiteljev in učencev, prijateljev in znancev srčno Ihibljeni in globoko spoštovani zaslužni sslavljenerr herojsko nalaga sedmi križ na ramena, je nas vseh goreča želja, da bi se mogli še do metuzalernoviu ve-^eliti njegovega blagega srca in vedrega duha! se o povišanju Ne drži trditev da bi bili psi v Ljubljani luksuz Ljubljana, 13. apiila Velee-ortienl er- urodnik! Pred kratki«m ste dali že v dveh primer h v Vašem cenjenem listu prostora v-jsticaiii, ki žisiosajo nov pravilnik o obči nekih taksi h na pse v Ljubljani. Ker gre v tretje rado jrotovo ne boste odklonili teh vrstic, ter iim dali prostora v »Slov. Narodu<. Gornji sklep občinskega sverfa ie namreč vzirudil v mestu vihar, kakor si ira občinski svet ni predstavljal, in ne bo šla zadeva, kajr tako mimo ljubljanskih meščanov. Zakaj da ner bom skušaj nekoliko DOtasarti jaz, ki se pečam ? psi že mnojro sen star Ljubljančan ter poznani torej dobro domače razmere, prejšnje in sedanje Pouči nas že precled dnevnega č.«>*»pisja, da so sedanji časi zHo maio s:irumi. Tatvine, viomj jn ropi se dogajajo dan za dnem v mestu in okolici v tak oni obsceni, kakor še nikoli. N"j t/vre,; čuda če si aafttt-Vj kdor le m«>re, psa čuvaji, majhnega ali velikega, pa naj s.i bo te aH one pasme. Ni res. da *i dovoli k) Ljubi; anoani !nk-Bus. 6e imafo psa. temveč silijo iih k temu razmer* skrb /a kis t no v.imn?t in imetje. Kdo Daj p.i opozori d°Trj*ljWi o priklenjenih psov«: > . . .Vsi. ki obsodijo svojetra u-b^cresra psa na verigv), pa lude. da je priklenjen pes oajbokjfie varstvo pred vioaaflof kar pa nikakor ne drži. Odličen nčrtelj kasenskega prava univ. prof <;rčnna d4x«*slai kaovolite. da 7ln.h-e za živali« iz že omenjenega Ista 1. 198&, zvez. 1: >... PotTel^i po Živinski lx>lnici v I/ubijani pa je ve-luo večja- Ne samo podežolani. tudi meščani naglo rastoče Ljubljane iTojjio m-noiTO živali, dekana 7«» sros^Miarsko kor-st de!«v tna aa isbavo. Toda mestne prilike zelo ot.ežkoč.a.:o v/držev.-injp in pravilno neco-vanie živali. Vzemimo za primer sa-mo osa, ki zavzema v slehernem ivašem mestu najvidnejšo vIo£i> med doma Orni živalmi. Kje naj LTa. la>tnik. k- nnii svoje lastne hiše, kopa. snaži striže, k jo nai £ra zdravi, če olw>li? In vedno je kopanje, snaženje in striženje že prj zdrav, ž vali t^rav tako potrebno, kakor prj človeku, v podvojeni meri pa pr l>olni Take in sličn^ f^sl^ or>ravli:at,i jp v mo»iu dolž.nost živinske hoJnir.e združene g primernim aalifeNi za živali. - Kako ne\-a,rno jc. če ostanejo živali .bolne na T.alez.ij.ivi bolezni v domači oskrbi- Skoro neiTocbna ie motnost raT^irjenja boioiai na druce živali. prj nekat^»ri*h bolP7.njh eelo na ljudj. Tn ?e izolacijski oddelek bolnfeo za žjiva'h' edini najvažnejši izhod ... « fz vsega t«*ra ||s razvidno, da pp 1ju1>-Ijan-s-ka občana pos!tižuv> dvojno mere. ka.r fJe reop-m ? meščanov za »o ali ono modernizacijo Zativrf) po po\'S^m rwur>-ra v^Ait*' ravno-kur raz-irlašAiip povišano taks« na i*11 vpričo sedanjih razm^ ko si n:t. koe»rhj zooet na razp^'a.'T« sv*»že mopj. ko s*n ostr«>Te!i psi izp^nj1.1 sv^fo dolžnost fp onernorlj. Skratka, vprašanje Tdubljane.-na. rp ima psa-" m" teh - tpxa.vni'h žjvljeniskih razmerah za zabavo, pa Vam bo odgovorilo 99%: »Da. man psa. toda kot. tovariša fn čuvaja-« Zaunaj nič večji kakor MQ l^in za eneca psa; in pri tem naj bi tudi ostalo v Ljubljani. Roža ns ki Po šofiranju jih spoznate Ra\matelj varnostnega oddelka ameriške ga avtomobilskega kluba Rurton Marsh vzorno skrbi za neveste. Marsikdo bi rekel, naj raje skrbi za javno varnost, toda tega očitka Marsh ne zasluži, ker je tudi njegova skrb za neveste tesno združena z avtomobilizmom. namreč s šofiranjem. Marsh jc