Današnja številka stane Din 1*50.
115. številko.
v Utidini, v turen zo. mola i9Z4.
"TT
ti vvij.i\jr.v»     k) n:
■," ali—
leto wn.
f
Izhaja vsak dan popoldne, izrzensi nadali a in praznika. Inaarati: do 30 pc:it vrst i 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po domovom. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede -nseratov nai se   riloži znamka za odgovor.
rJni-avnlstro .,3lov. Naroda' in „Ifarađaa tiskarna" Snallora ulica št 5, pritlično. — Tel s! on št. 304.
Uradnlštvo „Slov. Narodi'* fe-aafel^s -**Hca as. 9, I. nadatro-Jia
Talalon stav. 34: Dopise spraiataa ie a odpisana in zadostno Iraajsov.i-ie-*r-   Rokopisa« so mm  vrata. »J
Posamezna §tea#i|jce: ~3BB
v Jugoslaviji od 4—6 str. saar O. 1-50,  8 in vei 2 O. V inozemstvu 4—8 str. 2 O., 8 In več po 3 O. Poštnina plačana v gotovini.
.Slovenski Narod«4 velja:     |—-
v Liubliini
r>o poti i
V lioiemstta
2 mesecev
6
3 . 1
Din 210*— . 120-—
_ 20-—
Din 210-— . 120*— 60*— 20'—
Din 360-— .    180* — 90*— 30*-
Pri morebitnem povišanju 5e im.i daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  poŠPe-o v prvi: naročnino vedno   &9W~ po nakaznici. Na -amo pismena naročila brez poslatve dennria se ne moremo oztratt.
Nevtralna vlada?
Še komaj je Davidović v soboto prejel mandat za sestavo širše končen* tracijske, toda poslovne vlade, je že objavil gosp. Balugdžić, naš berlinski poslanik ter bivši dvorni minister v znanem komunikeju, da stoji krona na stališču nevtralne in izvenparlamentars ne vlade. Ze iz tega formalnega razloga je bila usoda Davidovićevega mandata zapečatena. Davidović je že včeraj vrnil mandat in priznal, da je opozici* jonalni blok trenotno brez večine v parlamentu. S tem je eksperimentiranje z opozicijonalnim blokom zaključeno. Ostaneta le še kombinacija nevtralne vlade in mandat volilne vlade v rokah nacijonalne koalicije.
Iz komunikeja, ki ga je v soboto ob* javil poslanik Balugdžić o stališču krone napram krizi, smo lahko razbrali, da je kroni do čim pravičnejše rešitve sedanje krize. Kot pravi čuvar naših parlamentarnih institucij se ne ozira na nacijonalne ali programatične mo* mente viadne ali nasprotne opozicijo* nalne skupine ter vpošteva samo for* malne elemente, to je možnosti sestave nove vlade na podlagi številčnega raz* merja v narodni skupščini. Krona ve, da ima nacijonalna koalicija večino parlamenta za sabo, toda mnenja se ločijo šele pri značaju mandata, ki ga smatra krona za poslovnega, dočim zahteva nacijonalna koalicija volilni mandat.
Nastaje torej vprašanje, ali lahko uspe kombinacija nevtralne in izven* parlamentarne vlade? Po našem muc* d ju jc taka kombinacija povsem nere* gularna in nasprotuje parlamentarnim običajem v vseh državah. Nevtralne in izvenparlamentarne solucije so na me* stu kvečjemu tam. kjer gre za odločilne zgodovinske dogodke in kjer so na mestu, recimo pri večjih mednarodnih sporih splošne koncentracije duhov. V takih slučajih razumemo potrebo nev* tralne in izvenparlamentarne vlade, ker je samoposebi umevno, da se mora država koaliirati na znotraj, da nastopi enotna in močna na zunaj. Povsem drugo pa je pri reševanju parlamentar* ne krize, ko gre za notranje*politični program, in sicer za program naj dale* kosežnejše vsebine. Nas parlament in celokupno javno mnenje se ločita po dveh temeljno različnih nazorih o dr* žavni uredbi, o državni obliki, o ustavi in upravi novoustanovljene kraljevine SHS. V takem slučaju dobiva parlas mentarna in vladna kriza svoje poseb* no obeležje, iz katerega izhaja, da ga lahko razreši samo volilna vlada naci* jonalne koalicije, to je strank, ki zago*
var j a jo ideje tistih, ki so državo ustanovili in ki so jo hoteli takšno, kakor-šna je danes. V takem dvoboju nazU ranj o temeljnih podlagah države, upra* ve in ustave ne gre, da se sestavlja izvenparlamentarna in nevtralna vlada, in sicer samo zato. da »pomiri« razgrete duhove in »ublaži« obstoječa nas sprotja.
Solucija nevtralne in izvenparlamen* tarne vlade je tudi popolnoma nede* mokratična in ustavno nepravilna. Pa* šićev kabinet je že označil svoje stali* šče napram kr:~i, napram razmerju gla* sov v narodni skupščini. On smatra, da je nastopila potreba konzultacije naroda in da se mora na ta čisto demos kraiičcn način pripraviti teren za likvi* dacijo našega notranjega spora. Narod naj odloči o unitarizmu ali federalizmu, ljudski plebiscit naj se izjavi glede bo: doče notranje usodel Ne vidimo, kako naj ta misel, odnosno predlog vsebuje nekaj, kar nasprotuje ustavnim in par» lamentarnim določilom in kar bi bilo kvarno za naš notranji razvoj.
Ali obstoja morda nevarnost, da volilna vlada nacijonalne koalicije ne izvede novih volitev na tisti svobodni podlagi, ki jo mora želeti pravi pristaš modernega demokratizma in parlamen* tarizma. Tudi v tem oziru opazimo, da vlada v Jugoslaviji popolna svoboda javnega udejstvovanja. Edini teror iz* vaja le federalistično in opozicijonalno časopisje, ki dan na dan razglaša nasilni značaj nacijonalne koalicije, dasi dovos lju je ta vlada opozici j onalnemu tisku tako svobodo, kakoršne bi nikjer na svetu ne užival. Pomislimo tudi na tc* ror, ki ga je izvajal od Radića obože* vani Stambolijski nad bolgarskimi kmerskimi masami, poglejmo na teror, ki ga prakticira Mussolini v Italiji, ki ga je izvajala italijanska klerikalna stranka, dokler je bila na vladi, ozrimo se v Španijo, kjer tepta klerikalni gene* ral ustavne svoboščine in vlada državo brez parlamentarnega demokratizma. Takisto je v Nemčiji, enako na Hrvat* skem, kjer zapeljuje g. Radič z narav* nost nečuveno demagogijo hrvatske mase, enako je v Sloveniji, kjer varajo voditelji SLS naše revno ljudstvo s farbarijami o avtonomiji, o cerkveni in verski nevarnosti, o obveznosti »ljud* ske« stranke za vsakega vernega kat o* ličana! Tu je pristno nasilje doma, do* čim je nacijonalna koalicija dokazala v praksi, da respektira svobodo nasprot* nih naziranj in da gre v sedanjem slu* čaju tako daleč, da sama zahteva nove volitve in nov izraz narodne volje, da
po tem izrazu določi bodočo smer naše notranje politike.
Nevtralna in izvenparlamentarna vlada   ie nevaren  eksperiment, ki ga
moramo iz formalnih demokratičnih principov, kakor tudi s stališča našega nacijonalne Za in državnega programa odločno odklsnja ti!
Akcija Ljube Davidovića - žalostno ponesrečila!
Ljuba Davidović vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Misija Živojina Balugdžića. — Nevtralna izvenparlamentarna vlada? — Opozicijonalni blok odklanja nevtralno vlado.
dovič ni hotel pojasniti zastopnikom tiska razlogov za vrnitev. Izvedelo pa se je, da je moral mandat vrniti, ker Nj. Vel. kralj ni bil zadovoljen z Davi* dovićevirni rezultati posvetovanj. Davi«
— Beograd. 19. maja. (Izv.) Kakor smo že v soboto napovedali, jc bila koncentracijska vlada Ljube Davidovi* ca nemogoča. Včeraj opoldne je Ljuba Davidović vrnil Nj. Ve!, kralju poveri jeni mu mandat za sestavo koncentrat cijske vlade. Sedaj se vrše pos\'etovas nja za sestavo izvenparlamentarne nev* tralne vlade. Misijo za sestavo take vlade je prevzel poslanik Živojin Bas lugdžić. N evtralni vladi bi načeloval vojvoda Stepan Stepanovič.
— Beograd. 19. maja. (Izv.) Drugi dan, ko je imel Ljuba Davidović mandat za sestavo vlade,. se je najpreje zelo dolgo razgovarjal z zastopniki opozici* jonalnega bloka. Razmotrivali so pred vsem, kako odgovoriti na kraljevo za* htevo o številčnem razmerju parlamen* tarnih sil. Opozicijonalni blok je na tem sestanku ugotovil, da bi Davidovičeva vlada razpolagala prvi dan na seji na* rodne skupščine s 134 ^ klanci in po verifikaciji ostalih Radi če vi h mandatov 180, kar bi pomenjalo absolutno večino. Opozicijonalni blok je pri sestavi par* lamentarnega računa vpošteval, da bo Davidovićevo vlado podpiralo tudi raj* manj pet poslancev iz radikalnega klu* ba. ki simpatizrajo z Nastasom Petro* vicem.
Ob 11.45 jc Ljuba Davidović od?el na dvor ter kralja informiral o števil č* nem razmerju. V političnih krogih se je po končani avdijenci, la je trajala do 13. popoMne, razvedelo, da kralj ods klanja vlado, kakršno je nameraval se* staviti Ljuba Davidović. Z oziram na to okolnost je bil Ljuba Davidović prisiljen vrniti mandat, ki se je glasil za sestavo koncentracijske vlade.
Krona je odločena, da se poskusi še z zadnjo kombinacijo, da se sestavi nevtralna vlada.
S to kombinacijo prehaja v zadnjo fazo že pet tednov trajajoča vladina kriza. Z vrnitvijo Davidovićevega man* data je dosegla kriza vrhunec.
Po končani avdijenci jc Ljuba Davi* dović zapustil dvor zelo razburjen. No* vinarjem je kratko izjavil: »Vrnil sem mandat!« in na drugo vprašanje, če je to povsem resnično, je zopet zatrdil: »Res. Vrnil sem mandat!« Ljuba Davi*
dović je predložil kroni vlado, ki bi bU la sestavljena brez radikalov in samo* stoinih demokratov. Kralj je nato rekel
Davidoviću, da nc more imeti v take
vlado in večino polnega zaupanja. Trdi*    poldne so bili člani vlade zbrani v mi-
bili zastopani tudi Slovenci, a njih imena sedaj Še niso znana.
Nevtralna vlada bi imela nalogo, izvršiti verifikacijo ostalih 43 mandatov HRSS in rešiti invalidski zakon, na kar bi bile seje narodne skupščine odgođene do 20. oktobra. Takrat bi so skupščina zopet sklicala In če bj se pokazalo, da je dana možnost za redno nadaljnje parlamentarno delo, tedaj bi se zopet poskusilo sestaviti parlamentarno vlado. Če bi to ne uspelo, tedaj bi nevtralna vlada parlament razpustila in izvedla volitve. (?)
Na včerajšnji konferenci je opozicijonalni blok razpravljal tudi o nevtralni vladi. Blok tako rešitev ne smatra za pravilno parlamentarno rešitev ter odklanja nevtralce.
Tudi radikalna stranka načeloma odklanja nevtralno vlado.   Včeraj po-
lo tudi. da Davidović ni mogel dati kralju nekih stvarnih garancij glede ra* dićevcev, na katere se Davidović iz* ključno naslanja.
Po končani avdijenci se je Ljuba Davidović popoldne sestal z zastopniki opozicijonalnega kluba. V opoziciji je zavladalo veliko nezadovoljstvo, ogor* čenje in depresija ter je blok po dalj* šem posvetovanju izdal kratek komu* nike, ki je v prvi vrsti naperjen proti kraljevi osebi: Komunike veli:
»Zastopniki opozicijonalnih strank: demokrat je, Jugoslovenska ljudska stranka, Jugoslovenska muslimanska organizacija in HRSS so sprejeli na znanje poročilo Ljube Davidovića, da mu je onemogočeno uresničiti mandat za sestavo vlade, čeprav se mu je pos srečilo, da zasigura večino za prvi dan dela v parlamentu. Zastopniki opozici* je bodo stalno, pazljivo in hladnokrvno smotrih daljni razvoj sedanje krize.
Parlamentarne stranke odklanjajo nevtralno vlado.
Poziv uglednim znanstvenikom za vstop v nevtralno vlado. — Beograd. 19. maja. (Izv.) Vse parlamentarne stranke odklanjalo iz-venparlamentarno nevtralno vlado, kateri naj bi načeloval Stepa Stepanovič ali pa živojin Balugdzić. V to vlado bi bili po neki verziji pozvani ugledni znanstveniki in politiki neparlamentarci, in sicer od Srbijanccv univ. prof. Bog-bodan Jovanovic, univ. prof. Bogdan P o p o v i ć, dr. G j u r i ć, zastopnik naše države v nemški reparacijski komisiji- Tihomir Gjorgjević in Pavle Popović, od strani Hrvatov: dr. S m o d 1 a k a. Mažurani ć, M i-letić in Medaković.   V vladi bi
nistrskem predsedstvu ter so razmotrivali položaj v zvezi s ponesrečeno akcijo Ljube Davidovića ter o možnosti nevtralne vlade. Radikalni ministri zagovarjajo mnenje, da bi eventualna nevtralna vlada ne odgovarjala duhu ustave. Vašemu dopisniku je neki član vlade odkrito izjavil: »Ml ne bomo podpirali izvenparlamentarne vlade, ker taka vlada ne odgovarja ustavi.« Svetozar Pribičević je izjavit z oztrom na sedanjo situacijo: »Mi imamo absolutno večino in srno pripravljeni strmoglaviti vsako vlado, ki je mi ne maramo. Prepričan sem. da bo šlo vse dobro m verujem, da je izključena vsaka vlada opozicijonalnega bloka.«.
Odgoditev skupščinskega zasedanja ?
— Beograd. 19. maja. (Izv.) Današnja dopoldnevnika pišeta obširno o pomenu in ciljih nevtralne vlade. »Vreme« konstatira, da smatrajo radikali korak za sestavo izvenparlamentarne nevtralne vlade za zelo nevaren v našem parlamentarizmu ter tako vlado odklanjajo. List predlaga, da je edini izhod iz te situacije ta. da bi se poverilo začasno vodstvo vladinih poslov sedanji Pašičevi vladi. Seje narodne skupščine naj se v tej sesiji odgode do 20. oktobra, do tega časa pa bi naj PaŠić vodil tekoče državne posle. Na drugi strani list pripominja, da vlada tudi v opozicijonalnih krogih veliko nerazpo-loženje za nevtralno vlado, ki bo težko našla oporo pri opoziciji.
V političnih krogih dalje trdć. da namerava radikalna stranka izdati poseben manifest, v katerem radikali zavzemajo svoje stališče napram izven-parlamentarni vladi. Manifest je pisan v zelo ostrem tonu.
Aleksef Tolsto!
45
S'olet na Mars.
Spomin ga je spekel in je ugasnil, trajal je samo kratek hip, dokler je Los odpenjal torbico za samokres. Ko se je oziral po čudni senci onstran doma nad streho — je Los čutil, kako se njegove mišice napenjajo in kako mu vroča kri pretresa srce, — »borba, borba«.
Lahno in skokoma je odhitel k domu. Prislušk-nil je, smuknil ob stranski steni ter pogledal za vogal.
Blizu stopnic stranskega vhoda je ležala pre-vrnjena razbita ladja. Eno krilo je Štrlelo nad streho k zvezdam. Los je razločil dve, potem — tretjo in četrto vrečo, ki se je valjala na travi; to so bila trupla. V domu. — tema in tišina.
— Pa vendar ni — Gusjev? — Ne da bi se skrival, je planil Los k ubitim: — Ne — Marsovci — Peti je ležal na stopnicah z glavo navzdol. Šesti jc visel med oblomki ladje. UbiK so ga bržkone streli iz hiše.
Los je planil na stopnice. Vrata so bila samo priprta. Stopil je v hišo.
— Aleksej Ivanović — je zaklical Los. Bilo Je tiho. Spojil je razsvetljavo — ves dom je zažarel v luči Pomislil je: »Neprevidno« in takoj je po-
zabil na to. Gredoč pod oboki, je spodrsnil v spolzki, temni luži.
Aleksej Ivanović! — je zaklical Los. Poslušal je — tišina. Tedaj je stopil v ozko dvoranico z meglenim ogledalcem, sedel je v naslonjač in se prijel z nohti za brado:
»Čakati ga tu? Nima smisla. Leteti mu na pomoč? Toda kam? Čigava je ta razbita ladja? Mrtvi niso podobni vojakom, bržčas so to delavci. Kdo se je tu boril? Gusjev? Tuskubovi ljudje? — Los se je vgriznil v noht — da. Odlašati ne smem.«
Vzel je številčno desko in spojil zrcalo: — »Trg Doma Sovjetov.« Potegnil je za vrvico in takoj ga je z ropotom vrglo od zrcala: Tam, v rdečkasti luči svetiljk, so leteli oblački dima, tre-sketali so ognjeni jeziki in iskre. Zgoraj so razdirali svinčeno temo fosforni plamenu Glej, z raz-prostrtimi rokami in s krvjo zalitimi očmi je priletela v zrcalo neka postava.
Los je potegnil za vrvico. Obrnil se je od aparata
»Ali me res ne obvesti — kje naj ga iščem v tej kaši?«
Los ie položil roke na hrbet in hodil semintja po ozki dvoranici. Zadrhtel je, obstal, hitro se je okrenil in napel samokres. Izza vrat, čisto pri tleh. je molela glava, — rdeči kuštri in rdeč naguban obraz.
Los Je planil k vratom. Na oni strani je ležal
ob steni v mlaki krvi — Marsovec. Los ga je dvignil, odnesel ga je in položil v naslonjač. Imel je razparan trebuh. Marsovec je oblizal usta in spregovoril komaj slišno:
— Hiti, mi poginjamo. Sin Neba, reši me! Raz-kreči mi roko... Los je razkrečil otrplo peščico umirajočega, odtrgal je od dlani listek. S težavo je prebral:
»Pošiljam po vas bojno ladjo in sedem delavcev — zanesljivi fantje so. Oblegam Dom sovjetov. Spustite sc kraj njega na trg, kjer je stolp. Gusjev.«
Los sc je nagnil k ranjencu, da bi vprašal, kaj sc je tu zgodilo. Toda Marsovec je hropel in sc zvijal v naslonjaču. Tedaj je Los vzel njegovo glavo v roke ter jo pritisnil na svoja prsa. Marsovec je nehal hropeu. Oči je izbulil na Sina Neba. Groza, blaženost jih je osvetlila: »Reši«... Oči so potemnele, usta so se krčevito skrivila.
Los jc zapel suknjič in ovil vrat s šalom. Stopa je k izhodu. Toda komaj je odprl vrata, so se zasvetile spredaj izza razbite ladje modrikaste iskre, razlegel se ie lahen, oster tresk, krogla je zbila z Losove glave šlem.
S stisnjenimi zobmi je planil Los navzdol po stopnicah, skočil je k ladn, z ramo se je uprl — mišice so zahrustale — in prevrnil ie ladjino ogrodje na one, ki so se skrivali za njim v zasedi.
Razlegel se je tresk nalomljene ladje in ptičji
kriki Marsovcev, ogromno krilo je udarilo po zraku in potlačilo na tla one, ki so lezli izpod oblomkov. Vendar pa sta begali dve sklonjeni postavi semintja po megleni trati. Z enim skokom ju je Los dohitel in ustrelil. Grom samokresa je bil strašen. Bližnji Marsovec se je prevrnil v travo. Drugi je vrgel proč puško, sedel je in si pokra1 obraz z rokami.
Los ga je zgrabil za ovratnik biestečega suknjiča ter ga dvignil kakor psička To je bil vojak. Los je vprašal:
— Ali si poslan od Tuskuba?
— Da, Sin Neba,
— Ubijem te.
— Dobro, Sin Neba.
— Na čem ste prileten*, kje je ladja?
Viseč pred strašnim obrazom Sina Neba, je Marsovec pokazal z očmi. polnimi groze, na drevje, kjer je stal v senci majhen vojaški čoln.
— Ali si videl v mestu Sina Neba? Ali ga moreš najti?
— Da.
— Pelji me!
Los je skočil v vojaški čom. Marsovec je sedel h krmilu. Zabrneli so vijaki. Nočni veter je planil nasproti. V črni višini so se zamajale ogromne divje zvezde... V ušesih je zvenelo:
»K tebi, k tebi. skozi ogenj in borba zvezd, mimo smrti, k tebi, ljubavc,
stran 2.
-SLOVENSKI NAROD« dne 20. maja 13*4.
Stev. 115.
O nalogah nevtralne vlade, katero
bi, kakor je kralj izjavil včeraj Ljubi Davidoviću, sestavil vojvoda Stena Ste-panović, naglašajo, da bi vlada izvršila verifikacijo Radičevih mandatov in bi Še na to odgodilo zasedanje narodne skupščine do 20. oktobra. Med tem časom bi nevtralna vlada skušala pomiriti razburjene duhove in ublažiti strankarske strasti, na kar bi se poskusilo s sestavo parlamentarne vlade. Vojvoda Stepa Stepanović je izjavil Ni. Vel. kralju, da je pripravljen delovati v blagor naroda in domovine. Smatra, da je nevtralna vlada potrebna iz državnih interesov. V novi vladi bi bile razne ugledne osebnosti, ki delujejo na gospodarsko - političnem in kulturnem polju, — Razposlana so bila pisma 70 osebam z vprašanjem, ali bi bile pripravljene delovati v nevtralni vladi. Povabljenci naj bi prevzeli ministrstva, sedeže ministrskih pomočnikov ali pa kot državni funkcijonarji vodstvo državne uprave v vseh važnih centrih države. Nekateri so na to vabilo negativno odgovorili, drugi so dali svoje privoljenje. Kakor omenja »Politika«, bi prevzel vodstvo zunanjega ministrstva dr. S m o d 1 a k a, dosedanji poslanec v Vatikanu, dr. G j u r i ć bi prevzel mini-strstvp financ in je žc na potu iz Berlina. Vojno ministrstvo bi prevzel general Josip K o s t i ć. V vlado so pozvani skoraj vsi beogradski univ. profesorji, tako tudi dr. Jovan C v i j i č, dalje državni svetnik Ilija D j u k a n o v i ć, načelnik notranjega ministrstva Vaso Lazarevič in dr. Mažuranić, predsednik hrvatsko akademije znanosti iz Zagreba.
DOLGOTRAJNA AVDIJENCA POSLANIKA BALUGDŽIĆA.
— Beograd, 19. maja. (Izv.) Poslanik Balugdžić je včeraj popoldne dlje časa razgovarjal z Ljubo Davidovirčem in dr. Korošcem. Dalje je razgovarjal tudi z ministrskim predsednikom Niko-lo Pašićem in z zemljoradnikom Joco Jovanovićem. Demokratje in zemljorad-niki niso prepričani, da bi mogla nevtralna vlada najti zadostno oporo v parlamentu. Posl. Balugdžić ie bil nato od 18. do 19. pri kralju na dvoru in pozneje čez pol ure je bil ponovno pozvan na dvor. Zadnja avdijenca je trajala od 19.20 pa do 22. ure.
PROTIŽIDOVSKE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
— Zagreb, 19. maja. (Iz.) Včeraj opoldne je zapustila univerzo velika skupina akademikov, ki je priredila demonstracije proti Židom. Obšla je vse javne lokale, kjer je znano, da se zbirajo židovski trgovci in židovska inteligenca. Demonstracije je policija pozneje preprečila. Demonstrantje so se razšli. Med demonstracij ni bilo ni-kakili resnih incidentov. Na večer so se demonstracije ponovile. Policija je tudi tokrat razvoj demonstracij preprečila. Mladina se je končno razšla, ogorčeno vsklikajoč: »Doli Židje!«
PRIHOD FRANCOSKEGA BRODOVJA V BEOGRAD.
— Budimpešta, 19. maja. (Izv.) Fran-coskodonavsko vojno brodovje odpluje v kratkem po Donavi v Beograd, da poseti vojno mornarico kraljevine SHS. Brodovje ostane v Beogradu tri dni Pripravljajo se za to priliko velike svečanosti.
POLJSKAr IN AVTONOMIJA NARODNIH MANJŠIN.
— Varšava, 19. maja. (Izv.) Ministrski svet že tri dni razpravlja o načrtu zakona, ki bo garantiral v gotovih mejah avtonomijo narodnih manjšin na Poljskem.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
— Beograd, 19. maja. (Izv.) Po poročilu iz Tirane so se opozicijonalni poslanci, ki so zapustili narodno skupščino, kjer je vlada odklonila predlog, da bi se prenesel sedež vlade in parlamenta v Skader, vrnili nazaj v Tirano. Vlada obvladuje popolnoma položaj in ima koncentrirane v Tirani številne Čete.
MUSSOLINUEV SESTANEK Z BELGIJSKIMA MINISTROMA.
— Milan, 18. aprila, (Izv.) Danes dopoldne je bfl prvi sestane*? rramstrskega predsednika MussoHniJa z belgijskima ministroma Theunisom in Hvmansom. Kes tanek je trajal dve uri 15 mamit Belgijska ministra sta informirala Mussok'itija o razgovorih, ki sta jih imela v Parizu in v Londonu. Vsi trije rninstri so razpravi j aH o skupnem prijateljskem sodelovanju na podlagi poročila strokovnjakov o reparacij-skem problemu. Jutri se razgovori nadaljujejo.
GLASOVANJE ZA ODCEPITEV MANOVRA OD PRUSKE.
— Berlin, 18. maja. Woiff.) Danes dopoldne je bilo ljudsko glasovanje za odcepitev Hanovra od Pruske in da se ustanovi samostojna država. Zvečer ob 22.30 znani rezultati so pokazali, da je za odcepitev glasovalo 106 upravičencev. Manjkajo še •rezultati iz 10 občin. Ker manjka okoli 183 tieoč glasov z da, Je smatrati. <*? se je iftidsko glasovanje izr-K
FoRti&ic vesti«
= Blamiran opozicijonalni blok. Ljuba Davidović in i njim vea tisk opozicijonalnega bloka sta sadnje tee> ne zatrjevala in dokazovala, da ima Davidović sa svoje načrte v narodni skupščini zanesljivo večino. Ko pa je Davidović dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade m ga je krona pozvala, naj številčno dokaže, da ima res v parlamentu večino brez radi cev« cev, se je voditelju opozicij onalnega bloka docela ponesrečil trn dokaz. Zato je tudi moral izvajati konsekvence ter vrnil svoj mu poverjeni mandat. Nje* gova misija se je torej končala s po* polnim fiaskom in blamažo. Mesece in mesece je blok deloval na to, da dobi Davidović mandat za sestavo kakršne* koli vlade, naglašajoč, da se mu v par urah posreči sestava delozmožne vlade, ko pa je enkrat to dosegel in ko bi moral v dejanju dokazati, da se nje* gova zatrdila opirajo na dejstva, je moral priznati, da je farbal javnost s tako virtuoznost j o, da jo končno sam verjel svojim farbarijam. Do kosti je sedaj blamiran blok in Davidović in zgubil je vse šanse, da bi ga še kdaj mogla krona resno vpoštevati pri rese* vanju obstoječe krize. Blok je svojo vlogo doigral, ž njim pa tudi g. Davi* doć. ki ga brez dvoma zadene ista uso* da, kakor pokojnega Stojana Protiča, Je pač tragično, da se vsakdo onemo* goči v našem javnem življenju, ki se druži z nesrečnim Stipico Radićem. To je fatalno dejstvo, ki ga izpričujejo vsi dosedanji politični dogodki!
=r Muslimani se jeze na Rad&a. V muslimanskih krogih, kakor javlja današnji Cicvaričcv »Dnevnik«, so zelo ogorčeni nad postopanjem HRSS in neki muslimanski poslanec je dal duška svojemu ogorčenju na ta način, da je kratko izjavil: »Radičevci so nam pokvarili vso situacijo vsled nespametnega postopanja njih voditelja na Dunaju.«
= Radfo o »novi Jugoslo venski vladi«. Kakor je znano, se Radič ne more otresti brbljavosti, dasi je ta njegova slaba navada njegovi lastni stranki povzročila že nepregledno škodo. Cim je dobil vest, da je krona poverila Davidoviću sestavo koncentracijske vlade, ni mogel vzdržati, da bi takoj ne naročil k sebi urednika dunajskega dnevnika »Die Zeit«, da mu pove svoje mnenje o »novi jugoslovenski vladi«. Namesto da bi počakal na končni uspeh Davidovićeve misije, je takoj vnaprej zastopniku nemškega lista zatrjeval svoje nazore o delovanju te vlade. Na vprašanje, kdaj je pričakovati, da se sestavi novi kabinet, je Radić že ▼ soboto odgovoril tako-le: »Nova vlada se sestavi še tekom današnjega dne. Pričakujem vsak trenotek telefonsko poročilo iz Zagreba, v katerem me ob-veste o sestavi nove vlade. Hrvatska seljačka stranka ima namen poslati v to vlado same strokovnjake in samo enega politika. Nova vlada bo v sedanji skupščini dala rešiti samo najnujnejše stvari, nato bo pa takoj razpisala nove volitve, ki se bodo vršile še to jesen.« — Kakor je iz te Radićeve izjave razvidno, je bil Stipica krepko prepričan, da je dobil vladno krmilo v roke v trenotku, ko je bil Davidoviću poverjen, mandat za sestavo vlade, in ni niti en hip dvomil, da bi se Davidovi-ćeva akcija mogla ponesrečiti. No, Radić je, kakor vedno, tudi to pot delal račun brez krČmarja. Čutil se je Že v sedlu in je že snoval načrte za svoj povratek v Zagreb, ko je dobil namesto pričakovanega naznanila o Davidoviče-vi ministrski listi sporočilo, da so njegove in Davidovićeve kombinacije padle v vodo. in sicer na temelju njegovih lastnih in Davidovičevih računov. Radić bo torej zaenkrat še moral odgoditi svoj — triumfalni povratek v prestolico svoje seljačke republike.
s= Vatikan in francoske volitve. Vatikanski krogi se zelo zanimajo za nadaljnji razvoj dogodkov v Franciji. Napeto pričakujejo, kdo bo ministrski predsednik, Herriot ali Briand. Zanimanje Vatikana za izid francoskih volitev je zato tako veliko, ker zmaga socialističnih radikalov in socijalistov ogroža pogodbo, sklenjeno med francosko vlado in sv. stolico glede dieceznih organizacij katolikov in njihovo kompeten-co. Pogodba, za katero sta si pridobila največ zaslug bivši francoski poslanik v Vatikanu Jounart in pariški nuncius Cerretti, je bila objavljena v francoskem uradnem listu kot vladna naredba. Pij XI. pa ni hotel dati svoje sankcije. Nekateri katoliški poslanci so hoteli to zadevo spraviti pred parlament, toda Poincarčjeva vlada je ta redlog odločno odklonila. Zdaj je situacija ravno nasprotna. Herriot je bil največji nasprotnik Vatikana, Šel je cdo tako daleč, da je glasoval proti proračunski postavki za vatikansko poslaništvo. Vatikan se zdaj boji, da bi Herriot ne predložil pogodbe parlamentu, čigar sedanja večina bi bržkone glasovala proti. To bi bil težak udarec za papeževo avtoriteto. O Briandu sodi Vatikan, da bi bil bolj popustljiv.
= Nov itaJtianski poslanik v Atenah.   Novoimenovani italijanski posla-ftMfriMli jc včsrai izroča gced-
repubUce  Koaduriotisu svoje povernmce.   Ugotovljeno   je bflo, da
vlada med Grško in Italijo prijateljsko razmerje.
= AvdOeaca ministra  «k\ Nlnčlća.
Zunanji minister dr. Ninčić je bil včeraj ob 19.30 sprejet v daljši avdijenet Minister je kralju poročal o pomičnem položaju in mednarodni situaciji
= Sporazum med našo državo In Romunsko. Romunska vlada je odposlala naši vladi predlog, da naj odpošlje v mešano komisijo svoje delegate, da se objektivno preiščejo vsi dogodki, ki so se odigrali povodom izpraznitve Mo-doša in Pardanja, Romunska vlada je pripravljena po komisiji ugotovljeno škodo povrniti naši državi in našim državljanom.
=s Bolgarska za zbližanje z Jugoslavijo. Na enem zadnjih zasedanj narodnega sobranja je govoril poslanec dr. Danev o fazah odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo. Svoj govor povodom debate o proračunu zunanjega ministrstva Je porabil za to, da ponovno opozori vlado na nujno potrebo tesnega zbližanja in sodelovanja z Jugoslavijo. Njegova izvajanja so sprejeli vsi bolgarski politični krogi z velikim odobravanjem.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani.
OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Ponedeljek 19. maja:   Jeka t eri na Ivanova. Izven.
★ ★ ★
— Gostovanje Hudožestvenikov se podaljša. Uprava Narodnega gledališča je pridobila slavne ruske umetnike še za eno predstavo, in sicer igrajo Hudo-žestveniki v torek, dne 20. t, m. Ibseno-vo dramo »Gospa z morja«. Glavno vlogo v tem delu igra prvakinja skupine Hudožestvenikov, slavna umetnica gospa Germanova. Hudožestveniki so ravno s to dramo dosegli na vseh svojih gostovanjih največji uspeh. Pred-prodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni. Cene iste kakor za ostala gostovanja Hudožestvenikov.
— Beogradska razstava karikatur. Iz Beograda javljajo, da je bila včeraj od 11. dopoldne otvor jena druga razstava del naših karikaturistov. Razstavo je otvoril v imenu prosvetnega ministra načelnik umetniškega odde-lenja Risto Od a vic.
★ ★ ★
IZGUBLJENE DUŠE.
Igra v 14 slikah. Spisal H. R. Lenorcnand.
Zakaj nazivajo Francozi Lenormanda Ib&enijanca. mi ni prav jasno. Lenormand je velik psiholog, to je morda vsa podob-nost. Gotovi njegovi iareki pa spominjajo živo ni Cankarjev način in njegove vrste duha. Sicer pa čemu etiketirati in klasificirati? Lenormandova igra, edina, katero poznamo, ga nam kaže kot prepričevalnega dramskega umetnika in dobrega tehnika. V malih prizorih ae tragedija ljubezni, ki jo ubije materijalno pomanjkanje, razvija z železno logiko. To pa diktira kruto življenje, ker sta srce in vse čutenje preslabotna, premagati njegovo surovo brutalnost. Med razvoj dejanja je pesnik uvrstil prizore, ki so nekaki »dihalni premori« in imajo samo ilustrativen značaj. Spadajo k drami v toliko, da se njen premi potek preveč ne kupici in posnema igra tudi t tem le življenje. Saj zares nikdar ne sledi vdarec vdarcu; vmes so razne vsakdanjosti. To je posebna tehnika, ki bi jo marsikdo obsojal, čel ravno v nepretrgano se stopnjujoči katastrofi leži umetnost tragedije. Res pa Je le, da pri Leaonnandu tega čuta nimamo, nego nas tudi taki prizori obdrae v napetosti.
Ljubav, ki ne računa s realnostjo, je mladega pesnika zavedla, da spremlja ljubico, potujočo igralko na šestmesečni turneji njene trupe po francoski provinci. Ona sluti 10 frankov na dan, on seveda nič. ker je zapustil Pariz m svoje prilike do dela.
V skrajni bedi ln lakoti, iz usmiljenja do »njega«, se »ona« naposled sa denar ▼da v Bar le Ducu nekemu gospodu.
In ko zmanjka zopet denarja, ponavlja svojo prostitucijo; vdrugič, tretjič ji seveda tudi nI stvar več tako strašna.
Žrtvovanje ženske časti Is ljubezni ni nenavaden predmet dramske ln prosa-poezije. In vedno pozablja ženska pri tem. da mož. četudi ji bo odpustu, ne bo mogel preboleti in pozabiti one najbolj skeleče rane in ponižanja svojega moštva, ki je nepopravljivo, ker izvira iz dejanja. Tosca se je zavedala, kaj pomeni njena čistost ne le za njo samo. In je zato pravočasno umorila Scarpio. Po večini pa ženske ne čutijo doveli jasno, da prizadetemu možu ne morejo storiti nič straanejsega, kakor to; da moški nima ničesar, s čemer bi tudi on kdaj svojo družico tako fundamentalno ponižal in ji vzel za vedno njene lastno dostojanstvo. Če se mož druži s drago ženako, al lato, nego če se žena, ki pripada njemu, druži z drugim možem. Tu gre aa nejednako delitev, ki Jo Je učinila narava med spoloma ln katero že Schopen-hauer pordarja. dasi v drugačnem smislu, tena fe sprejemajoči del in njena duša ln njen apel sta si ie radi materinstva ▼ neposredno tesni zvezi. Večkrat ae Crta, da vodi resnično zavojevanje ženske duše samo preko spola. Žena, ki ae Je drugemu ▼dala, se mu Je nehote vdala z vsem. Celo aa prostitucijo velja to vsaj deloma.
In človefttvo je od nekdaj, instinktivno razločevalo mod seksualnostjo mola in že-
no. Nobena zakonodaja tudi ne pozna za* peljsnja ateakaam ali posilstva nad moškim.
če je mož nezvest, miluje ves svet njegovo ženo, njena krepost se blesti še svetlejše, skoro z muce niš ki m vencem, če se izneveri žena makari najpoštenejšemu možu, se mu ves svet roga, skoro vsak jezik ima sanj kako posebno ime in slikajo take može z rogovjem na glavi.
Zelo čudno je to pravzaprav. Izvira pa iz naravne pozicije moža kot »močnejšega«, ki naj sam gleda, da se ubrani. Zato je po nezvestobi žene temeljno osramočen in sam to dobro Čuti. V njem za večno gloda čut, da je bil poražen. Zdaj Je tu še nekdo drugi, ki si je osvojil tajnosti in v žil orgazme one ljubavi, katera je imela zanj z ničemer nadomesti j ivo vrednost, ker je bila samo njegova zaupna last.
Celo mož, ki svoje družice ne ljubi morda več, ne more prenesti te rane. če drugega ne, se vzbudi v njem »pragorila«, ljubosumni samec, ki ubija konkurenta aH njo, ali oba. In kdor tega ne stori, Ima vendar — naj bo še tako civiliziran — čisto tam nekje v zadnjem kotičku svoje duše voljo, da bi tako storil.
Seveda je bilo in je zlasti dandanes več kot preveč ženskih in moških cinikov, ki zrejo na ta problem površno, lahko. Toda pri razgovarjanju o duševnih pojavih se teh ne more jemati za merilo.
Naj bo še toliko nezvestih mož! če bi ženske znale pojmovati, kakšno infam-nost store možu s svojo nezvestobo v vsakem primeru, bi bilo morda le za desetino toliko nezvestih žensk, kakor jih je.
Tudi pesnik, »one, pri Lenormandu ne more priti preko tega. »Ona« ga še vedno ljubi; njemu pa je ljubav ubila s svojim dejanjem, dasi jo je zavedla skrajna sila. Vzbudil pa se je v »njenu Živalski samec, ki tiči v možu, in ki bi rad škrtajoč z zobmi zavil  vrat tekmecem  in tudi samici.
Strašno se muči kulturni pesnik, a ona, ženska, je potem, ko je prebolela vest nad prvim svojim padcem, ravnodušna in le nevoljna, čemu se on tako muči in pogreva vedno »te stare stvari«. Ko je žena padla — izpremeni mentaliteto in ne čuti več tako, kakor preje. Kar je bilo, je bilo — pozabimo. Saj ni tako hudo in saj ne bo več. Ne razume, da je to, kar je storila, med njo in med možem še vedno tu in bo tudi zmeraj ostalo. Mož pa se muči, hoče izvedeti najmanjše detajle, zakaj, kako, kolikokrat, s kom, na kakšen način, si pri tem še bolj razjeda dušo in bolest se mu pogreza v srce kakor bi se preži gala vanje razstopljena kovina. A ne more nehati s svojo samomučilsko radovednostjo. Hoče najtočnejše ugotoviti, kdo je pravzaprav zdaj, kako daleč je ponižan. Skoro z naslado brodi po svoji sramoti, da bi njeno bolest izpoznal prav do konca.