izdal te dni nevestam posvečeno brošuro, v kateri opozarja dekleta, ki imajo njihovi izvoljenci avtomobile, kar v Ameriki ni nič posebnega, naj opazujejo svoje fante pri šofiranju. Kdor za volanom pogosto pritiska na hupo in zmerja mimo idoče, jc slab človek, njegov značaj ne obeta nič dobrega. Cc jc moški za volanom nervozen, vozi navadno prehitro in ne more mirno sedeti. Kdor vo/i ob hodnikih, jc po Marshovem mnenju plah. Slabe značaje imajo tudi tisti, ki vozijo po sredi ulice ali ki nc puste nobenega avtomobila naprej. Burton Marsh torej trdi, da lahko spoznamo človekov značaj po tem, kako dotični šofira. Pozabil je pa povedati, kakšen je bodoči vzoren zakonski mož za volanom. Morda pa vzornega moža sploh i/ključujc od šofiranja. To bi bilo v Ameriki, kjer je avtomobil že davno običajno prometno sredstvo, izključeno in zato pričakuje ameriška javnost od Marsha še eno brošuro, v kateri bo povedano, kakšen je vzoren zakonski mož za volanom. Tuje letalstvo v Španiji Eno najbolišili lovskih letal je po mnenju francoskega letalo 1-16 Državljanska vojna v Španiji bo prinesla mnogo praktičnih izkušenj tudi glede kakovosti letal, kakršna se rabijo na obeh straneh. Primerjava je tem poučnej&a, ker so na španskih bojiščih zastopana letala, s kakršnimi so opremljene vse največje svetovne letalske sile. Poglejmo najprej razdelitev materijala, pripeljanega v Španijo po začetku državljanske vojne. Vladna vojska ima izmed ameriških letal lovska letata Boeingr, motor Pratt in Witney 500 HP brez kompresorja, hitrost 340 km na uro in Duoglas DC- 2, prometno letalo, uporabljano z uspehom za bombardiranje. Izmed sovjetskih letal so v Španiji lovska letala I—15. motor VVright 700 HP brez kompresorja in I—16 motor VVright Cyclone s kompresorjem. Zadnji model je mnogo hitrejši, kolesa se dajo potegniti v trup in letalo lahko doseže hitrost 480 km na uro. Razen tega so v Španiji sovjetski bombarder ji zvani >Katju-ška«. Ta letala imajo dva motorja Hispano in dosežejo hitrost 400 km na uro. Izmed angleških letal so v Španiji lovska letala Fury moto Hispano 450 HP, s povprečno hitrostjo 350 km na uro. Franeoska letala so zastopana najmočneje in sicer tipi De-woitin 510, Loire — 4Š, Spad, dvomotorni Potez 540 in Bloch 210. Francova armada ima nemška lovska letala Arado in Heinkel — 51 ter trimo-torne bombarder je Junker — 52. Italijansko letalstvo je zastopano v Španiji po lovskih letalih Fiat C. R. 32 in Fiat R. O. 37, z bombarderji Caproni 135 in Savoia — Marchetti 81 ter z najmodernejšimi h i d ropi an i Cant in MaechL Francoski vojaški pilot kot opazovalec v Španiji piše v svojem mformativnem članku o tujih letalskih silah v Španiji, ne da bi seveda našteval podrobnosti. Na vprašanja o prednostih tn nedostatkih različnih letal odgovarja kratko takole: Nedostatek in nepopolnost francoskih lovskih letal je zlasti njihov akcijski ra-dius, ki je neprimerno manjši od akcijskega radiusa sovjetskih in nemških lovskih letal. Zato francoska lovska letala zelo težko spremljajo bombarderje in zaidejo pogosto v veliko nevarnost. Tudi njihovo pilotiranje je težje in potrebna so večja letališča, da se morejo letala spustiti na tla. Nedostatek se kaže tudi v francoskih bombarder jih, zlasti tipa Bloch 210, ki potrebuje velik prostor, posebno čc star ta ponoči. V bojih so se obnesla sovjetska in nemška lovska letala mnogo bolj nego francoska in boljša so tudi v navpičnem padanju, dočim so francoska boljša pri dviganju in v horicontalnem letanju. Eno najboljših lovskih letal na svetu je sovjetsko lovsko letalo I —16. kt je zboljšana kopija angleškega letala Boeing. Nasprotno so se pa francoska letala Potez 54 in Bloch 210 zelo