In tako se tudi v tej igri muči »on« do tja, ko ne more več in išče v alkoholu pozabljenja. Končno ubije svojo ljubico. Ta pa umira zgolj v zavesti, da je »njemu« nadčloveško žrtvovala vse in le njemu, ker ga ljubi. Po ženskem čutenju je prepričana, da ljubav posvečuje vsa sredstva. Iz naravnega protislovja med moškim in Ženskim naziranjem glede istega dejanja se rodi tragedija na življenje in smrt. (Konec prihodnjič.)
Glasbeni vestnik.
—   Koncert   mariborskih   učiteljišču i c
2e dvakrat napovedani koncert ženskega zbora mariborskega državnega učiteljišča se vrši za sedaj nepreklicno v soboto, dne 34. t. m. v Filharrnoničm dvorani. Spored obsega 15 dvo- in četveroglasmh ženskih zborov, sol osne ve gdč. Zore Ropa sove in vtiohnski solo ge. Brandl-Pelifcanove iz Maribora. Vstopnice so v r^edpTodaii v Matični knjigarni. Več o sporedu v prihodnjih dneh.
PARIŠKA MODA
Kaj bo nosila
leli ii tal Hi ter tarnati jumper
od tvrdke
Jtan fnVie, Imbljana, freft Škofijo 19
Sokolstvo.
CENJENEMU OBČINSTVU — BRATSKEMU ČLANSTVU!
V dneh 7., 8. in 9. junija 1924 se vrše v Ljubljani pri Sokolu I na Taboru velike sokolske slavnostf, katerih se bodo udeležili rudi bratje iz Srbije. Bosne in Hrvatske. Zbrala se pa bodo ob tej priliki na Taboru tudi druga društva in došlo bo mnogo civilnega občinstva od blizu in daleč.
Vsem udeležencem gostom bo treba preskrbeti prenočišča. Ker v ljubljanskih hotelih v takih slučajih ni dovolj prenočišč, dovoljujemo si rudi to pot potrkati na gostoljubna vrata ljubljanskega naprednega in Sokolstvu naklonjenega meščanstva, da nam priskoči na pomoč in da na razpolago prenočišča, v kolikor more to utrpeti. Posebno se priporočamo občinstvu šent-petersko - poljanskega predmestja.
Prosimo prav iskreno vse sokolske družine in one, ki so Sokolstvu naklonjene, da prijavijo »Sokolu L« po pošti ali pa osebno svoja razpoložljiva prenočišča bodisi brezlačno ali event. proti odškodnini. Prijave sprejema sokolska pisarna na Taboru vsak dan od 16. do 19. zvečer popoldne. Zdravo! Stanovanjski odsek.
„Jadranska Straža".
(Občni zbor.)
V srebrni dvorani hotela »Union« se je vršil v soboto ob 20 občni zbor »Jadranske Straže«. Z ozirom na nesklepčnost zbora se je vršil pol ure kasneje drugi občni zbor, ki ga je otvoril predsednik dr. Rudolf Mara. Pozdravil je vse navzoče, posebno pa še velikega župana dr. Sporna, konzula portugalske republike g. Štruclja in delegate podružnic.
G. veliki župan dr. Spora se je zahva-Hl za pozdrav, na glasujoč, da si Šteje v čast, da je bil pozvan na zborovanje. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tolikim interesom za ideje »Jadr. Straže« med Slovenci in je želel zborovanju največ uspeha.
Zelo izčrpno in pregledno tajniško poročilo o delovanju in cilju ter idejah društva »Jadr. Straže« je podala glavna tajnica ga. dr. Debelakova. Navajala je, da je namen in cilj društva predvsem kulturno in gospodarsko pospeševanje jugoslovenskega Jadrana in je društvo svoj prvotni program, katerega glavni cilj je bil obramba Jadrana, znatno razširilo. Jasno sliko je podala tajnica tudi o delovanju društva. V preteklem letu je imelo društvo 10 sej, 1 izredni občni zbor in rešilo se ie 400 spisov. Prireditvi sta bih" dve in sta uspeh' tako V moralnem kot v materalnetn ozJru dobro. Predavanje, ki ga je Imel poručnik Crnić iz Zagreba dne 9. julija v Kazini, je bilo dobro obiskano. Od društvenih podružnic, ki so ustanovljene v Mariboru. Ptuju, na Jesenicah, v Celju. 2alcu. Ormožu ln Žerjavu pri Mežici, je najbolj delovala Ptujska, ki je bila zelo agilna ter si je pridobila mnogo Članov. Zanimivo je, da so častniki mariborske, kakor tudi ljubljanske gar-nizije večinoma člani društva. — Članov šteie društvo 1242. Med najvažnejše prireditve letošnjega leta spadalo mornariški dnevi, ki se bodo vršili po celi državi in ki bodo splošna manifestacija za našo Adrijo. Ga. tajnica se je zahvalila nato vsem do-brotnukom društva, predvsem županu dr. Periču, nakar je tajnik mariborske podružnice g. Serkič podal kratko poročilo o delovanju tamošnje podružnice, Id šteie 400 članov. Povdarial je zlasti zasluge notarja Ploja, ki ie dal natisniti na svoie stroške društvu od skladatelja Parme poklonjeno koračnico >Jadranska Stražater 1000 izvodov izročil podružnici v svrho razpeča-vanja. Obema dobrotnikoma je ifirrekel svojo zahvalo.
O stanju blagajne in o društvenem prometu je poročal blagajnik g. MikJuš. Aktiva društva so znašala v prvem letu obstanka 45.392.64 Din, pasiva 10.3S4.2S Din. Dobiček je znašal 35.008.36 Din. Blagajniku je bila za vestno poslovanje izrečena zaupnica. K sklepu jc predsednik dT. Marn poročal, da je centralni odbor v Splitu določil spremembo pravil, in sicer, da če število odbornikov zviša od 16 na 30. Število je po rrmenju občnega zbora preveliko m se bo poslalo tozadevno poročilo centralni upravi v Split. Na mesto odstopivših odbornikov, tajnika g. Borštnika in majorja Dragoljuba Milivojevića sta bila kooptirana v odbor dr. Josip Brrsa m inž. Debeljak.
S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar se ie pri slučajnostih oglasil k besedi dr. Steiančfč iz Marib ora, ki je izjavil, da se v Mariboru osrnrje glavni odbor »Jadranske Straže«. Njegov predlog ie bil soglasno sprejet, glede delokroga mariborskega odbora- pa se bo razpravljalo na eni prihodnjih sej. Pazmotrivala so se še nekatera akruema vprašanja, nakar Je predsednik dr. Marn zaključil uspeli občni zbor.
Zborovanje hišnih posestnikov.
Včeraj ob devetih dopoldne jc bil v veliki dvorani »Uniona« občni zbor ^Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani«, ob odlični udeležbi. Društveni predsednik Ivan Frelih ic ob otvoritvi pozdravil najprvo došle goste, v prvi vrsti podpredsednika Centralne organizacije hišnih posestnikov iz Beograda, Živojina Moskovljevića, odposlanca iz Zagreba plem. C a č ko v i ć a in Modrušana iz Karlove«. Istotako se je zahvalil za poset gostom z dežele. V svojem nadaljnem govoru je razvijal potrebo močne skupne organizacije posestnikov v celi državi.
Spominjal se je kongresa, ki se je oh* držal lansko leto v marcu v Beogradu. Na* glašal je nujno potrebo odprave stanovanj* skega zakona, ki je državi. gofrpodarjem, kakor tudi najemnikom samo v kvar. Dru« Stvo jc bilo vedno na delu za interese svojih Članov, kar se kaže v izposlovanju. da ne bo treba odslej plačevati 30 % prebitka hi^ nega davka in nasprotno izposlovanju 30 % povišanja stanovanjske najemnine. Istotako je bil odpravljen s precejšnjo pripomočjo društva kuluk. Id za na*e kraje nima srni; sla. Agilnost kaže društvo tudi v tem, da so se na njegovo inicijativo ustanovile slične organizacije tudi po deželi in sc strnile v zvezo hišnih posestnikov za Slovenijo. Spominja se v govoru še tekom leta umrlih članov. Ljubljanska organizacija ima ob koncu leta 1239 članov. Na tr apelira, da podpirajo društveno glasilo »Moj dom«, za katerega naročnino obvelja isti znesek kot preteklo leto: 10 Din. Istotako se tudi člana* rina ne poviša. Svoj govor je končal pred* sednik s pozivom na skrajen odpor proti stanovanjskemu zakonu.
Zatem je poročal blagajnik Josip 1'rba* nič. — Društvo je imelo letnih dohodkov 51.933 Din 33 para, izdatkov 51.009 Din 90 para. Ostane prebitek 923 Din 45 para.
Z dvigom rok je bil nato izvoljen novi odbor, ki ostane povečini isti. Predsednikom je bil izvoljen Ivan Frelih, odborniki pa so: Fran Ks. Stare, dr. Josip Regali, dr. Lovro Požar, Josip U r b a n i č, Ma* k so Hrovatin, Jože Pire, Anton Ada. m i č, Aleksander G j u d, kanonik Sušnik, Simon Kmetetz in Avgust Jenko. Pre* gledniki računov: Antonija K.adivc, Josip Tribuč in Ivan Jeglič.
Težave društva ob svoji ustanovitvi pred 29. leti }e pojasnil dr. Požar ki poživljal k
_
Stev. 115.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 20 maj* 1924.
Stran 3.
Sna več j crn a  razumevanju  aa organizacijo. Na njegov poziv so bili nato izvoljeni čast« nim članom društva Alojzij Korzika in dr. Vinko Gregorič ter sedanji predsednik Ivan Frelih. Spomnil ae je tudi ranjkega dr. Tav# carja, Id je bil med ustanovitelji društva. Nato je povzel besedo zastopnik iz Beograda dr. 2ivojin Moakovljević. V svojem govoru je povdarjal potrebo enotne organizacije, ker ae da le potom te doseči odpravo stanovanjskega zakona. Naglasa! je, da pride tekom časa sigurno do enotne organi* sadje hišnih posestnikov. 2e letos se bo vršil v Parizu tak mednaroden kongres, katerega se udeleže tudi delegati naše države Za zanimiva svoja izvajanja je žel obilo priznanja. Besedo je dobil za njim zagrebški delegat pL Čačković, ki je naglasa! potrebo gojitve ognjegastva, Id mora biti podpirano od vlade in zaščiteno a posebnim zakonom. Dr. Regali se je pritožil Čez policijsko naredbo glede zapiranja hišnih vrat in zvonca, ki aH! gospodarja, da mora raznim strankam vsak čas v noči odpirati ali pa mora nastaviti za to posebnega hišnika ali vratarja. Pritožil ae je tudi čez težke poštne avtomobile, Id kvarijo vsled pretresa hiše. Tozadevno je bila sprejeta resolucija, nakar je bil po pozivu k solidarnosti in agilnosti na delu po Ivanu Frelih u občni zbor zaključen.
Popoldne ae je vršil v unionaki restavracije še občni zbor Zveze hišnih posestni, kov zs Slovenijo. Ns ta občni zbor so prišli tudi delegati iz Maribora in vseh večjih krajev Slovenije. Tudi tukaj je šel ves odpor zborovaleev proti stanovanjskemu zakonu. Prisostvovali so tudi dopoldanski gostje iz Hrvatske in Srbije. V Zvezo je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ivan Frelih, I. podpredsednik Fran Ks. Stare. IT. pod* predsednik dr. P a v I i č e k. V Centralni odbor pridejo za Slovenijo Ivan Frelih, dr. Pavliček, dr. Marin ter Fran Sta* t 6. —
Na občnem zbora se je nadalje upe tli ralo na Čfmvečjo agilnost ▼ posameznih društvih, nakar je bil občni zbor zaključen.
(Občni zbor.)
Včeraj dopoldne se Je vrSI! občm zbor prostovoljnega   gasilnega   društva v društvenih prostorih  Mestnega doma. Zborovanje Je otvorll predsednik g. Kadunc, nakaT Je povzel besedo obč. svetnik g. .lo-sfp Turk kot zastopnik »Jugoslovenske Gasilne Zveze« in je vodil skirpščlno do konca. Prečitano ie b;lr> poioCflb o lanskem občnem zboru. Blagajniško poročilo Je podal g. Breskvar. Iz poročila je razvidno, da so znašali društven! dohodki 77.539.16 Din, fzdatki pa 72.40P.51 Din. Društveno premoŽenje fn blagajniški izkaz v gotovim' znašata 51.516.35 Din. Po tajniškem In gospodarskem poročilu g. Vidmarja, ki je navajal razne statistične podatke, med drugim, da Je prostovoljno gasilstvo sodelovalo pri VI požarih v preteklem letu. je pozdravil zborovalce v imenu mestne občme obč. sv. g. Pire. naglašujoč. da Je treba Izravnati spor, ki vlada v društvu, ter da le potrebno vzajemno delovanje med mestno občino in prost, gasilnim društvom.    Mestna občina bo znala čuvat! pravice, kf pripadalo že 35 let obstoječemu društvu ln stremi za tem, ds bo po?ama varnost v Ljubljani na najvišji stopnji.   G. Turk se Je s poročilom predgovornika popolnoma strinjal in je na-glasal. da gasilci ne poznajo nobenih osebnosti ali politike, ravnajo se samo po <res1u •►na pomoč!« Res Je. da Je mestna občina zanemarjala prostovoljno gasilstvo, vendar se da to še popraviti. Želi v imenu »Jug, Gasilne Zveze«, da se doseže sporazum in da neha osebno sovraštvo. O stanju društvene bolniške blagajne Je poročal g. Blatnik. Nato so se vršile volitve novega odbora. Predlagni sta MU sledeči kandidatni ffstf: Načelnik Turk Josip, podnačelnlk Kadunc Anton.   T. blagajnik   Breskvar Ivan, (namestnik   Strgar   Jakob).   TI. blagajnik Blatnik Karo!, (namestnik Piiškovc Ivan), tajnik    Ztrpan  Herman    (namestnfk Tžanc Maks:  F.  Čctn:k odbomfk  Kavčič Tomaž, TT. četnik odbrrnik štrukelj Karol. ITT. četnik odbornik Laipajnar  Josip. TT.  lista Je b;la: Načelnik Pire Josip, podnačehVk Štru-
kelj K, tajnik Hočevar AL, namestnik Ha-riš N., L blagajn* KrlŽnar rv„ II. blagajnik Blatnik Karol, blag. namestnika: Perme Iv„ ModJc Karol Cetopoveljniki: I. četa Kavčič Tomaž, n. četa Upovšček Štefan. ITI Četa Lapa J nar Josip, Pregledniki računov: Jontes Ignacij, Zorž Stanislav, Pozaršek Ivan. Izvoljena je bila prva Ksta s 24:1 glasovi Po volitvah so bila razmotriva rta razna aktualna vprašanja, predvsem glede po* novnega sprejetja g. Pirca za člana, dalje glede zvišanja bolniške podpore in glede potrebščine. Novoizvoljeni načelnik g. Turk je nato zaključa zborovanje z apelom na navzoče, da vzdržujejo red ln disciplino v društvu ter mu na ta način zopet pridobe ugled v javnosti.
Nekaj o bolniških blaaalnah
v m.
Plače uradništva bolniških blagajn so uravnane  s  kolektivno pogodbo z dne 2. nov. 1920. 1. Položaj teh uradnikov je naravnost sijajen. Cujte: Delovna doba   znaša 6 ur in delo   se čez uradne   ure   honorira   med   tednom s 50%, ob nedeljah pa s 100% več. Ob dopustu pa gre slednjemu nameščencu zvišana plača in sicer za 50% in več z vsemi dohodki. Navajamo nekaj primer. Okrajna bolniška blagajna v Tre-biču: Upravitelj J. Stulik, bivši krojaški pomočnik,   ima letne plače 46.310 čK, t. j. mesečno 3850 čK. Poleg tega ima stanovanje s kopalno sobo, luč in kurjavo. Blagajničar J. Kamenik, bivši pekovski   pomočnik,   ima letne plače 39.390 čK, t. j. mesečno 3282 čK. P. Hu-naček, bivši uslužbenec v knjigotržnici, ima na leto 23.000 čK. V bolniški blagajni je nameščen šele 3 leta. študira! je na gimnaziji, to se pravi, hotel je študirati, pa je že iz II. gim. raz. izstopil,   ker   ni   mogel   zmagovati učnih predmetov.    Manipulantna uradnika Charvat   in   Zambersky z meščansko šolo imata   na   leto po 17.000 čK. — Okrajna bolniška blagajna v Pardubi-cah:   K. Cerekvicky   (realna matura) vleče na mesec 3881 čK, J. Šimek (6 realnih razr.) ima na mesec 3199 čK, R. Velda mesečno 3073 čK. B. Jelinek (srednja šola) mesečno 2839 čK, E. Ja-kubiška, ključavničar, mesečno 2984 čK, K. Prikopec, izučen v izdelovanju ier-basov in košar, 1685 ČK, Ana WoIf (meščanska šola) 1255 čK.   O. Vindeman, strojnik, 1421 čK. Marija Hlavaček (trgovska šola) 1031 čK itd — Okrajna bolniška blagajna v Kolinu: Ravnatelj B. Zaligov, bivši Čevljarski pomočnik (Ijudskošolska izobrazba) ima mesečno 2900 čK, blagajničar J. Reiter, bivši kurjač strojev (z ljudskošolsko izobrazbo) vleče na mesec 2000 čK. — Okrajna bolniška blagajna v Kraljevem Dvoru: Ravnatelj J. Rehov, bivši rudar, ima mesečne plače   2986 čK, kniigovodja Hofdan, prej kakor knjigovodja nameščen v tvornici, ima na mesec 2638 čK, bivši delavec   A. Klazar   prejme vsak mesec 1791 ČK. Pri tej bolniški blagajni nameščeni imajo ljudskošolsko izobrazbo, največ pa meščansko. — Okrajna bolniška blagajna v Ustju na Orl.: Ravnatelj J. Suchv, bivši livar, letna plača 27.000 čK. blagajničar Fr. Juva, bivši tkalec, letno 22.000 čK, J. Skluček, biv* ši mizar in koči až. 18.000 ČK. J. Sobot-ka, bivši tvorniški delavec, 17.000 čK, ka, bivši tvorniški delavec, 17.000 čK. Navedene plače so temeljne,   k njim pridejo še doklade, tako da znaša ravnateljeva plača 40.000 čK. na leto. Vsi ti imajo samo ljudskošolsko izobrazbo. — Okrajna bolniška blagajna v Ceš. Skalici: Upravitelj blagajne Fr. Prohaz-ka ima na leto 32.000 čK, blagajničar V. Vondrašek 25.900 čK.   uradnik HanuŠ 15.600 čK, sluga Losenicky pa 14.300 ČK ter še 150 ČK mesečno za kontrolo bolnikov.   Upravitelj Prochazka se je
Dnevne vesti
V Lrttbtiatif. dne 19  maja 7924.
M. Z.:
Prvi večer
skupine Hudožestvenikov.
- Sele Stepančikovo«. Sest slik po Dostojevskega romanu. C Za oder priredil, kakor čujem, Nemirovič-Dančenko). O vsebin! so naSi listi dovelj vnaprej noročali hi vsakdo je bU lahko toliko Informiran, da je sledil dejanju tudi, če je le tu in tam kak ruski stavek neposredno razumel. Največjo zaslona bo za resnični vfitek pa ima vsakdo v neprekoeljivi reali-stlkj umetnikov samih.   Kaj bi govoril?
> Kri tika« Je tu lahka stvar, ker preneha.
> Pojdi te pogledat« — Je vse, kar morem reči.
Culi smo, ko je ta grapa igrala t Zagrebu, tudi mnenja, da nI čisto na oni visini, kakor so bili »glavni« Hudožestve-nikl pred par leti. Gotovo bo res, da imajo poleg čisto prvih moči med seboj tudi manjše zvezde. A rt grani so tako, da niti aa enem mestu nisem občutil, da bi se katerikoli sodelujočih ne spajal harmonično s drugimi t enoten umotvor.
Manjka nam danes tudi »tertlnm eom-parationls«, da bi mogli ugotavljati upravičenost onega mnenja; to, kar amo pred t leti videli pod Kftčalovim, Je sicer le dokaj živo t nas, ne daje pa sa tako sodbo Bikake opore.
Koliko Je neki ▼ teh Igralcih rutine, kadar igrajo? To vprašanje ml Je prišlo prt vsem navdušenju. Kajti če pomisliš, da morajo potovati kritem sveta, nikjer Ispo-čltl. nikjer v mira domačnosti, In da so Iste Igro ponavljali bogve le kolikokrat, d vogala, da bi mogli vse to vselej zopet docela
doživljati. Saj Jim mora včasih — vsaj Ispočetka večera — vendar samim presedati, zopet Isto govoriti m glumiti. Tako al nehote mislil. Toda — opaziti jim tudi tega ni! čudoma. Zdelo se je vsaj meni, kakor bi bilo to »Selo Stepančikovo« tudi za umetnike same vtltka polna premijera. Kakšne vrste Živcev morajo Imeti, kakšno ljubezen, kakšnega umetniškega duha r sebi, da to zmorejo?
Kakšen vtis pa ima naše občinstvo od Dostojevskega dela samega? Ze pred predstavo sem bil naziranja, da bodo nafti ljudje te vrste Rusijo, te v enostranski ekstrakt stopnjevane figure, sprejeli s kolikor toliko mešanimi občutki In po nekoliko sem to tudi res opazil.
Jako izobražen prijatelj Je menil: Ali naj bodo to ljudje? To so sivine, norel; tudi dobričine med njimi so zoprni v svoji brezskrajnosti, ki te mora le Tješiti. Saj nI čuda, če kažejo boljševik! na takole delo največjega ruskega avtorja, kadar hočejo komu dopovedati, da Je bil skrajni čas aa uničenje dosedanjo Rastje.
Tudi med našimi ruskimi emigranti niso prav zadovoljni, čet, nikar! ne mislite, da je bila ona Rusija, ki jo ljubimo, kdaj takale.
Toda meni se zdi da Je treba vsako stvar jemati tako, kakorana hoče sama biti. Treba jI je priti nasproti s dobro voljo In ljubeznijo.
DostoJevskU jo ta roman napisal 185». lota, pet let po svojem sibirskem pregnanstvu, ln ko se Je pravkar opredelil tako. kakor ga poznamo Is posnejllh, glavnih del.
Mikalo ga je spisati komedija Pri delu pa se Je t svojo enačaje In v sobe samo
učil rezbarstva, Hanu* ima pa meščansko solo.
* Čisto naravno je. da so upravni izdatki prt današnjih plačah uradnikov bolniških blagajn ogromni Kako smatrajo člani odborov svoje funkcije, o tem govori ukrep okrajne bolniške blagajne v Bcskovicah. Zasedanje odbora se vrši redno ob nedeljah, za kar dobi vsak odbornik 30. oziroma 40 čK ali vsi skupaj 600 ČrC BolnJSTca blagajna v Mikulovi je imela pred vojno 1 uradnika, danes jim ima pa — 14. — Kakor Je iz navedenega   razvidno, bolniške
Kam vodi klerikalizem?
Žalostno, toda nepobitno je dejstvo, da se nekaterim Slovanom bivše Avstro* Ogrske, zlasti onim starejše generacije, še vedno toži po »zlatih* časih, ko je tujec vihtel nad njimi svoj bič. Odkrito si tega nihče ne upa priznati, na tihem pa marsikdo sanja, kako bi bilo lepo, če bi se vrnil avstrijski knut. ki bi tepel in zatiral samo necijonalno zavedne kroge, njim pa bi delil bogate nagrade za zvestobo. Take elemente ima naša država, ima jih tudi Češkoslovaška in Poljska. Pri nas so našli zavetišče v klerikalni stranki. Id je na zunaj sicer strogo nacijonalna in lokal^patrijotična. v resnici pa bi prav nič ne protestirala, če bi Jugoslavija razpadla in bi Sloven« ci znova prišli pod katoliškega vladarja ali kancelar j a. Klerikalci besne, če jim kdo očita takšne skrivne želje, todi bodimo odkriti in priznajmo, da so bila za klerikalizem tla v bivši Avstriji ve* liko bolj usodna, kakor so danes. Tega se dobro zavedajo klerikalni voditelji in zato bi radi utopili v žlici vode vse, kar količkaj diši po pravem jugosloven« stvu in kar ne priznava separatistične lajne, ki ni v bistvu nič drugega, nego izraz avstrofilstva, odnosno sovraštva proti Srbom in pravoslavju. Najboljši dokaz, da je klerikalizem res tista poli* tična stranka, ki bi rada preprečila popolno ujedinjenje ju coslo venskega naroda, ker računa, da bi se utegnile stvari v doslednem času razviti v prid nienim katoliškim tendencam, nam nu* dijo slovaški klerikalci, ki se v taktiki prav nič ne razlikujejo od naših.
Nedavno je vzbudila v češkoslovaški javnosti velik šum polemika, ki se je razvila povodom odkritega pisma, poslanega iz Amerike prezidentu Ma* sarvku. V tem pismu očita ameriško udruženje slovaških katolikov sivolase* dnu prezidentu ČSR različne krivice na* pram slovaškemu narodu. Podtika mu zatiranje Slovakov, ki da so v skupni državi v položaju brezpravne narodne manjšine. Na to pismo so odgovorili Češkoslovaški legijonarji, ki izjavljajo, da stoje tudi danes, kakor v času vi* harne dobe svetovne vojne in revolu* cije, zvesto in neustrašeno za svojim ljubljenim voditeljem. Legijonarji stoje na čisto pravilnem stališču, da ljudje, ki niso ničesar žrtvovali za bsvoboje* nje. todi nimajo pravice odločevati v državi, ustanovljeni brez njihove po* moči. Slovaške klerikalce pa so prijeli še z druge, veliko bolj občutljive strani. Pravijo namreč, da dobro vedo, odkod veter piha. Klerikalizem si želi revizije mirovnih pogodb. Slovaška ljudska stranka in njena ameriška podružnica bi rade, da bi velesile revidirale meje ČSR, seveda v prid Madžarske. Orne« njeno pismo govori namreč o češkem imperijalizmu in čeških imperijalistič* nih aspiracijah, niti z besedico pa ne omeni  madžarskega  imperijalizma in
mučlteljno zagrizel m nastal je roman. Izgubila se Je komedijska linija; povest Je postala mestoma silno trpka, posebno glede ostudnega Fome Fomiča, Is te figure Je postal ruski Tartuffe. k! mu telimo vse sle in vso zaslužene sramoto. Toda Rus Dostojevski! ni Francoz Moli ere. Moliero-vega Tartuffe poženo naposled Is Orgono-ve niše, na kateri je visel kakor uničujoča gosenica. Fomi Fomlču so pa posreči z navidezno Ispremenltvi j o fronte svojo pozicijo ne le zopet rešiti al nego jo pod krinko simpatičnostl celo utrditi sa nedogled en čas. To Je prav trpka, dejal bi strupena, a tudi prava komedijska poteza. DostoJevskU je hotel bičati na najneuamilje-ne j al način ruski običaj. Imeti prt hiši Inozemskega »učitelja«, ki si je anal dostikrat s francoskim] frazami ln kosci znanja s rasnih polj t gostoljubno-dobrodusnla, a duševno lenu vlastelinskih dvorcih nesramno priboriti stališče pravcatega tirana. In to so bil! dostikrat ljudje, ki so hm v svoji domovini morda frizer J! ali begrvekaj. Rusom so pa anali Imponirati m so za vojevali s svojim »hohitaplerstvom« vso rodbino, da Jim Je. četudi nevoljno, služIla,
Dalje so na DostoJevskU g tom Upom Obrača zoper znpadnjaltvo ta njegovo et-villsacljo, katero jo vedno kajao odklanjat videč v Rusiji sami neizmerno slavjansko sflo. ki al bo boljšo kulturo ustvarila Is sobe In Ima naravnost cToveeanski poklic
VtretiMS je Verna Ml Isprva »prlslval-ščfk«. Ml bl rekli skledollznik. Skoro vsak ruski dvorec jo Imel takega paraalta. Vse ga je zaničevalo, ga vleklo, on sam se je valjal t ponižnosti In prillzovanju, še sam podžigal okolico, naj so ls njega norčuje to ga ponižuje. V resnici pa mu Je slo sa
blagajne v Češkoslovaški pretirano visoko plačujejo svoje nameščenec, saj je 1 češka krona skoraj 10 jugosloven-skih. Kal čuda, da plzenski »C. D.« kritizira to potratnost socijalnih demokratov ter pravi: Če se ima štediti. kar zahteva ;anuarski zakon iz 1. \°22. <e mora Stcditi povsod, mora se štediti tudlv bolniških blagajnah. To ie tudi javni denar. « katerim se tu gospodari. In da se v bolniških blasrajnah štedi, je tako v interesu delavcev kakor tudi podjetnikov.
nasilja, ki ga jc prenašal nosrečni slo* vaški narod pod Avstrijo.
Iz Budimpešte je prišla torej inicija* tiva za javen napad na moža brezpri* merrie plemenitosti in ljube^mi do s-v-o* jega naroda, ki mu je s tolikimi muka* mi u gladil pot do svobode. Slovaški kle» rikalci se ne sramujejo obrekovati pre* zidenta Masarvka. kakor se ne sramu* jejo na Si psovati in blatiti Srbov, ki so edina ovira, da se ne morejo uresničiti njihove skrivne želje. Tu in tam je kle* rikalizem enak. Povsod hujska proti enotni državi, povsod nasprotuje naci* jonalnim težnjam in povaod opravlja isto funkcijo — izdajalca naroHnih in državnih interesov.
★   ★ ★
— Konstemfranl klerikalci. Naši klerikalci so v soboto in še včeraj ves dan samozavestno in zmage pijani oznanjeval\ da je napočil težko pričakovani srečni trenotek, ko prevzem o vlado v Sloveniji v svoje roke. Kar tri portfelje so si klerikalni veljaki zasigu-rali zase v pričakovanem Davidoviče-vem kabintu! Dr. Korošca so imeli določenega za železniškega ministra, Joža Oostinčarja za ministra socialne politike, dr. Kulovca pa za ministra šum in rud ali pa agrarne reforme. Z največjo napetostjo je klerikalni generalni štab pričakoval končnih obvestil iz Beograda. Med 17. in 18. uro včeraj popoldne je bil pripravljen ves klerikal-no-časopisni aparat, da razširi po vsi Sloveniji radostno vest, da je prevzel Davidovtć - Radić - Korošcev blok vladno krmilo v svoje roke in da so s tem klerikalci neomejeni gospodarji situacije v Sloveniji. Posamni klerikalni pristaši so si že porazdelili med sabo vsa važna mesta pri državni upravi v Sloveniji Pa je prišel nepričakovano hladen tuš! Mesto vesti, da je zavladal v državi opozicijonalni blok. je došlo poročilo, da se je Davidovič zmotil v računih in da ie radi teh pogrešnih svojih računov moral vrniti svoj mandat. Kdo bi mogel popisati konsternacijo, ki je z ozirom na to vest zavladala v klerikalnem taboru! Vse je klelo in zabavljalo, najbolj pa tisti, ki bi že danes morali nastopati kot novi državni dostojanstveniki. Strele njihove jeze so se to pot obračale najbolj na Davidoviča, češ da dela neiskreno ln dvorezno politiko, ker farba svoje zaveznike z absolutno gotovostjo svojega uspeha, do-čim v resnici s svojim delom in s svojo politiko samo okrepi j uje stališče Pašić-Priblčevičeve koalicije.
— Jugoslovenski poljedelci v Pragi, V sredo opoldne so prispeli v Prago na gospodarsko razstavo jugoslovenski po-licdelci pod vodstvom predsednika poslanskega kluba zemljoradniškega Saveza Voie L a z i č a, generalnega tajnika dr. Uroša S t o j i ć a in ravnatelja zemljoradniške zadruge M i 1 u t i n o -viča. Delegacija se je odzvala vabilu mednarodnega agrarnega urada v Pra-
materUslno udobno življenje brez pravega dela ln v sreu je svoje gostitelje pač pošteno sovražil ln celo mislil, kako bl on kdaj njih ponižal
če Je prišel do moči. Je bil ogaben. Saj ze nal pregovor pravi, da ni o*tud-nejšega gospoda, nego Je bivsl berač.
Fomi Fomlču se pokret navzgor posreči po eni strani kakor Tartuffu. Po eni rti starega gospodarja si Je znal s hinavstvom, skritim pod bigotnost hi pietizem. popolnoma osvojiti staro domaČo gospo ln razne druge babe v hiši. Kdor Ima v hiši regiment takih starih bab, ki povsod i vohajo greh to brezbofnost, mora biti pravi He-raklej. Če ne podleže ali se vsaj radi ljubega miru ne vkloni.
Jegor njlč Roetanjev, najmehkejši človek na svetu, tipično rusko srce. Je seveda izgubljen. In ta blagi mol si mora dati celo od lastne matere očitati, da Je grd značaj. Kako ga to boli; toda ne moro na površje proti Fomi Fomlču. Ta pretkani mrzli egoist si Je gospodarjs tudi le drugače, neposredno savojeval — ln to gre čez francoskega Tartuffa — s svojo »učenostjo«. Foma hodi s licem starejšega ruskega učenjaka okoli, ošaben kakor puran te napravi, kedarkoll se mu sdl primerno, aad ubogim Rostanjevim dozdevno kulturen »knock outc. Tu jo Imaš po butici, ti neizobraženi kmet? Saj le ne veš, kdo sem; da »sdaj« pišem knjigo, ki bo svet narav nest porazila po ovoji nedoseženi umstva-nostl.
Foma jo v tam Igranju »genija« deloma lažnjlvee, đeloma pa si svoje zvanje morda ros domišlja, ker je brezmejno častihlepen to Izhaja njegova vlađofeUnost no le Is nekako osveto aad teptano pro-
gi, da se udeleži njegovih sej. obenem Pa tudi gospodarske razstave, ki je bila otvorjena v četrtek. Ju^oslovenske goste «ta pozdravila v tamištvu mednarodnega agrarnega urada gen. tajnik inž. F i e d 1 e r in tainik jugoslovenske sekcije J a k o v 1 j e v i č. Zvečer so jim priredili v dvorani Me^tnesja doma banket, na katerem je pozdravu cjoste inženjer Kl i n d e r. Poslance Lnzič *e je zahvalil za pozdrav in nagiaSal pomen r-r^koslovaŠkcga zadružništva in njegove organizacije. Predsednik čsl. centralnega Saveza zadrug je v svojem pozdravnem nagovoru naglašal bratstvo obeh narodov ne samo na političnem, temveč tudi na poljedelskem polju. Češkoslovaško zadružništvo z veseljem ponuja roko ^ugoslovenskemu. V četrtek opolne se je udeležila naša delegacija svečane otvoritve gospodarske razstave.
— Malgajevi soborci naj javijo svoje naslove odboru za Malgajev spomenik v Guštanju, da jim lahko pošlje legitimacije za polovično vožnjo v Gu stanj k slavnostnemu odkritju Male«* jeveoa spomenika, ki se vrši dne 29. maja 1924.
— Katolis"ko Tiskovno društvo jo spregovorilo. Včerai^nii »Slovenec priohčuje pod naslovom »Pojasnilo* ns prvem mestu med dnevnimi novicam! tole izjavo Katoliškega tiskovnega društva, ki je lastnik Jugoslovenske tiskarne in »Slovenca«: »Zaradi neke nečedne podobe, ki jo je »Narodni dnevnik« pretekli teden nabil po ljubljanskih vogalih za reklamo, izjavlja načelstvo KTD sledeče: Načelstvo je dalo vodilnemu osobju v Jugoslovanski tiskarn* ob otvoritvi točno službeno navodilo, da uslužbenci ne smejo sprejemati nobenega dela (slike ali tiskovine), ki bi ne bilo z nravnostjo v soglasju. V in-kriminiranem slučaju je uslužbenec naročilo, ki je bilo baje zelo nujno, sprejel, preden je sliko videl, in jo je dal v naglici brez cenzure v izdelavo. Načelstvo KTD obžaluje ta neprijeten dogodek ter je dalo v tem oziru zopet najstrožja navodila, da se v bodoče kaj takega ne ponovi« — Kaj pa pravi KTD k pisavi svojih organov »Slovenca« in »Domoljuba«? Ali je ta pisava v soglasju % »njegovimi navodili«? To bi radi vedeli. Imenovana lista neprestano ščuvata proti državi ln državnemu edinstvni, dasi je notorično, da ima podjetje, ki Je lastnik teh dveh listov, največje materijalne koristi prav od one državna uprave, ki jo ta dva lista na najbrer-stidnejši način dosledno napadata. AB je tako postopanje moralno? Pričakujemo, da se »KatolisTca« — pardon — »Jugoslov. tiskarna« odpove vsem delom, ki jih dobiva v tako bogati izmeri od vladne uprave, ki je tako korumpirana in propadla — vsaj »Slovenec« In »Domoljub« to zatrjujeta — da Je niti pes ne povoha. Vkljub temu pa »Jugoslov. tiskarna« prav rada baše v svo-i žep denar, ki ga dobiva od te uprave za dela, ki jih je zanjo izvršila.
— Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim Članom, da je začel z \z~ terjevanjem gremijalne doklade za leto 1924. Ker se pri pobiranju doklade dostavljajo tudi pozivi glede podpornega fonda, prosi gremij vse člane, da se pozivu čim prej odzovejo, na kar se jim bo doposlalo razvestne tablice z opozorilom na občinstvo. — Predsednik: Fran Stupica 1. r.
— Spremembe v naii vojski. Imenovani so: za pomočnika komandanta ljubljanskega vojnega okruga polkovnik Josip Novak, za načelnika topniškega oddelka dravske dlv. oblasti polkovnik MIlan Rado-jičlč, za upravitelja savskega klav. skladišča adm. kap. Matej Gruden, sa načelnika Intendanture dravske div. oblasti adm. podpolkovnik Jelenko Igovlč, za načelnika
šlostjo, nego tudi iz direktnega pohlepa po slavi.
V Fomi se ponavljajo poteze »gen tj al nega« godbenika Jeflmova iz nedovrseDega romana »Njetočka Njezvanova« < 1849). Ta Jefimov si tudi zadošča s iarlatanstvom: Ima protektorje, ki se jim zdi, da ttč! ▼ možu gradivo sa velikega virtuoza. A Jefimov noče pozitivno Studirati ln se mučiti s tehniko goslanjs. On al je tako moj stra zadosti ln misli, da zadošča darovi tost: Sole nI treba, če Je človek »genij« Takih Jefimovov imamo tudi pri nas
čudno je. da je Dostojevski!, to naj blažje, največje izmed src, ki so kdaj trpela za ves rusk! narod, v nekem pismn omenil, da je ostudni Foma ponekoliko njemu (Dostojevskemu) soroden! To si moremo razlagati le s tem, da Je Dostojevski, analizator najskrivnejSih tajn dna, najraje bo lestno brskal po sebi samem in le prerad ln povsem pretirano našel v sebi kaj gr dega.
Horda ga Je dovedlo do samopon i sevalne primere življenje v Sibiriji, kjer je bil    sprejet v hišo    In   rodbino nekega Vrangla, zgolj lz dobrote. Ker ni Imel nr česar, s čemer bi se zahvalil, je podai Jal gostiteljem od svoje Izobrazbe. In vč» slh mu Je mords Sinilo v glavo: »Ali j i v, nisem le strasno nadležen in zopern? Ali Jim Je moje ravnanje ljubo, ali pa ga le trpe, da ne bl me talili? AH nI to pravcat, napuh, nedovoljena domišljavost, jim dati čutiti, da sem bolj Izobražen; In ali sem raditega boljSi. več od njih? Ali Jih ne talim?
Za Fomln značaj Je najel pesnik mnoge sorodne figure tudi pri Dickensu, katerega le ravno v Sibiriji citat
»SLOV P N S K I  NAROD«   dne 20. maja i M
štev. 113
tatenduiture vrbaske dir. oblasti Interni, podpolkovnik Franjo Bevk, aa upravitelja skladižca pri 3. tovarni aa Izdelavo vojaške obleke adm. kap. Janko Strupen, sa upravitelja skladišča prt 4. tov. za Izdelavo voj. obleke adm. major MIlan Naprla, sa načelnika veterinarskega oddelka bosv-ns/ce div. oelaet! vet. major I vsa Grom, sa načelnika veterin, oddelka jadranske div. oblasti veter, majoi Anton K Pa-, sa načelnika veter oddelka moravske div. oblasti veter, major dr. Svstislav Valenta, za načelnika veter, oddelka dravske div. -jb osti veter, major dr. Ivan Keber.
— Dobrotnika Ferijalne ga Saveza, d K en da, grajšcak na Bledu, je Ferijalnemu Savezu odstopil v svoji izredni naklonjenosti obsežen prostor v Zaki v svrho zgradbe tamkajšnje dijaške kolonije. Enako uslugo le napravil društvu tudi g. Tora e c, župam blejske občine. Obema nesebičnima dobrotnfcoma se odbor najlepše zahvaljuje.