slabo obnesla v boju in sicer deloma zato, ker imajo slepe pasove, deloma pa, ker niso dovolj odporna za obstreljevanje. Velik nedostatek teh letal je tudi v tem. da potegne pilot po startu kolesa v trup. Vsak strel zatrpa kolesa in ko se hoče letalo spustiti na tla, se seveda razbije. Izkušnje v Španiji so sploh pokazale, da ni dobro, če so vojna letala narejena tako. da lahko potegnejo kolesa v trup, ker se na blatnih tleh večinoma prevrnejo. Kar se tiče konstrukcije letala, se je izkazalo, da so lesena in platnena letala mnogo boljša od kovinastih, kajti Če se kovinasto letalo pokvari, je treba za kovino mnogo več časa. kakor pri lesenem ali platnenem letalu. Francoska letala so skoraj vsa k ovi nas ta in zato daleč zaostajajo za sovjetskimi in nemškimi. Nemški in francoski pilot sta individualista in navadno ne rabita nobene pomoči, sama opravita v zraku tudi najdrznejše akrobacije. Sovjetski in italijanski piloti pa napadajo samo v skupinah. Njihove patrulje, obstoječe navadno iz treh letal, so zelo dobro izvežhane in disciplinirane. Ruski piloti so pokazali baš v Španiji izredne sposobnosti V zračnih višavah se formirajo hitreje in la^.j^ od Italijanov, če pa Izgube poveljnika, si ne znajo pomacati, ker niso izvežbani za individualne vojne operacije. Nemci si znajo zelo dobro pomagati med spopadom v zraku s solncem, oblaki in barvo zemlje. V zračnih akrobaeijah so silno previdni. Njihova priljubljena zvijača je pustiti eno letalo kot mamilo in skriti druga letala za oblaki ali v solnčnih žarkih. Gorje neprevidnemu sovražnemu letalcu, ki bi si drznil napasti osamljeno nemško letalo! še predno sc mu približa, navale nanj drngra nrmška letala in ga uničijo. Kar se tiče težkih letal, je odvisna njihova rešitev samo od letanja v skupinah. CMm se recimo Potez - - 54 loči od drugih letal, je izgubljen, ker ima slepe pasove in ker ne more streljati drugače kakor vertikalno. Sovražnik pozna to slabo stran in napade težko francosko letalo vedno od zgoraj. Ti bombarderji se morajo v obrambi mnogo bolj zanašati na druga letala kakor nase. Poroka pred mikrofonom Vprašanje pravne veljavnost poroke pred mikroforiorn se lahko zdi teoretično Da se pa more pojaviti tudi v praksi, do_ kazuje primer v Os hi, k jar živela pred leti mlada Norvežanka, zaročena z Američanom, ki je bil s poklicem vezan na New York. Ko bi se morala končno vzeti je nastala nepričakovana ovira, žen m ni mogel odpotovati, nevesta pa ni hotH sama potovati oez ocean. Tako sta zašla v zadregOt iz katere je bil samo en izhod namreč poroka pred rrukrofonom, Nev»_ sta je stala z uradnikom pred mikrofonom radijske postaje v Oshi, žen m pa pred rrukrofonom v New Yorku. Ko j« vprašal uradnik v New Yorku odsotno ne vesto. aH heče postati žena svojega žem_ na. s** je začul iz .sprejemnega aparata ja pod doktor, saj ne nameravam tako dolgo spati. STOPNJ EV AN JE — Jaz sem imela oslovski kašelj. — To še nič ni. Jaz sem imela škrla-tinko. — Jaz se pa uCim francoščino. Paul Hilso: 14 avtfo/ceet Roman — - Res j?. P^jdiva torej, fant. Lačen se?m kakor volk. Diok H< Uburn je bil manjši od Morrana. Bil je srednjo postave, mUad in lep. podoben velikemu otroku, čeprav mu je bilo že trideset let. Kot tovariš Lz študentovslrih let je bil vedno najboljši Monan- N prijatelj. Oba sta bila pravnika. Morran si je bil izbral advokatski poklic, Diok Hollburn se je bil pa odločil za policijsko službo in napredoval je bil deloma po protekciji, deloma pa po svojih odličnih sposobnostih do inšpektorja v detektivskem zboru Sootland Yarda. Bilo je presenetljivo in res je marsik Narodno tiskarno« Pran lem — Za opravo ts toseraftl del Uata Oton Ghrlatof. — Vat v Ljubrjaau.