— Iz Mostara nam pišejo: 12. t m. sta se zaročila v Mostaru gdč. Vera Vrhu n č e v a, hčerka našega rojaka, sodnega na dsv etnika g. Frana Vrhunca, in pešad. poročnik na službi v generalstabnem ode-lenju g. Vili P r e m r o v-P remersteln.
■
— ?*nv? tečaj? za strojepisje, slovensko In nemško    stenografijo ter knjigovodstvo
(zasebni pouk) začnejo na zasebnem učili Šču A nt Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t L ter trajalo 4 mesece. Vpisovanje ki pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji A n t. Rud. Legat, Maribor, Slovenska uHca T, telefon 100.
— Berač — tat. V samotan v Stični se le utihotapit berač ter ukradel v samostanu brvajočemu vpok. ribniškemu župniku talar in zimsko suknjo v skutmi vrednost 5.000 D. Orožniki stfkajo z* beračem, a breuroeSno. Pritoževati se moramo o veliki nadlegi beračev, kf pod krinko Invalidov po Men nadlejrujejo ljudi In se mi tem po- j slu še arogantni, ako se Jun daruje manj | kakor en dinar. Da bi nabrano miloščino porabi! za kruh aH živila, bi človek Je po-trpel. a nabrano vse zapljejo na Žganju. Naj bi oblast nastopila proti beraški nadlegi.
— Oropan mrlič. V Mostaru Je umrl pred dvema mesecema nek! veleposestnik. Njegova žena. k? Je Cesto prihalala na gmb* Je nekega dne opazfla. da Je grob razko-pau. Ob!?st je uvedla strojro prebavo, ker le bi! mrTČ popolnoma oropan. Prijet Je bil bfvSI grobar, kf Je nosil obleko umrlega m Je tudi prodajal predmete, oropane mrliču.
— Smrtna nesreča. Na glavnem kolodvoru se je danes zjutraj smrtno ponesrečil 50-lctni delavec Al. Arzenšek. Razkladal je težke hlode z vagona na voz, pri čemer mu je padel zadnji hlod, ki ga Je hotel naložiti, na prsa, ga podrl na tla in mu zdrobil prsni koš. Arzešenk Je bil na licu mesta mrtev. Bil Je zaposlen pri tvTdki Ivan SiSca v Metelkovi uHci.
— Ovadbe: Tekom zadnJ-Ih 48 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: pijanost 3, kaljenje nočnega miru 1, cestno -polici j sk? red 9, pasji kontumac 2, pretep 1, nezgoda 1, prevozni red 1, telesna poškodba i, hišna raziskava 1, nedostojno vedenje 1, prestopek obrtnega reda 1, lavno pohujšanje 1.
— Rad| beračenja je bila prijeta v še-lenburgovt ulici Marija Babnik. Policija io Je izernala Iz mesta.
— »Bitka« v šiškL Iz čemet ove gostilne grede sta se snoč; v SlSki stepi! dve skupini delavcev. Govorile so palice, frčalo Je kamenje kot na fronti in vehementno so delovale pesti. Končni efekt je bil ta, da Je bilo razbitih več šip *nevtralrr;h« hi J v soseščini, par pretepačev Ima otekline na nosu in tudi nekaj zob je ostalo na bojišču. Finale je napravila policija, ki je dva Izmed najhujši vzela v svoje varstvo.
— Kar V| potrebujete, to le Elzafluld. To pravo domače sredstvo katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Fug. V. Feller. Stublca Donja. O-zatrg It. 238. Hrvatska,
— »Ch-noforin« kina železno vino, najbcllše sredstvo proti s'abokrvnosti. boleznim v želodcu in najboljše okrpečevalno sredstvo pri rekonvallscenci. Dobiva se v vsaki lekarni.
UMOR V PIRNIČAH.
Umora Marile Zevnlkove osumljeni Janez Kristan le bil prepeljan v soboto zvečer iz zaporov kamniškega okrajnega sodišča v Ljubljano, kjer je bfl oddan deželnemu sodišču. Kristan kljub temu« da kažejo vse indicije, da je on morilec, dosledno zanika vsako krivdo In pravi, da le nedolžen: »Magarf če me takoj obesite«, je izjavil preiskovalnemu sodniku. Med tem pa to orožniki napravili na Kristanovem domu obširno preiskavo, ki le spravila na dan tak obtežllen materija!, da bo ostalo vse Kristanovo zanikanje zločina brezuspešno. — Orožnik Lavrenčič le s pomočjo drugih orožnikov pregledali celo Kristanovo hišo in res mu je uspelo najti več predmetov pokojne Zevnlkove in v lastavlčjem gnezda pod streho je našel samokres, s katerim Je Kristan svojo žrtev ustreliL Pod hlevom to orožniki našli zakopano torbico umorjene Zevnlkove, v kateri pa nI bilo denarja. Ura Zevnlkove le bila skrita v neki omari za obleko. Ko so Kristanu predočili najdene predmete, Je še nadalje tajil vso krivdo In Je rekel, ds to nI mogoče, da so naši? predmete pri njem. Sodišče Ima torej opraviti s skrajno emičnim človekom. Upat! pa Je, da se bo Kristan tekom preiskave udal
IZ CELJA*
—c Poročil se Je v nedeljo v Fetrovcah pri Celju g. dr. Milko Hrašovec odvetnik v Celju ter starosta celjskega Sokom, s gdč. Berto Vaničevo Iz Celja. Sokol-stvo Je svojemu starost! v soboto na predvečer poroke prlredMo serenado.
—c Mestno gledališče. V petek 23. t m. se v našem mestnem gledališču fprizor! opereta »Pri treh mladenkan«. Oostuje gdč. Lubejeva, piillubliena subretka narodnega gledališča v Mariboru. Opereta bo opremljena z novimi kulisami, kostum! so deloma z Dunaja deloma popolnoma novi po orlgmalnT*!  vsul tik,
—c Odredb«. Irotere so b^e Izdane proti eo'demMi škrlaf'ce, so odpravljene fti se Je poiiV ns celtskfh šolah zopet včeraj ▼ poned^lieV pričel.
—c Vlom. V eni zadnjih noči Je bilo na otoku v Trubarjevi ulic! vlofTtlleno v štir! vfle. V vili Alberich Je v!<mv*lec odnesel usnjar! vzorčni kovček z Tlkei-H. vse drugo Je pust!! v miru. V drr»«r!h dveh v*lah nt odnesel posebnega. Vlomil Je nato v evantre-IMsko žrmnfšče. kjer je v pi«anr7 vse razmera!. Poerešafo se samo znamke. Fz pisarne se Je solazfl v neko sobo v prvem nadsrroofu pole v spalnice, kjer !e tudi vse razmetal v p'samJ m4z» vse drvero pa pustil v m!ru. Po!»cTU zpsledule vlomilca.
IZ MARIBORA.
—m Industrijalci, obrtniki le trgov d 1
2e ponovno smo objavili v naših dnevnikih, da nameravamo nastopiti maturanti drž. gimnazije v Mariboru po matur! naučno potovanje po naši državi, ki naj bo nekako propagandno potovanje za slovensko Industrijo, obrt in trgovino ter za naše kulturne In gospodarske razmere sploh. Zamislili smo si namreč na svojem potu predavanja o teh naših razmerah, ki b! jih po možnosti tudi llustrilal! s skioptičnimi slikami in filmi. Zato smo se obrnil do naših podjetij za podatke o njih obratih in za skioptičae slike. Ker pa so zamišljena predavanja združena s velikim! stroški, smo bili prisiljeni zaprositi jih tudi za denarne podpore. Žal pa nas večina njifi nI razumela, ampak Je menda smatrala naše tozadevne dopise za vsakdanje prosjačenle brez globljega namena ter se našim dopisom ni odzvala, tako da obstoja nevarnost da ne bomo mogli Izvesti ▼ celoti začrtanih si predavanj, ki bi bila vendar tako velikega pomena za našo mlado industrdo, obrt in trgovino. Le nekaj podjetij Je pravilno razumelo našo Idejo ter se odzvalo z zaprošenimi podatki In denarnimi podporami Dosedaj so nam poslali: »Ljudska posojilnica«, Maribor 1000 D; GL J. Rosen-berg, Maribor 500 D; L Hrv. štedionica 250 D; Po Din 200: »Vrt« Džamonja | drugovi, Maribor; »Glavna hranilnica št Lenart«. Po Din 100: »Zlatorog«, Maribor; zvonar-na Ing. Buhi, Maribor; usnjarna Freund, Maribor; Bombaž, predilnica In tkalnica« Tržič; g. Lojze Kristan, Lesce. Po Din 50: »Konserva«, Maribor; g- Ooričar, Mozlr-
Polkovnik Rostanjev v svoji preširoki dobrini, kl nas skoro že žali ker vedno podlega In fa milosti drugih, pa Je predhodnik »negativnega junaka« kneza My5klua, »idijota«, ki zmaguje svet s svojo mesijansko otroSkostjo ln absolutno neagresivno-stjo.
Hudožestvenlki so dramatizirano »Selo Stepančikovo« pojmili na edini možni način. Vse glavne osebe so silno pretirane se po pesniku. In tak Je Dostojevskij voh-če. S tem pa dosega svoj namen: V koncentrirani obliki do dna razgaliti one duševne pojave, katere Je zalotilo njegovo inkvizitorsko notranje oko tam. kjer drugi ne vidijo morda ničesar več.
Zato Igrajo ruski umetniki to stvar pr» vsemu realizmu vnaujega kretanja kot grotesko. Igra Izgleda kakor pošastne sanje, ki se h koncu omilijo v r^m^kft pomirjevalen zaključek.
Kaj bi govora o umscalkth ta o vzajemnosti Igre? Saj se ne da ničesar povedati. Gledal sem, vlival, občudoval Spomnil sem se tudi Kerrovega Izreka o razločku Rusov In Reinbardta. Pri Nemcu občuduješ s mislijo: koliko taca tov skušenj je bile treba samo sa tale prizor? Pri Rusih pa treninga niti ne opasti; vse gre kakor v življenju. §e celo, ee kdo prestavi e* mizi vrč sa mleko, tako podjaveatno, da mu ne dela napote prt važnem pogovora a sosedom. Ali če se Ma s a 11 tla o v (Rostanjev). kadar živahno govori, * čisto nevede« s levim kazalcem včasih malce popraska pod desno stranjo ust, kakor bi imel tam kaj. Ali če Pavlov (Fosna)
v razburjenju gnusno
Je ■ ustnama,
kakor gotovi stari ljudje. In ta široka masno C
stjo: a koliko Izraza leti ua spodnji nt t nI, ki je šminkana, kakor bi bila malo poševna. Sploh te edinstvene maske hi ta neverjetna menjavost Izraza v licu! Ali ona stara devica s vedno rdeče vnetimi nosnicami in partije okrog nst (L e v I ck a J aj. stari Jefflvkln (SJerov), njegova mila hčerka (KrasnopoUskaJa), prismojena dama 'alav-itoznana Križanovskaj a — nedavno sem njo, Pavlova ln Germanovo videl tudi t filmu »Raskolnlkov«. To Je bfl prvi film, ki ml Je bil čist zgolj umetniški vsitek.)
Pa čemu naštevati Jih? Najgiobjl vtis dela seveda Pavlov s svojim Foro o. Primus in ter pares. Ravno sedaj mi pa dosl v spominu presrčnost, s katero sta se Rostanjev — Masalitinov In Seržoja — Vasiljev pozdravila ln se pogovarjala. In vse drugo; to eno sem omenil le, ker ml Je ravno ta blp stopilo v ospivdte sporo na Sa? se no da dopovedovati; le videti in so-doatvetL
Občinstvo Je ▼ dobrem namenu krepko zaploskalo, ko se Jo zastor prvič dvig ali. Bilo Je pa ravno v tem trenotku prav provincijalno In Je umetnike, ki so se govorili, tako smotilo, da so aa migljaj Ma-sslitlnova zastor zopet spustili doli In potem so vnovič pričeli.
Po aktih se umetniki ilso prikazovali aa rampo, da al trpela enotnost.
Igro pa aplavza nI hotelo biti Dolgo so stali vsi ra+td umetniki ta aaietnloe mimo na odprti pozornici, obdani od viharja navdušenja, ljubljeni in občudovani. Bele narcise ta drugo cvetje nate spomladi se Je v celih sveznjih vsfnalo nanje ln manifestacija zadivljenosti se Je ko Jo po daljšem času padla
le: »Tekstiha« d. d.. LJubljana. Omenjenim tvrdkam se na tem mestu naj topleje zahvaljujemo za njih razumevanje, ravno tako tudi darovalcem privatnikom, katerih Imena bomo ob priliki objavili žal pa prispele vsote niti z daleka ne zadostujejo za predviđena predavanja v onem obsegu, kakor smo si to zamislil L Zato prosimo ponovno vsa naša podjetja, tudi ona, katerim nismo mogli poslati tozadevnih dopisov, da nam pošljejo do početka junija podatke o svojih obratih in eventualno tudi skioptičae slike ter nas podprejo s primernimi denarnimi zneski, ker se bomo morali v svojih predavanjih ozirati v prvi vrsti na ona podjetja, ki se bodo odzvala s primernimi denarnimi podporami. — Maturanti drž. gimnazije v Mariboru.
Razbojnik foruga pred sodiščem.
(Nadaljevanje.)
V soboto je sodišče zasliševalo sovo-dltelja Carugine razbojniške tolpe, Pavla Prpiča, Imenovanega Prplč Veliki.
Predsedni: >Prplč, ali ste razumeli obtožnico?«
Prplč: »Senu.
Predsednik: »AU se čutite krivega?« Prplč: »Malo se.«
Predsednik pozove Prpiča, da pripoveduje o dogodku v Tom poj ev c i h, nakar pripoveduje Prplč obširno, kako sta k nJemu prišla Tomae in iega In ga v Imenu čaruge pozvala, da gre v Tompojevce. Ko so prišli na lice me«ta, niso našli Carage. »Sega me Je prevari!«.
Predsedrik: »Zakaj pa ste pred preiskovalnim sodnikom In pred orožniki Izpovedali dmpače?«
Prplč: »Ker sem se bal batinanja«.
Na večino ostalih vprašanj odgovarja Prplč oklevajoče, osa da ne ve ali da se točno ne spominja.
Predsednik: »Kdo Je streljal na nad-gozdarja?«
Prplč: »To je storil šega. Jas sem se ta čas nahajal na dvorišču«.
Predsednik: »VI zopet obračate. Zakaj ste v preiskavi trdili drugače?«
Prpič: »žandari!«
Prplč se zapleta v Čedalje večja protislovja, nakar prične opisovati 8ego bi Tomom. Opisujoč Tom ca v podrobnosti, opisuje samega čarugo, opis šege pa ee strinja a Krm poti čem.
Končno se kom front i rat a Prplč ln čaru ga. Predsednik: »Kaj pravite k Prpičevi Izjavi?«
čaru ga: »Ne odgovarja resnici«.
Predsednik: »Kako to?«
Caruga: »V celici mi Je Prpič pripovedoval natančno, kaj se je zgodilo v Tompo-Jevclh«.
Predsednik: »Prpič pa zanika to pripovedovanje. Prplč, kaj pravite k temu?«
Prplč: »Sestali smo se mnogo preje in se tudi dogovorili«.
Med obema obtožencema nastane prepir, slišijo se besede: »NI res, nI res«. Gozdar Tomljenovle o umoru Plrkmaverja.
Predsednik saališl gozdarja Luko Tom-ljenoviča, kojega stanje se Je v toliko poboljšalo, da se lahko saališl v sodni dvorani.
Priča Tomljenovlč: »10. oktobra 1923. zvečer sem zapuščal pisarno ln se podajal na dvorišče. V tem trenotku sem zapazil dva orožnika. Sel sem jima nasproti, čudeč se, da prihajata tako pozno. Vsied mraka Ju nisem mogel spoznati v licu. Vprašala sta me, ali je to »feršteraj« ln kje se nahaja blagajna, Odvrnil sem jima, da znotraj. Med tem ca«n*" so pristopili k meni 4 orožniki, ki so me obkolili s naperjenimi kara-blnkaml. V hišo Je stopil najprvo »orožnik«, sa nJim Jas m sa menoj ostala tolpa. Voditelj tolpe Je takoj planil proti mizi, sa katero Je sedela družina nad gozdarja Plrkmaverja m naperil na Plrkmaverja * dva samokresa, Plrkmaver Je vprašal čisto mirno: »Kaj hočete..« toda stavka ni mogel dokončati, ker ga je medtem zadela kroglja. Nato sta mene zadeli dve kroglji, t hrbet m ledja. Pel sem proti vratom, kjer me Je zadela še tretja kroglja. Začul sem krik In vik Pirkmaverjeve dece In gospe, kl Je kričala: »Joj, moja desna roka!«
Drugi večer Hudožestvenikov.
»2ivljenskl boj«. Po eni Dickensovth božičnih pripovedk priredila v 7 slikah BL T. Krasnopoljskaja.
Snoč! (nedelja) Je bila dominanta »8weet home«. Oni posebno pri Angleža razviti čut sa topli dom in nežno ljubezen, ki si sentimentalno gradi svoja legitimna gnezda, četudi vmes pošteno pogrml in se vdeleže-nlm, kakor tudi čltalcu aH gledalcu lesketajo solze ganjenosti v očeh. Končno aa val pari najdejo v skoro nadsvetnl sreči
Dickens Je pa tuđi eden res velikih pesnikov. Kakor nežno dehteča vijolica Je bila ta Igra. In umetniki Igralci so Jo obdali s kongenijalnim čutenjem sa njeno sladko romantiko. Začetkom aktov m včasih tudi vmes se oglaša vrhutega nežna glasba, da krepi občutje.
Kakor one mnoge barvaste litografija Is starejše viktorijanske dobe, ki predstavljajo prekrasne mlade Angležinje t svetlih, kaskadam podobnih krilih ln s vsem Čarom nedotaknjenega dekllštva v sladkih Učečih sredi padajočih kodrov — take so bile sinoči mnoge žive grupe na našem odru.
In prišel Je do najpopolnejše besede tudi Dickens humorist. V obeh nedosegljivih tipih kuharice Clemence (OreČeva) In sluge Brltanla (SJerov). Se maska tega sluge, do grimase karikiran John Buli, Je bila humorističan vžltek brez primere.
Veliki prizor s gosti ln plesom pri dr. Jadlerjn! Ta Je hO pač višek vsega, ee se ne cziramo na osebne umotvore, ki nam Jih je V. M G rečeva darovala s Izbruhi svoje brezmejne žalosti ob begu gosodlčne afarlon, ob vesti o njeni dozdevni smrti ln
Malo zatem se mi je snova približal vodja tolpe in uravnal samokres proti meni. Ko je opazil kri, se je oddaljil. V sobi se je nahajal Plrkmaver s štirimi otroci, soprogo in gostom«. Priča zanika, da bi bil caruga ndarll Plrkmaverja s samokresom po glavi, kakor pripoveduje čaruga*
Predsednlk priči: »Ali je ta mož pred vami tisti, ki je ustrelil Pirkmajerja ?«
Priča ogleduje čarugo ln odgovarja, da ga ne more spoznati, ker je tedaj bil mrak. Caruga se smeje zadovoljno.
Predsednik Carugl: »Kaj pravite k tej Izjavi?«
Caruga: »Jas tega moža ne poznam. Da sem bil v Tompojevcih, bi ga poznal!«
Priča Filakovac pripoveduje, da je pred preiskovalnim sodnikom očital Carugi: »če si že streljal zakaj al streljal na žene?«, nakar je Caruga odvrnil: »Na žene jas nisem streljal«.
Sodni svetnik Durtjan pripoveduje, kako mu je Caruga na vprašanje o članih razbojniške tolpe odvrnil: »Vse sa narod in za kralja«
XXIV. slučaj. Po odmoru Je sodišče razpravljalo o uboju narednika Tintorja. Prpič priznava, da Je bil prisoten. Caruga je zabičal celi tolpi, da ne sme streljati, dokler ne izstreli sam. Ko se je tolpa približala naredniku, je Caruga lzpalll prvi, ostali sa nJim.
Predsednik: »Prplč, alt vam Je Caruga priznal, da je ubil Tintorja?«
Prplč: »Da in ne.«
Predsednik konfrontira čarugo ln Prpiča. Prplč čarugi: »Joto, ti si bil vodja, ti si ukazal mojemu bratu, da odstrani Tintorja, ti si ukazal, da si prepovedal streljati, dokler ne Izstreliš sam!«
Caruga zanika, nakar pristop! Prplč ponovno k Carugl in mu pravi: »Jovo, kaj praviš, da nizi bil, če si pa bil!«
Po tem zasliševanju je predsednik preložil razpravo na ponedeljek.
ILIRIJA : HASK 4 : 3 (2 : 1).
H a S k: Zorić-Koch, Kunst-VVasserlanf. Zebič, Križ Il.-Sojat, Zinala, Ordenlč, Križ, Kahn.
Ilirija* MfklavČIč-Beltram, Dolmar-Hits, Zunančič Oabe in Lado. Vklmajer, Oman, Učak, Pammer, Zupančič.
Kakor Je razvidno iz gorenje postave, je Hašk nastopil v zelo šibki postavi, ker je polovica njegovih najboljših igralcev ostala v Zagrebu, Reči moramo, da je Hašk lahko zadovoljen z rezultatom, kajti Ilirija, ki bi morala nad šibkim moštvom zmagati najmanj z razliko treh do Štirih goa-lov, Je Imela zopet enega svojih slabih dni. Kaj Je vzrok temu, rd težko ugotoviti. Ilirija Je podcenjevala svojega nasprotnika In tako se Je dogodilo, da se Je morala zadovoljit! z rezultatom razHke enega goala, kljub temu, da Je že vodila Igro s 4:1. To Je bila vedno slaba stran našega prvaka. Ce bi včeraj gostoval kompletni Hašk. bi Illrijja prav gotovo  doživela debacle.
Haškovci, ki sicer mestoma precej brezobzirno ierrajo, so napravili kljub porazu dober doiem. Moštvo se sicer dolgo ni znaSlo. zelo dolga ln šele proti koncu, kn so Ilirijani vidno popustil!, so se povspell na višino. Naibo!J5! de! moštva Je bfl brez-dvomno napad, ki Je b!l razen Vmeka kompleten. Duša napada le bil Zlnaja, izreden tehnik in nevaren strelec Tudi Ordenič ni bil slab, krili Sojat ln Kahn pr* sta izredno httri. Krilska vrsta sicer ni bila na višini, ugajala pa sta Wasser!auf In Zeblč, prvi igra malo preostro. Obramba z vratarjem vred je bila zelo šibka. Vratar Zorič je pokazal par elegantnih parad, njegov pla-cement pa je bil zelo slab.
Pri Iliriji zopet ir! funkcljonlralo. Do-čfm Je bila prvi polčas tn tretjino drugega popolnoma v premoči. Je proti koncu vidno popustila in Hašku Je uspelo, da se Je častno odrezal. Slabša nego običajno le bila včeraj krilska vrsta, ki ni vzdrževala kontakta ne z obrambo ne t napadom. Izrazito slab Je bil Hus, v obrambi Dollnar bollši od Beltrama. Napad, M sicer n! dosegel svole popolne forme m se le spuščal malo preveč v kombinacijo. Je bil vsekakor najboljši del moštva, žal da se Je premalo streljalo.   NajkočlJ4veJše situacije Je
»tvarjal Vidmajer, ki je bil v forrrrl. kakor jo že dolgo nismo videli pri nj^m. Was-serlauf ga nikakor ni mogel zadržavati. Učaku še vedno manjka agilnosti in ni mogel nadomestit; MIlana. ZiipanĆič na krilu se ni znal uveljaviti, dočim sta Oman in Pammer zadovoljevala, kliub temu, da Ju je spremljala smola. MklavčiČ v goam le bil nepazljiv.
Poglavje zase Je bil včeraj sodnfk s. Hus, ki je Imel zelo šibek dan. Čemu ni Iliriji priznal enega regularnega goaJa, je popolnoma nerazumljivo in pni coal za Haška gre na njegov račun. Vprašanje dobrih sodnikov postaja pri nas zopet akruelno.
Tekma sama ni dala pričakovanega. TKriJa je Imela sicer dve tretjim !~re v sv^-]i roki in kljub temu, da je vodila Že s precejšnjo goald'.ferenco, Haškovci nl*o postali deprimirani ter so se uspešno borili do konca. Mnlogo se Je včeraj grešilo zoper falr play in neštevilnl oisidi so zel kvarili potek Igre. Ilirija Je uveljavila svojo premoč takoj v začetku ln Je 2e v 12 m -nutl dosegla po Omanu Iz scnmiaga nre * Haškovimi vrat! prvi goal. Id ga pa sodniV nj priznal. Minuto kasneje le Oman po lepi kombinaciji ponovno doseeel vodstvo. Pir minut kasneje zabije Pammer tretji gnal, sodnik zopet ne prizna. V 25. minuti poMJe Pammer dolg »for« pred goal. V zadnjem hipu ujame Vldmaler žogo ln plasira neubranljivo v mrežo. V 42. minuti pobezne popolnoma v ofsldu stoječi Križ !n poŠUe mimo Miklavčiča v goal. Rezultat r>r et l polčasa
2:1.
V druzem polčasu nirija oatro r; da in doseže že v drugI minuti tretji goal, ki ga Je po krasnem Vidmnlerjevem cen*^i Pammer volev poslal v mrežo. Par minut kasneje Vidmaler poboje solo, branilec na pTotlpravilno zruši m dikrinano enajstmetrovko spremeni Ilirija v četrti goal. Dozdevalo se je. da Hašk doživi hud por?z. Toda Hašk ovc em n' klonil poarum In v 12. minuti je mogel nekrirJ Ordenič zvišati na 2:4. Tretji za goal za goste In s tem zadnji dneva Je padel po ZlniJi v 21. mfnm'. S tem je bil dosežen končnf rezultat P^'1 Je bilo okoli 1000.
★ * *
— Izredni občni zbor 8PD se vrši. kakor je bilo že naznanjeno, danes v ponedeljek ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma.
★ ★ ★
OTVORITVENE DIRKE •KOLESARSKEGA KLUBA ILIRIJE«.
Na progi Siška-5t Vid pri km 2 se Je vršila včeraj prva kolesarska dirka v letošnji sezoni, prirejena od »Kolesarskega kluba Ilirije«. Rezultat« so bili sledeči:
I. skupina: Novinci 3 km. Startalo Je 6 dirkačev. Prvi Je prispel Jeglič Rudolf (Ilirija) v 5:31.
II. skupina junior j I B km Stsrtalo Je 7 dirkačev. Prvi MrrJlkar Ivan (Ilirija) v 10:10.2.
III. Olavna dirka 10 km. Starta+o 8 dirkačev. I. Šolar v 18:&4. II. Skrajnar 18:58.2, III. Bar Adolf 18.58.3.
IV. Dirka gostov. Startalo 17 dirkačev. 1. Dofak »Edelweis« v 18:9 4. 2. Nabergoj (Perun), Maribor v 1810, 3. Pahor Ernst (Perun) v 18:10.4.
V. Vojaška skupina 6 km. 1. Umek v 8:56.
VI. Handlcap 5 km 1. Vesenlak (Delavski klub Maribor) v 9.32 (-f 40 <ek>. 2. Nabergoj (Perun) (+ 5 sek), 3. Pahor (Perun) (+ 10 sek).
Vn.   Tolažilna dirka 3 km: 1 Prošek (Danica, Jezica).
S tem Je bila dirka. W !e dobro uspela končana. Arangement dirke Je bil prav dober ln se Je vse vršilo v najlepšem redu. Izmed dirkačev so največ Iznenadili Mariborčani, ki Imajo par talentiranih moči. Pri dirk! je bil navzoč tudi general Stol a novic.
REZULTATI DOMAČIH NOGOMETNIH TEKEM.
— Prvenstvena tekma Hermes Jadran 2:0. Iznenađenje. Poročilo o tekma še priobčimo.
— Ilirija rez. : Slovan 7:2.
— Ilirija lun. : Panonija 8:2.
a izbruhi avojega morda se bolj pretresu-jočega, skoro v besnost prehajaj ote ga veselja ln ljubezni, ko sagleda po 7 letih M ari ono pred seboj lepo, čilo ln zdravo.
OreČeva je poleg Oermanove pač naj alinej ša umetniška potenca med ženskami umetniške skupine.
Veliki družabni večer Je bil edinstven, če sploh kaj pišem, bodisi o skupnem umotvoru, ki ga vsak večer ti umetniki ustvarjajo, spajajoč svoje duše v višjo enoto, bodisi o posameznikih, storim to le, ker bi rad dal duška svojemu polnemu srcu. svoji sreči, da sem smel to umetnost vlivati.
V resnici je pa vsake besede Škoda ln po pravici bi moral pero samo resignlran odložiti. Pojte tja ln doživljajte z umetniki! Razumevam, da so v mnogih zapadnih kulturnih centrih skoro obupava]i, ko jim Je prišlo hudožestveniško razodetje. Kako priti do take umetnosti, ki absolutno živi alvUenJe ln Izgine tudi publiki »teater«?
Spominjam se le za primer beganja nervozne služlnčadi. ko začenjajo vabljeni gostje prihajati. Ali se da to »Igrati«? To Je skoro čarodejstvo. In potem ples s končnim razposajenim »ringaraja« mladih okrog starih, ona neizbežna nedolžna razposajenost mladine, ki Je tipična za take zabave. In kako se vpehanl zopet razvrščajo po stolih pijejo požlrek limonade, se med seboj smejd.
Poleg nsd vse ljubkega šopka sladkih mladih krasot le prinaša ta prizor dve drvno komični stari dam! (Leviekaja, fiekevl-čeva) s karikirano modno obleko one dobe. Ves prizor me Je Živo spominjal na sliko Rusa DobuŽInskega: »Bal ▼ letih 18S0ih«. In stari, že malo ter>čnFti advokat (ZellckU)!
Mikavna po svoji intimni poeziji Je tudi scena v temotnl staroverski pisarni ob**h advokatov. Sveče, žareč kamin, s Ftolpa globoko bije večerna ura In sledi JI v hiši ura, kl najprvo igra pesmico, nato pa tanko bije in kuka kukavica.
Masalitinov je imel kot dr. Jadler sinoči precej pasivno Vlogo. K r i E a n o v-skaja in Krasnopoljskaja (ki je to delo dramatizirala) sta bili krasotlci s vsem čarom pripadajočega sentimenta.
Brez dvoma sta Imela osebno največji učinek divna Grečeva ln SJerov. Oba ljubimca (Vasiljev, Vvrubov) če ju primerjamo, recimo, s Komlsarovlm Ze-llckim ali celo še z močnejšimi, pač nekoliko zaostajata. Vasiljev je Jmel v »Bela Stepančlkovem« tudi hvaležnejšo, bolj karakterno vlogo. Taki sentimentalni ljubimci, kakor ta dva Dtckensova. pa so že v pesnitvi sami ponavadi nekoliko malokrvnl m tipizirani. Iz sence bi jih mogel v lnda-vldualnostl docela dvigniti le igralec, ki Ima ravno za to poseben dar ln bi šel po lastnem čutu daleč preko tega, kar nudi pesnik.
Olavna stvar pa Je bila tudi pri tel predstavi zaokrožena jednotnost skupnega umotvora. V tem smislu so se vsi harmonično spajali v močnejše življenje, nego nam pa veje celo ls Dickensa samega. Sr* fabula igre Je pravzaprav nekaj »idealizl ranega«, 1 j. malo verjetna romantika, ki Je primerna tudi sa višja dekleta. A da znajo ti Igralci vdahniti življenje danes verlstlč-no-pret i ranemu delu Dostojevskega, Jutri pa nerealnemu romantlcismu Dickensa, to Je čudo samo po sebi.
Da Je publika bila vshlčena in Je metala na oder tudi cvetje. Je treba komaj omenjati.
Stcv. 115.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 20. maja 1924
Stran 5,
Gospodarstvo.
TRGOVANJE S SOVJETSKO RUSIJO,
Zanimanje za Rusijo je očividno oživelo, odkar je imel Mussolini svoj znani govor. To zanimanje se zaenkrat obrača predvsem na vprašanje, ali je mogoče delati kupčije z Rusijo, z moskovsko vlado, ki vedno monopolizira zunanjo trgovino in tudi drži pod svojcu varstvom industrijske truste, kakor tudi oficijelne sindikate. Poleg oficijelnih obstojajo na deželi tudi še drugi nezavisni nakupovalni sindikati, ki stoje v nezakonitih zvezah z inozemstvom.
Naša država stopi menda, kakor Anglija, kmalu v diplomatske stike z Rusijo. Ta upostavitev teh odnoŠajev bode le predhod trgovskih zvez. Zato je tudi za nas pereče vprašanje, na kak način je najbolje stopiti v kupčij-sko zvezo z Rusijo.
Večkrat se čuje mnenje, da zadostuje skleniti z boljše viki dober trgovski dogovor. S tem si zasiguraš odjemalce za svoje blago in stopiš v stik z gotovimi ruskimi pokrajinami, ki so bogate na tej ali oni sirovini.
Oglejmo si, v koliko je to domnevanje pravilno.
Po različnem tipanju in poskušanju se je moskovska vlada odločila, pritegniti tuji kapital potom »mešanih dnižb«.
Ena sovjetskih agencij v inozemstvu pravi o teh mešanih družbah sledeče:
»Nova gospodarska politika je stavila vladi problem največje važnosti: poklicati tuj kapital v deželo, da se udejstvuje pri trgovskem pokretu so-vjetov na ta način, da se ustvarijo mešane družbe. V relativno kratkem času se 5e ustanovilo nekaj teh mešanih družb, večinoma z nemškim kapitalom. Juridični položaj mešanih družb še ni natančno definiran. Ruski zakoni jih smatrajo včasih za državna podjetja, včasih pa za akcijske družbe, dočim imajo v resnici nek srednji položaj.«
Zaenkrat deluje pet mešanih družb, ruskonemških. in dve druge, kjer je investiranega nekaj angleškega rn bo-Jandskega kapitala, m sicer: Darume-tal, Demlufr, Rajfajzenskoi. Rusgertorg, Rusangloljes. Rusholandoljes. Zadnji dve družbi sta lesni industriji (fies = les). Prve tri družbe, ki so nemške, imajo zelo majhen ustanovni kapital, namreč 50.000 do 5 milijonov mark. To kaže. da so prvič brez vsakega pomena, drugič pa. da so celo Nemci ne-zaupni. Pdino firma Wolff (Rusgertorg) je riskirala 30.000 angleških funtov. Angleške in holandske družbe tu niso soudeležene.
Kar se tiče številk, je treba pripomniti sledeče:
Sovjetske trgovsek agencije v inozemstvu javljajo, da je družba Derut-ra od maja 1921 do decembra 1922 uporabila 565 ladij, ki so prevažale 394 mili ion ov ton blaga.
Te Številke pa so izboren dokaz za sigurnost, s katero računajo sovjetski agenti na absolutno nevednost inozemstva. Kajti po vseh uradnih sovjetskih statistikah je bilo število vsega ruskega izvoza in uvoza v dveh in pol letih (1921. 1922 in 6 mesecev 1923) samo 361 milijonov pudov (1 pud = 16 kg), torej 68 krat manj kot bajno število teže transportiranega blaga družbe Derutra.
Skoraj gotovo je. da so številke za ostale družbe tudi netočne. Družba De-rumetal ie povzročila velikanski škandal, razkrilo se je, da ie bila Rusija pri
izvozu za velikanske svote oškodovana,
V Rusiji razsaja huda gospodarska kriza, ne samo kriza produkcije, temveč tudi kriza razpečavanja blaga vsled tega, ker seljaki niso v stanu nakupovati. Tako je morala družba Rusgertorg zapreti svo ~ podružnice v Harkovu in Rostovu, ker niso imele nobenega obrata.
Poročilo sovjetskih agencij pa ne omenja ničesar o ameriški družbi International Bamsdall Corporation, ki je sprejela koncesijo na naftovskih ozemljih v okolici Bakuia. Po skoraj enoletnih poskusih je ta družba spoznala, da sedanji režim v Rusiji (samovolj-stvo oblasti, nered v upravi itd.) ne dovoljuje dobičkanosnega izrabljanja ruskega naravnega bogastva.
Boljševik! rabijo denarja. Tako na pr. so zmanjšali precej kredite za inozemsko propagando. Italijanom utegnejo dati morda kake premogovne ali manganske koncesije, ki jim in zlasti Mussoliniju zelo diše. Če si pa italijanski kapitalisti pri tam prodiranju v ruska bogastva opeče jo svoje spretne roke ali ne, pokaže pribodniost tega rti-sko-italijanskega zbližan ja in vsekako zanimivega združenia.
* ★ ★ —g Svinjski sejem v Mariboru. — Na svinjski sejem 16. t. m. se je prignalo 564 svinj, 7 ovc, 3 kore in dva kozlića, skupaj 566 komadov in so bile cene sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov komad 175—250; 7—9 tednov kom. 275—350 ; 3—4 mesece 650— 750: 5—7 mesecev 900—950, 8—10 mesecev ^125-1250. I teta 1500-1», 1" kt mm te-
že 11—18.75, 1 kg mrtve teže 30—25; 1 &>• mad koze Din 300; ovce komad 250; kozlići komad 75.
—g Dobava lesa. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje oiertalno licitacijo na dan 20. maja 1924 za dobavo 2000 komadov okroglih hrastov stebov 1.90 m dolgih, debelih ca 18—20 cm, 1000 komadov a gozdnih lat 3.80 m dolgih. 5.000 komadov gozdnih lat 5.10 m dolgih, 30.000 komadov štaket 1.4 do 1.5 m dolgih. Gozdne late morajo imeti na tenkem koncu najmanj 6 cm. Štakete morajo imeti na tenkem koncu najmanj 3 cm. Pogoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem odeleirju Direkcije državnih železnic v Ljubljani (Gosposvetska cesta, nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10 do 12. ure.
—g Ormoški okrafni r a stop priredi dne 31. maja t I. na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje žrvine pincgavske pasme. Namen razstave je, da se na eni strani zainteresira domače živinorejce, da se še z večjo vnemo oklenejo te panoge domačega gospodarstva: na drugi strani pa. da se pokaže javnosti in meTOdajnim faktorjem startie naše žrvmoreie in uspeh povojnega dela. Otvoritev razstave ob 10. url. Z ozirom na ugodne železniške zveze se pričakuje rrmogobrojen poset.
—g Cestne razmere pri nas niso naj s slabše. Velik del zasluge za dobri stan, v katerem se še vedno nahajajo naše ceste različnih kategorij, odpade na naše cestne faktorje, od gradbene direkcije doli do naših cestarjev, v kolikor niso bili še — reducirani. Menda se vendar ne misii v višjih sferah izven  Ljubljane,   da  ceste  po  nafi kranj« ski deželi kar same sebe popravljajo! Kljub temu, da so sredstva za cestno oskrbo, ne rečemo gradbo, baje zelo skromna in nekako »neiztirljiva« v novodobnem smislu besede, se njihov niv6 vendar še vedno vzdržuje nad hrvatskim in srbskim, kjer sta menda prah in ob dežju blato že vse drugače dominantni cestni kvaliteti. Dokaz temu je notorična ljubezen  hrvatskih in  srbskih avtomobili* stov do naših cest. ki se vsako poletje po*» javlja v vidnejši meri in ki se bo tudi letos kmalu  začela  udejstvovati  po vseh naših cestnih terenih. Kakor nas mora to neopo* rečno dejstvo le veseliti in kakor smo lahko ponosni na vse te mnogobrojne, zlasti ne« deljske obiske iz vseh krajev, tako nas po drugi strani obhaja skrb. če bo stanje naših cest vzdržalo poleg lokalnega ves ta tujski promet. Ni ugovora proti trditvi, da se je takozvano »premetavanje tujcev« v naši novi dobi iz železnic zopet preselilo na cestni tir, kamor se vrača precejšen del vsaj osebnega prometa. Ceste naše so zopet oživele, živah« nost prometa narašča.   In že radi tega je treba, da se z modernimi, enotnimi cestnimi zakoni in cestno*upravnimi sistemi čim pre* je v celi državi poskrbi za red. vzdrževanje in ustvarjenje cestnega omrežja. Temu se* daj povsod važnemu poglavju se tudi drugje posveči obilo pažnje. Tako so ta teden tudi na   Dunaju   v   narodnem   svetu obravna« vali ta problem in nastopali zoper zanemar* jenje cest. ki so v primeri z našimi še dosti dobre in dosti — boljše. Upajmo, da se tudi pri nas to cestno vprašanje na najvišjih mestih odslej z vsem potrebnim uvaževa* njem v financijelnem pogledu ne tretira več s kulukovmjem itd., pač pa r vso tehnično resnobo, katere nam Slovencem ne manjk«. ki pa se kakoT čujemo ne uvažuje tam, kjer se odločuje usoda naših potreb v obče in zlasti tudi naših cest.
—g Za konferenco predstavnikov vseh naših jadranskih pristanišč pledira >Pri-morski Novi List« na Sušaku. Pravi, da raste promet Trsta in Reke na škodo Sušaka in vseh naših pristanišč na celem Jadranu in da se Italijani trudijo na vse načine, oškodovati naša pristanišča in spraviti ves znatnejši pomorski promet v Trst in Reko. Zato bi bilo potrebno, da se v najkrajšem času skliče konferenca predstavnikov vseh naših jadranskih pristanišč ter se na tel konferenci srvorrio zaključki o odredbah, katere je treba zahtevati in izvršiti v varstvo in pTrspevanje vsakega posameznega m skupno vseh naših pristanišč.
—g Kongres producentov in veletr-govcev z žganjem. Posledice, ki j in je ustvaril zakon o državni trošarini, ki je stopil v veljavo dne 20. novembra 1923. s tem. da je oprostil trošarine žganjekuho za domačo potrebo ne le iz surovin lastnega pri-, delka, ampak tudi iz kupljenih ali drugače pridobljenih surovin hkratu oprostil take žganjekuhe tudi vsake kontrole, se vedno bolj kažejo v poostreni konkurenci, ki škoduje ne le trgovini, ampak tudi Žganje-knharakJ industriji, ki sta ostali še nadalje pod strogo kontrolo. Zganjarskl industriji je ta zakon onemogočil vsak razvoj, uspeva pa zakotna trgovina z nezatroša-rinjenim žganjem. Da opozorijo na velike težave ln neprilike, katere jim povzroča novi zakon, so sklicali producenti in trgovci z žganjem na dan 26. in 37. maja ti. v Beogradu kongres, ki se vrši oba dni od 10. ure dalje v prostorih »Centrale Industrijskih korporacij, Kolaričeva ul. št. 1. Prvi dan zborujejo interesenti sami, drugi dan pa se predlože resolucije in sklepi kongresu, kamor se povabijo tudi zastopniki ministrstva financ in ministrstva trgovine in industrije. Vsi interesenti i se vabijo, da se zanesljivo udeleže kongresa in s tem pripomorejo, da se akcija čim impozantnejše izvede.
—g Mednarodni vzorčni sejem v Padovi, Za razstavljalce ln po?etnike VI, mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, ki se vrši od 5. do 19. junija 1924. so italijanske državne železnice dovolile znižane cene sa vozne karte za »tja in nazaj« ln sicer r od Postojne do Padove in obratno do Postojne. Znižane cene veljajo sa vot-njo v Padovo ođ 15. maja do lt. Junija, za obratno vožnjo za od 16. maja do lz. julija. Karte za »tja in nazaj« se bodo izdajale v vseh obmejnih postajah (Postojna, Podbrdo, Reka,) in ▼ vseh agencijah od 1. do 14. Junija ta Imajo vrednost 30 dni. Za prevoz ialoibenege blaga je dovoljen popust normalne tarife.
—g Poljedeljski problem v Združenih državah. Prihodnji teden bodo obravnavali r senatu Združenih držav načrt, ki predvideva ustanovitev finančnega zavoda z državnimi sredstvi z nalogo, da nakupuje preostanke poljedeljske žetve in da jih pod paritetno ceno izvaža na svetovne trge. Proti temu načrtu nastopa amerikanska industrija, ki ae boji konkurence evropske industrije, ker bi se njeni proizvajalni stroški prilično pocenili in bi nastal nekak dum-ping< amerikanske industrije po evropski. Prezident Coolidge se še ni opredelil, ker se radi bližnjih volitev boji poljedeljskih volilcev.
—g Reforma reportnega kredita. Tudi intervencijski komite, ki ga je sestavilo dunajsko finančno ministrstvo, da olajša krizo na dunajskem denarnem trgu in da zlasti prepreči bližajočo se katastrofo na efektnem trgu, se ni obnesel. Sedaj razmišljajo dunajski finančni krogi, da upe-ljejo predvojno reportno kupčijo, ki jo bodo koncentrirali v posebnem giro- in kasa-savodu. Na ta način upajo, da se bo denarna kupčija, ki je sedaj monopolizirana v rokah dveh najmočnejših dunajskih bank, olajšala in da se zlasti znižala obrestna mera dnevnega in tedenskega denarja.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 19. maja. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 14.34—14.44. Pariz 456.80—461.80, London 352.30—355.30. Trst 358.60—361.60. Newyork 80.40—SI.40, Praga 238—241, Dunaj 0.1137—0.1157.
Valute:   dolar 79.50—80.50.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 66—67.5, 2Vt% drž. renta za ratnu štetu 140.50— 142.50, Ljubljanska kreditna 235, Centralna banka 39—42. Hrv. esk. bankta 131—132, Kreditna banka Zgb 132—135. Hip. banka 65.50—66.50. Jugobanka 108—120, Prašte-diona 915—920. Slavenska banka 110—115, Eksploatacija 122.50—125. Drava d. d., Osijek 350—380, Šećerana Osijek 1110—1150, Isis d. d. 60—62, Nihac, 100. Gutman 825— 850, Slaveks 450, Slavonija 100— r06. Str. tovarne 150, Trboveljska 585—600, Union paromrm 650—725.
INOZEMSKE BORZE.
— Curin. 19. maja. Današnja predborza: Beograd 6.95 bi.. Praga 16.65 b!.. Newyork 5.64 denar, London 24.63 bi.. Pariz 31.75 bi. Milan 25.05 bi., Berlin 1.325 bi., Dunaj 0.00795 bi.
— Trat, 19. maja Predborza: Beograd 27.70—27.775, London 98.10—98.25, Pariz 128.50—129, Nevvork 22.40—22.50, Curih 398—400, Dunaj 0.0317—0.318, Praga 66.30 —66.60.
Dopisi.
— iz Cerknice nam poročajo: Kakor v vseh obmejnih krajih, tako je tudi v naši dolini tihotapstvo bujno cvetelo. Danes je pa ta nečastna in škodljiva obrt skoraj popolnoma prenehala. Tihotapci ne popivajo več ter ee oprijemljejo resnega dela, od katerega bodo imeli več kakor od tihotapskih dobičkov, zakaj: lahko dobljeno, kmalu izgubljeno. — Italijan Je zasedel pol Ja-vornika. Meja gre cd vzhodnega slemena v zapadno podnožje ter ima več kmetov svoj gozd onstran meje. Ta meja je seveda začasna. Vsekakor mora vse pobočje, ki je obrnjeno proti jezeru, pripasti končno nam, sicer bi bila današnja meja za nas velik gospodarski udarec, živijo nas gozdi in pa vožnja. Kdor ima močne konje, zasluži po 1000 kron na dan. Les vozimo več-jidel iz loške doline na Rakek, odkoder gre dalje po železnici, in sicer po veliki večini na Laško. Lesna trgovina ni več tako živahna kakor je bila. Nekaj naših trgovcev je imelo precejšnjo denarno škodo pri kon-kurzih laških lesnih trgovin. Zato so pa postali tudi bolj oprezni in previdni v svojih stikih z Italijani. No, vsaka šola nekaj stane. — Zadnja zima je bila nenavadno dolga, pomlad pa do zadnjega časa hlad-na in deževna. Ob oratvi se je pa še vreme vendar toliko držalo, da smo skoraj nemoteno dovršili prvo poljsko delo. Hladno in deževno vreme pa je imelo tndi svojo dobro stran, zakaj rjavi hrošč se ni pokazal v takih množinah kakor smo se bali. Vsekako ga je moralo v deževju in hladu dosti poginiti. — Polje, travniki in sadno drevje lepo kažejo. — Govedina je po 40 kron, mladi prešički pa 1200 kron eden. Nekateri gospodarji so dobili za pujske po 10—20 tisoč.
— Iz Stranj pri Kamniku nam pišejo:
Skoz celo zimo smo imeK ob nedeljah in rjrazmklh lepo število turistov, veselih smučarjev in sankarjev. V gozdih je pela sekira smrtno pesem stoletnim smrekam in jelkam, ki jih na pomlad naraste Bistrica z največjo lahkoto nosi na svojem živahnem hrbtu do Stranj. Posebno veliko veselje pa imajo ta mesec lovci na divjega petelina in rušev-ca. Dasi je teh naših največjih divjih kur Po dTugih stoverrskih gozdih — kakor pripovedujejo lovci — vedno manj, ker ginejo tudi gosti črni lesov!. No, tod ofcblo so pa se dandanes prostrani smrekovi srozdavi in tu se drži po rarrrganSi višavah, strmih in nepristopnih koritih še lepo število divjih petelinov in ruševcev. Skoraj slednji dan vkfts lovca, k! nese s ponosom svoj plen — divjega petelina —domov. Kako zamrnivo Je opazovati divjega petelina, karlar »klep-rje«. V svoje petje je tako zamaknjen, da tafcfrat, kadar poje. nič ne sliši. S stegnjenim vratom, razšopirjenim repom in spuščenimi klreljutmi menca po veji sem-tertja in prevrača oči. kakor bf bi! pijan. To se ponavlja vsako jutro še pred dnevn. svitom, navadno skoz tri do Štiri tedne. Ko so kokoši oplemenjene, se razkrope. petelin pa odleti nazaj v svojo samoto. — Ob današnjih lepih dneh imajo lovci iako lep razgled* z Velike planine v ljubansko ravan in lepo Štajersko stran, kar Jbn je vsekako tudi v razvedrilo Id vaselje.
Najnovejša poročila.
Politični položaj.
Fašić ponovno pozvan v avdijenco.
— Becsrad. 10. maja. (Tzv. Ob 12.15.) Danes dopoldne ni bilo nikakih važnih politični dogodkov v narodni skupščini. Poslanci diskutirajo možnost eventualne nevtralne vlade. Opozicija je še vedno zelo deprimirana in ogorčena, da ie akcija Davidovičeva ponesrečila. Koalicija razpravlja danes o nevtralni vladi ter je splošno odobravano načelo, da se taka vlada odkloni.
Ministrski predsednik Nikola Pašić je danes ob 11. dopoldne prejel poziv iz pisarne dvornega maršalata. da je vabljen na avdijenco k Ni. Vel. kralju. Ministrski predsednik Pašić do tega tre-notka še ni odšel na dvor.
Vaš dopisnik se ie danes dopoldne razffovarjal z uglednimi voditelji radikalne stranke, ki so mu odkrito Izjavili, da radikali absolutno odklanjajo vsako izvenparlamentarno nevtralno vlado. V njih vrstah prevladuje trdno prepričanje, da mora končno priti na vidik mandat za volilno vlado, ker je potreben apel na narod, da se odloči v važnih notranjepolitičnih problemih. Vprašanje je samo, kdaj naj dobi sedanja Pašijč-Pribičevičeva vlada ta mandat. Nekateri so mnenja, da naj se vrše volitve v primernejšem času, ne pa v mesecih, ko je povsod narod zaposlen s poljskim delom. Narodna skupščina naj bi se odgodila do meseca septembra. Takrat bi sledil nje razpust in razpis novih voH-tev.
Proti Balugdžiću so začeli nastopati nekateri radikalni listi ter ga napadajo zaradi njegove izjave V sobotni »Politiki«. Radikalno »Podne-:: ga poziva, da se mora odločiti za politično ali uradniško karijero. Balngdžić se lahko posveti politiki, toda v tem slučaju naj zapusti državno službo ali pa naj ostane objektiven uradnik, tedaj ne sme posegati aktivno v politiko.
SPOMENICA SLOVENSKIH INDUSTRIJCEV O ZAŠČITI NAŠE INDUSTRIJE.
— BePgrad, 19. maja. (Izv.) Zveza slovenskih industrij cev v Ljubljani je predložila ministru trgovine in industrije obširno spomenico o zaščiti slovenske industrrje in o vladni podpori, da se industrija prj nas Še bolj okrepi in razvije. Spomenica predlaga ministru trgovine in industrije, da naj vlada v prvi vrsti pri državnih dobavah vpošteva slovensko industrijo in jo povsod protežira.
SESTANEK MUSSOLINI — THEUNIS.
— Milan, 10. maja. (Izv.) Včeraj ob 8.30 je prispel ministrski predsednik Musso« lini v spremstvu generalnega tajnika ministr* stva Tarnanjih zadev C o n t a r i n i j a. kabi* netnega načelnika Paolucci de Calboli Barone in osebnega tajnika C h i a v o I i n i* j a v Milan. Na postaji so ga pozdravili za* stopniki milanskih civilnih oblasti. Z istim vlakom sc jc vozil tudi belgijski poslanik v Rimu, Van den S t c i n. Ob 13. popoldne sta prispela preko Chiassa belgijski ministr*
>ki predseclnik Theunis in zunanji mini« ster H V man S, kakor tudi italijanski poslanik v Bruslju. O r s i n i * B a r o n I. Ob 17.15 jc bil prvi sestanek obeh državnikov v dvorani milanske prefekture. Razgovor je trajal do 19.30. Oba mim>trska predsednika sta nato prisostvovala v gledališču *Scala« Boitovemu »Keronu«. O sestanku je bil iz* tlan kratek komunike, ki veli. da je Thcunts informira! Mussolini ja u svojih razgovorih v Parizu in Londonu fer da s/a oba ministr* ska predsednika proučavala v ramen?/ rtriia, ieljskega delovanja vse različne \:J;"<c ;x>-loiaja, ustvarjenega po poročilu izvedencev Drugi razgovor se vrši danes ob 11. dopoldne.
KONGRES VOJNIH INVALIDOV V LJUBLJANI.
— BeogradV) 19. mala. (Izv.) Koncu v vojnih invalidov se letos vrsi v T |ub   r . Na ta kongres, kf je določen za 15. funfl v Ljubljani, pridejo delegat je vseh okrožni! invalidski!',  udruženi države.
SPOR MED VIDEMSKIMI FAŠISTI.
— Vdera. 19. maj j. (Izv.)' Včenti bila pokrajinska skupščina fasisiovskih t>r-ganizacij  sa vkfemsfco okrožje. Skupščin
je izvolila novega ookrajinskega rajnik« mesto odstopi vsega Pisemiij., ki je bfl Izvoljen za poslanca. Goriški fašis?ti so nastopili proti Pisen ti i u ter so predlagali, da se izvoli Nicolo de Carli za tajnika. Predlog je orodrl z večino glasen/, dočim jc nfital Piseutijev protežiranoj v manjšini. Po ,r-voHtvi je nastalo veliko razburjenje med strujama.
OTVORITEV ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
— Rim. 10. maja. (Lzv.) Ministrski pred« sednik Mussolini se jutri vrne \r Milana v Rim. Za jutri jc sklicana seja ministrskega sveta. S a njej poda Mussolini važen poli: tičen ekspoze* o uspehih svojih razgovorov z raznimi državniki. Obenem se določi predsednik novoizvoljenega parlamenta. Za pre>d' sednika bo najbrže izvoljen Fcderzoni. Kralj podpiše v kratkem dekret o imenova* nju 40 novih senatorjev. Takoj po otvorit\rl parlamenta ojpotuje kraljevska dvojica v fjondon na poset angleškega kralja. Vrne s» šele začetkom junija.
BOLEZEN PREDSEDNIKA AMERIŠKIH DRŽAV.
— Pariz, 19. maja. (Izv.) H VVasbing-tona prihaja poročilo, da je predsednik Coolidge lahno obolel. Na nasvet svojega domačega zdravnika }e bil Coolidge prisiljen opustiti vse javne nastope in ostati doma. Coolidge se je prehladll. Upanje Je, da ne bo nevarnih posledic.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Budimpešta. \8. maja (Izv.) Rezultat nogometne tekme Madžarska . Fsion-ska 7:0.
— Cur'ta, 18. maja. Madžarska : $vkra
2:4.
— Gradec, 18. ma^a. Gag : dunajska H ako ah 2:2. Kapfenberger Sporrklub : du-najtsk? Rapid -6:1,
— Dunaj. 18. maja. Amateure : Sirmne-ring 2:1. Vienna : Slnr/an 2:1. Spor t klub : Rapid .3:0. Herta : Hakoah 0:0.
— Stockhoim, 18. maja Švedska : Poli-ska 5:1.
— Pariz, 18. maja. Francija r Angliia
1:1.
BER
0 in pisne
je potreba, da Vam Vas čevljar pribije na čevlje kajti s tem ne prihranite samo denar, ampak si čuvate noge in čevlje. 3822
Društvene vesti.
— Muzejsko društvo v Ptuhi p;ir;di v petek dne 23. t. m. v tukajšnjem gledališču znanstveno predavanje s skSoptičnimi slikami. Predava g. dr. Izidor Cankar, vse-učiliški prof. v Ljubljani o težnjah sodobnega slikarstva.
— Clrll-Met. podružnica za Grob*lno m okolico priredi svojo običajno ljudsko veselico 22. junija v Si. Vidu pri Grobel-netn. Procimo vsa oosedna drušrv«a, da se ozirajo na to prireditev.
Drobiž.
♦ Pratan ločitve. Amerikanci so prišli zopet na originalno idejo. V Amerttcl, kakor v Evropi je več nesrečnih, nego srečnih zakonov. Razlika je samo ta, da je Amerikanka energičnejša in samostojnejša od svoje evropske tovarlšice in kakor hitro v zakonu ni harmonije, takoj zahteva od svojega moža ločitev zakona. Nato pohiti k zlatarju, kjer si pusti izdelati prstan ločitve. Slednji je istotako iz zlata, se pa razlikuje od poročnega v toliko, da ima vrezano prelomljeno pšico boga Jjubezni Amorja. Prstani se mnogo nosijo, večinoma le od žensk.
* Važna kulturno-zgodovinaka najdba na Ruakem. V parifikl Akademiji sa pre-iskavanje starih vekov in leppgu slovstvn je poročal francoski učenjak S. Reinach. da je našel v voroniSki guberniji na Ruskem malo soho, predstavljajoč tonsko, izrezano iz mamutovpga okla. To je vsekakor najstarejši, najznamenitejši ostaneU sila stare umetnosti. Soha ima Jako dobro razvite prsi. modtem ko so roke in noge razmeroma slabe. Ta tip ženskega telesn iz dobe mamutov »o našli tudi v Pirenejah. Učenjaki menijo, da so praljudje, ki so živeli v tistih časih, prišli iz Sibirije v E\ ropo. da bi tukaj lovili divje živali.
* Razstava perutnine. V Barceloni no je otvorila 11. tm. v navzočnosti zastoj) uikov oblasti in  tuu inozemskih delegate mednarodna razstava   perutnina. Udeleženih je na razstavi 45 detel.
* Dolga in mrzla zima je napravila veliko škodo po vseh prizadetih deželah in tako poročajo tudi iz švedske, da je jesenska setev vsled izredno ostre zime hudo trpela in bo treba po mnenju kmetov žitna polja preorati. Pod snegom so se razvil«« gobe in plesnoba. kar Je napravilo ogromno opustošenje.
. Kazenska ekspedicija. Poljski Fn-botnik« poroča, da so se ruski kmetje na Amurskem ozemlju branili plačati davke, kakor so jih zahtevali iz Moskve. Nato je vlada odredila kazensko ekspedicijo in v dveh vaseh v Tombosu in v Hinčinu j« bilo 6<>0 kmetov ustreljenih.
* Samomori na Dunaju. PoIps sterilnih žrtev, ki jih zahteva bančni polom, s© na rhinajn izvrši dnevno serija samomorov in zdi se. da razBaja v mestu prava samomorilna manija. Samo včeraj je bilo na Dunaju 11 samomorov. Samomorilci so so ali obesili, ustrelili, zastrupili s plinom aH skočili r vodo itd. Najstarejši samomorilec je bil star 60 let. najmlajši devet.
KATASTROFA.
»Mati. mati. pridi hitro v kuhinjo, tu visi oče.«
-Kje pa?«
»Na vratu kuharic^
Pred sodiščem. »Obtoženec, ko ste bili posiednjikrat tukaj, sem vam rekel, da vas ne želim ved
videti!«
»Res je. gospod rodnlk. vem, ali strat* nik ml al hotel verjeti.« >
2591
TFG
stran O.
»SLOVENSKI NAR OD« dne 20. maja 1^4
štev. 115
D Baragi in javni morali.
Je že tako in je bilo vedno tako in menda ne bo nikoli drugače. Kđor visoko leta, nizko pade in narobe, namreč kdor nizko leti, lahko pade na tla ali pa odleti tako visoko, da je joj-mene in bogme in Bos se usmili. Menda ne bo zamere, če smo takorekoč odkritosrčni in priznamo, da bi vsi radi visoko leteli in na vrhuncu obsedeli. Pa je že bridka usoda tako kruta in neusmiljena, da nas meče ob tla in povzdiguje druge, o katerih ni v nobenih črnih bukvan rečeno, da bodo kdaj zabeleženi in ovekoveceni v Maverjevem lek-eikonu. žalostna nam majka in bilo srečno, da hi nas usoda tepla če mnoga j a leta, kajti smo sami krivi, da ne znamo kovati svoje sreče.
Tako je presojala dejansko stanje stvari gospa kronika, ko se je vračala oni dan z ogleda nezadostnih javnih naprav v tivolskem okraju. In jo je obšla prebrid-ka žalost, aa ne more spremeniti obtoka življenskih molekulov niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Pa bo že kako in Bog je dober, ne zapusti človeka v hudi uri, kajti bi bilo takoj po njem, če bi mu odpovedal podporo, ker bi ga ljudje požrli z najnovejšim raglanom in Simi-čevlji vred. Tako pa ga ne morejo, ker se jim ustavi v grlu in po^e odtod, da je tudi on božja stvar, ki ji ne gre odrekati pravice do svobodnega solnca. Kronika je šla lepo mirno brez incidentov domov, če je namreč sploh mogoče hoditi domov siroti, ki Jo tare socijalna pravičnost in stanovanjska enakopravnost. Stanuje ubožica v na, ročju javne dobrodelnosti in krščanskega usmiljenja pod zeleno lipo. ki jo rjavi hrošči iz ljubezni do bližnjega še niso oskubli — vsa čast jim in hvala — in ima vse nujne pritikline za domačo srečo in blagostanje. Kebrom bi pa kazalo podeliti za vljudnost in socijalni čut red zelenega peresa in naj bi bi si tisti urad, ki opravlja to važno delo. blagovolil vzeti to zadevo na znanje in k srcu. Pa evo in bogme, nesreča je hotela, da kronika ni prišla domov, kakor bi se spodobilo in bi bilo v skladu s spričevalom o njenem čudored-nem ponašanju, temveč jo je liki kača mater Evo premotila ciganska muzika in to in ono, da je zavila v stran in obsedela za skodelico črne kave. In ker ne gre, da bi ji na javnem prostoru v senci košatih
dreves odrekali spoštovanje in ugled, so Ji postregli z novtnami, Usti, časopisi, revijalni, publikacijami In ilustracijami zadnje mode in najnovejših senzacij. Ali se
ne spodobi, da bi kronika beležila in pretresala to, kar si sama izmisli. To bi ji utegnili zameriti, ali bi jo celo klicali na odgovornost po paragrafu, ki zatira plagijate in obsoja javno pohujšanje. Torej ji ni kazalo drugega, kakor da zataji svoj poklic in se potuhne, da je čisto nedolžna in da sploh ne ve, kdo tako vznemirja drugače zaspane ljubljanske duhove. Vznemirja jih pa in še tako jako, da bi morali varnostni organi pomnožiti nočno službo, kajti ni izključeno, da temu ali onemu od razburjenosti poči mehko srce.
Stvar je jasna in znana in leži na dlani. Kronika se je prelevila v kritiko, da bi ne bilo pohujšanja in javnega spodti-kanja, in je opazila, da vsi sosedje čitajo novine na isti strani. Radovednost je. Sla tja in je na lastne oči ugotovila, da gre za sila važno poglavje iz družabnega življenja mile naše domovine. »Tolovaj čaruga pred sodiščem, »šestnajst čaruginih tolovaj-stev«, »čaruga, pajdaši in pravica« in ob strani še nameček in dodatek k senzaciji — sam junak teh neštetih poglavij z debelimi naslovi in podnaslovi — Jovo Stani-savljevič čaruga — naslikan v trenotku, ko ga je neizprosna roka pravice posadila na zatožno klop. In je kritika motrila obraze svojih sosedov in sosed. Vsi napeti, kakor tetiva na Davidovi frači, oči debele in svetle, kakor one nočne prikaznosti, roke drhteče, kakor trepetlika v nevihti in srca nemirna, kakor morski valovi ob hudi uri. Tako se spodobi in je prav,. da skrbe oblasti tudi na tem polju za javni blagor. Kaj bi bilo, če bi recimo ta hip mila naša majka domovina ne imela Jove Stanisav-ljeviča Jaruge! Vse parlamentarne krize, vidovdanske ustave, avtonom. uprave in federalistične zmešnjave bi nič ne izdale, treba bi bilo zbrati šila in kopita in hajdi iz projektirane Človečanske republike s trebuhom za kruhom širom okroglega sveta. Tako pa imamo njega, našega vrlega Jovo Stanisavljeviča, ki lahko pohrusta vse ministre in narodne poslance, kajti mu ne morejo do živega z nobenim programom in nobeno platformo, ker je tolovaj in ima za seboj ves troimeni narod obeh spolov. In hvala bogu in mir milemu troimenemu narodu na jugoslovenski zemlji, da ni še izgubil smisla za take reči. Zgodovina uje-
dinjene majke Jugoslavije, pripravi dva litra črnila in polno Staeuno novih peres, da boš mogla dostojno zabeležiti zlati vek. ko se je pojavila na nebosklonu naše skupne matere domovine nova žarka zvezda vodnica — Jovo Stanisavljevič čaruga! Pa bodi o njem, Bog mu daj dobro in nikar ne imenujno po nemarnem njegovega imena, da ne zatemnimo slave in slovesa, ki gre o njem čez hribe in doline tja v deveto deželo.
Toda kronika je pri tej priči zamerila svojim stanovskim družiam, da ne znajo kovati železa dokler je še vroče. Ni namreč Se obdelano tako znamenito poglavje, če zabeležimo samo litanije čarugo vih to-lovajstev in seznam njegovih junaških činov za povzdigo javne morale, temveč moramo takorekoč položiti to zadevo na Pro-krustovo posteljo in jo vleči tako dolgo, da dft iz sebe vse življenske soke. In evo, kaj vse bi lahko storile naše novine, da bi jim bilo dobro, kakor proroku na sinajski gori. Vsa uredništva bi morala previdno in skrivaj od javnosti skleniti zvezno pogodbo in vzeti čarugo pod svojo zaščito. Grdo je in znak nehvaležnosti če človek pozabi svojega dobrotnika In meni. da dobrota mora biti sirota. Sirota je naš dobri Jovo Stanisavljevič, ki ga mrcvari oko postave in mu grozi zadrgniti junaško grlo. Take ljudi pa bi mila naša domovina ne smela kar tebi nič meni nič ugonabljati. kajti čo ne bo podmladka in naraščaja, joj nam in "naši troimeni bodočnosti! Na uvidevnosti in modrosti naših državnikov je, da to nesrečo pravočasno preprečijo. Jovo
Stanisavljeviča čarugo bi kazalo obsoditi na strašno smrt na veselih samo pogojno, recimo tako, kakor so sodili svoj čas Višnje-gorci kozla, ki je škilil v zelnik. Pa bi slavno sodišče v Osijeku storilo sila važno dobro dele, če hi upoštevalo našo skromno željo in izreklo zadnjo mrtvaško besedo s pripombo, da zadrgne Jovi Stanisavljevič u vrat samo v slučaju njegove nerodovitnosti. drugače pa naj bi mu odprlo široko polje za udejstvovanje v nasprotni smeri. V življenju je skrbel, da se naš mili troimeni narod prevez ne razplodi, v smrtnem strahu pod pogojnimi vešali pa bi bila njegova dolžnost zapustiti ujedinjeni Jugoslaviji čim več mladih in nadebudnih tolovajev in razbojnikov. Seve bi mu slavno sodišče v Osijeku moralo zabičiti, naj bo tolovajski podmladek samo moškega spola, kajti ni pravega efekta, če kolje in mrcvari človeški rod razbojnik brez moških hlač. Pogojna smrtna obsodba je torej prvo, kar polagamo pravici na srce.
Drugo je rok, ki ga namerava visoko sodišče porabiti, da pošlje Jovo Stanisavljeviča pred večnega sodnika. Menda bo trajala ta zadeva samo štirinajst dni. kar je odločno premalo, kajti si moramo živo predočiti, kolika praznota in vrzel nastane v javnem življenju, ko rabelj zgrabi čarugo in mu zavije vrat. Naj bi slavno sodišče vpoštevalo, da so trajale grške olimpijske igre ali španska bikoborba ali recimo Ne-ronove veselice po več mesecev, in da tudi pri nas ne kaže tako štediti s časom. Jovo Stanisavljevič in njegova tolovajstva niso pravilnik o razvrstitvi uradništva ali za-
kon o dvanajstinah, da bi jih lahko likvidirali kar tako brez presledkov in stvarnega razmotrivanja. Tu je treba napeti vso državniško modrost in socijalni čut, da se ne zgodi ne temu ne onemu krivica. Sicer pa je tudi »zdravje Jove Stanisavljeviča slabo in bi ne bilo napačno, če bi konzultirali medicinske kapacitete kako in kaj storiti, da se ne prenaglimo in da sami ne zakrivimo tolovajstva. Morda bi bilo dobro odgoditi razpravo do prihodnje pomladi, da se Jovi Stanisavljeviču povrnejo opešane moči. Uredništva naj nikar ne pozabijo, da je to v njihovem interesu, kajti amuka sedem suhih krav. Čim Jove Stanisavljeviča ne bo več med živimi. Tudi bi ne škodilo sestaviti Že zdaj poseben pripravljalni odbor, ki bo imel nalogo zbrati ves socijološki, psihološki in tolovajski materijal ter sa obdelati in pripraviti za bosra-to ilustrirano izdajo debele, zsrodovtnske knjige o junakuz naše dobo Jovi Stanisav-ljevicu čarugi. Ne smemo biti krivični napram potomstvu, ki bi bilo sila prikrajšano, če bi mu zgodovina zamolčala o tem epohalnem dogodku. Njecrovo sliko pa b! morala imeti vsaka rodoljubna družina v pozlačenem okviru, čas je še. da nadomestimo, kar smo zamudili. Na delo torej in pomozi nam Bog in sreča junaška!
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Nove nakupne in prodajne možnosti
Vam nudi 2440
od 23. avgusta do 2. septembra 1924.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
modni atelje za gospode
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8
(Palača Pokojninskega zavoda«)
Priporočam za prijazna naročila! 3226 A. LegiSa.
Vila
pripravna za vsako tovarniško obrt aH drugo podjetje, tik kolodvora v St. Vidu-Vižmarje, se ugodno proda. — Zraven vile lep park, sadni vrt in njiva za zelenjavo. Naslov pove .Apolo*, Stari trg 19. 3419
HMIlIHIFll ■l'iluntnMiniiaiiiHJi ii
PEC
1° zimska salamo
poram
zrela
u skladBCn
Pisalni stroji, potRtffiu
mehanična delavnica
(popravi j alnica) L. BAEAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6-1.
JAilinovec
BCT" pristni, naravni. 1 kg 21 dinarjev — nudi
lekarna dr. G. Piccoli,
v Ljubljani. 3445
r.hik wm
nilserieva ulica 5.
Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično tnszenje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOC 1592
Ljubljana, Selenburgova ulica 6 \ nadstr. Glince-Vič 46
Lep Crn
premo j
s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodaja Slovenska pre-mogokopna dražba z o. z.
v Ljubljani, VVolfova ulica 1.
Dalmatinski
la Po rila nd
cement
svetovna znamke «  1 _ «4
Poletne novost! -----za dame:
Eponge. frotir, etai svila, perilno blago itd. — Izbira največja. 3444
A. <& E. Skaberne,
Ljubljana,  Mestni trg 10
na i so prlloil Plačuje vnaprei.
mHLI 0GLHSI
Cona malih oglaaov
vsaka bosoda SO para. — Najmanje
pa Din 5*—
DAMA se najhitreje moderno in
ckusno počeše z uporabo
nudi po najnižji dnevni ceni
tvornica „SPLIT"
d. d. za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12.
Nogavice
Svilen flor Din45-
pri
fl. Šinkovec nasl.
K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19.
Velika izbira otr. majic Platnene oblekce za deklice In dečke*
13555
Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z .L' Oreal Hene", tudi v modnih barvah,
M. PODKRAJSEK,
frizer za dame in gospode,
Sv. Petra cesfa 32
Vabilo
3449
na
reani odi
Posojilnice t Zagorja oŠ Sani
reg. zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bo vršil v četrtek* dne S9. mafa 1924 ob 10. dopoldan v posofilnlčnlk prostorih v Zagorja št. 41.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev letnega računa za leto 1923.
4. Prememba pravil.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Zagorje ob Savi, 19. maja 1924. Dr. Tomo Zarnik, načelnik
Prodam
Posteljo
(kompletno) ceno pro* dam radi pomanjkanja prostora. — Ižanska l/L
3453
Mlade lovske resaste
pticarje-
pole žene dne 1. aprila t. L, prodam. — Mekinda, No« vi Vodmat št. 62. 3420
Motorno kolo
»Neckarsulm«, 2 HP, izvrstno, prodam ali za* menjam za kakršnokoli blago. — Naslov pove uprava *Sf. Nar.«. 3387
10 oralov košnje,
ležeče ob cesti na Rožnik — se odda. — Naslov pove uprava »Slovenske« Ca Naroda«. 3414
Krasna spalnica,
nova, kompletna, iz češ* njevega lesa — se ceno proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 3436
Proda se mali
Pnch-avto,
štiri sedežen, v zelo do* brem stanju. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3437
Služkinja.
ki zna preprosto kuhati, se išče k boljši družini na deželo, dve uri peš od Ljubljane. Plača 1500 K. Nastop takoj. — Naslov
pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3417
Pletarje
sprejema in daje pletar* ko delo na dom — Ple* tarna v Strnišču r. z. z o. z., Slovenija, 3442
Več krojaških
pomočnikov
se sprejme pri: S. Klima* nek, Ljubljana, Šelenbur* gova ulica 6. 3452
Trgovski lokal
v Ljubljani, na prometni cesti, se išče za takoj proti primernemu odku* pu. — Ponudbe pod »Lo* kal/3451« na upravo »SI. Naroda«.
Kuharica«
samostojna, po možnosti s takojšnjim nastopom —-se išče. — Ponudbe z za* htevo plače na: Lekarnar G. Proche, Brčko, Bos* na. 3439
Prodajalka
galanterijske ali mešane stroke, samo z večletnimi prvovrstnimi spričevali — se išče. — Pismene po* nudbe pod »Dobra moč 3391« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Zavarovalnica
v Ljubjani sprejme takoj več sposobnih, po možnosti že v zavaroval« no stroko vpeljanih, p o* tovalnih organov in akviziter jev. Vi* šina mesečne plače, dnev* niče in provizije po do* govoru. — Pismene po* nudbe s podatki doseda* njega službovanja in re* leroncami nai se naslove n* upravo »Slovenskega Naroda« pod »Trajen za* skizek '3416V.
Soba se odda
gospodu. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na« roda«. 3448
Sobico,
meblovano in preprosto, išče inteligenten gospod. — Ponudbe pod poseben vhod/3441« na upravo »Slov. Naroda«.
I Nepremičnin? |
Kupi se parcela«
ozir. mala, tudi stara hi* ša v mestu ali bližini. — Ponudbe pod Dom /3386 na upravo »Slov. Nar.«.
I
I
Skladišče
v bližini kolodvora iščem za takoj. — Ponudbe pod »Skladišče/3440« na upra* vo »Slov. Nar«. 3440
Trgovina v najem
se odda v zelo promet* nem kraju na deželi brez konkurence, z mešanim bla«om in deželnimi pri* delki. Blaga je za pre* vzem do 50.000, vendar pa je potreben kapital za nadaljni obrat 100.000 dinarjev, na koje edine za* nimalce se tudi ozira. — Naslov pove uprava »SL Naroda« pod »Zlata gru* da/3421«.
Kako dobiš lahko nevesto?
Potom malih oglasov v »Slov. Narodu«!
Malo posestvo
na Gorenjskem, eno uro od železnice, obstoječe iz hiše, gospodarskega po* slopja in hleva, 16 merni* kov posejano, košnja za tri živine ter po dogo v o* ru gozda od 2 do 30 ora* lov — naprodaj. — Po* nudbe, ozir. vprašanja pod »Industrijski kraj 3286« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
I
Kazno
Vrtne stole
prodaja najceneje — Rozmane & Komp., Ljub ljana, Mir je 4. 3051
Birmanska darila
v veliki fini izbiri po nizkih cenah. — Jos. Se* lovin * Čuden. Ljubljana, Mestni trg 13. 3309
Klavirje.
harmonije, godala, stru* ne in potrebščine, na drobno in debelo. — M MušiČ, Ljubljana, Selen, burgova ulica 6. 9892
Oglejte si
najboljša kolesa
in šivalne stroje za rodbinsko in obrtno ra* bo; so edino najcenejši pri Jos. Šelovin*Čuden, Ljub* ljana, Mestni trg 13. 3308
Javna dražba.
Dne 21. maja 1924 ob pol 16. uri se vrši v Tez* nu pri Mariboru javna dražba kompletnih stro* jev za izdelavo opeke in različnega stavbnega ma* tcrijala. — Podrobnosti se poizvedo pri okrajni sodniji v Mariboru, od* delek XI.. med uradnimi urami. 3450
Ratlnk
(PATJIYK) in zajamčeno pristni med »Čebelarske* ga društva« ima v zalogi slaščicama H. Treo, Se* lcnburgova ulica, Ljublja. lenburgova uflca 1, Ljub* ljana, 3335
Hotel »Riviera« Selce (Primorje)
z veliko teraso na morju tik kopališča. Poznana prvorazredna zagrebška kuhinja (Pension). Oskrba I. razreda 65 Din, II. razreda Din 50 za osebo dnevno. Cena sobi 20 do 25 Din dnevno. Privatnih lepih sob ie dovolj na razpolago. Točim izbrana domača in inozemska vi* na. Dnevno sveže pivo kakor tudi druga mrzla pijača. — Prvorazredna postrežba. — Priporoča se lastnik Pero Strinovič.
3447
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovaren Bo* sendorfer, Czapka, Ehr« bar, HolzL Schweigho* fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jeri« ca Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. št 5. 30
K. Widmayer
»Pri Solne u« za vo« do priporoča: Raz. novrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe, manufakturno blago, ob« lekce, predpasnike, vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice doma* čega izdelka; nadalje ven« čke in šopke za neveste in birmanke, odeje (kov* tre),   peče   (abtahe)! —
Na debelo primeren po«
pust. 2309
kateri ima večletno prakso ter je delal strojno specijalno embalažo in ki se razume pri izdelovanju štance za tako embalažo. Prednost imajo oni, kateri so več let delali v inozemstvu to stroko. Sprejme se tudi inozemec s stalnim dovoljenjem bivališča. Mesečna plača po dogovoru kakor
tudi stanovanje i. t. d.
Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod f9 Večletna
prakea-3408". 3408
la. Portland cement
ittfa
TOVARNA CEMENTA ZIDANI MOST
na vagone in tudi manjše količine po ceni od:
Din 72-— za 100 kg franko »odi,
Din 62*— za 100 kg brez embalaže,
Din 66 — za 100 kg franko papirne vreče
in sicer franko postaja Zidani most
Za kakovost Portland cementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost
Cement je bil v mesecu januarju 1934 od strani komisije Gradbene direkdje iz skladišča v svrho preizkušnje na
vposlan In Izkazuje 306 kg na cm* pritiska.
Osebna ali pismena naročila, tudi izpod 1 vagona, sprejema
Ravnateljstvo tovarne cemente Zidani most.
Zadnje novost/ slamnikov
so ravnokar došle v
modnem salonu
tŠtuchltj-Maske
LJUBLJANA   —  Židovska ulica štev. 3.
Popravila se točno izvrše:
Zatrti klobuki vedno v zalogi. Cene primerno nizka
Lastnina in tisk »Narodna tiskarne«.
07
33
D+/9B
2905
7909
.D