DR. PAVLE BLAZNIK BITENJ IN FRANCISCEJSKI KATASTER Bitenj, največja strnjena vas v mejah nekdanjega loškega gospostva, je izredno zanimiv primer načrtne kolonizacije na obsežnem Sorskem polju in tako ni slučaj, da se v posebnem članku že tretjič vračam k temu naselju.* Pobudo za ta elaborat mi je dala razprava dr. Marije Verbič^ ki je kot prva v Sloveniji predstavila na škofjeloškem primeru bogato gradivo o cenitvi katastrskega dohodka v zvezi s franciscejskim katastrom.^ V lanskih Loških razgledih sem na bitenjsikem primeru sicer obravnaval jožefinski kataster, 'vendar sem moral že ob tisti priliki v veliki meri pritegovarti tudi ustrezne podatke iz franciscejskega katastra. V pričujočem članku želim pobliže prikazati Bitenj na podlagi elaboratov, ki so nastajali v zvezi s franciscejskim katastrom vse do leta 1851. Franciscejski kataster za Kranjsko je v celoti ohranjen* in obsega predvsem katastrske mape, v katerih so posamezne kiilture označene z različninii barvami. Na vsako mapo so vezani po štirje zvezki, ki zajemajo: 1. abecedni seznam vseh posestnikov z oznako vseh pripadajočih parcel, 2. celoten seznam parcel po tekočih katastrskih številkah od 1 dalje, 3. seznam stavbnih pcuxel, 4. protokol sprememb. V razliko z jožefinskim kaitaistrom so slovenski razisflcovalci, tako zgodovinarji kot geografi, franciscejski kataster v veliM meri. pritegovali k študiju pjosestnih razmer na Slovenskem. Franciscejski kataster se v marsičem loči od jožefinskega. Sicer je v bistvu obdržal jožefinsko razpo^ reditev na davčne občine, vendar je prišlo tudi v tem pogledu do določenih sprememb, ki so se odražale tudi na bitenj sikih tleh. V franciscejsikem katastru je bil namreč Spodnji Bitenj odcepljen od kaitastrske občine Zabnica in priključen kat. občini Bitenj, ki je tako zajemala celotno bitenjsko ozemlje.'' Do bistvenih sprememb je pa prišlo pri vsebini samega katastra. Ker Jožef II. ni imel na voljo dovolj izuoenih organov, so namreč geometri opravili le najzahtevnejša merjenja, medtem ko so se sicer več ali manj naslanjali na podaitke, ki so jih zbrali domačini sami.' Ker izmera ni bila natančna, cenitev pa je bUa opravljena preveč sumamo s preslabotno kontrolo, so morali strokovnjaki ponovno natančno izmeriti celotno zemljišče.' Zemljo so na novo razparcelirali. Medtem ko je štela bitenjska davčna občina za Jožefa H. vsega 1427 parcel, jih je bilo v Bitnju po franciscejskem katastru v celoti 3163.'' Sicer je bUa bitenjska občina zaradi priključitve Spodnjega Bitnja nekaj večja od jožefinske — 1827 je merila 1914 oralov 875 kvadratnih sežnjev, leta 1787 pa le 1635 oralov 55 kv. sežnjev — vendar gre razlika v številu parcel v največji meri na rovaš manjših parcelnih enot, kar jasno nakazuje podrobna razčlenitev posestnega stanja pri posameznih kmetijah. Omenjena naj bosta samo 6* 83 dva primera. Gruntar Luka Hafner je aaeH v Zgornjem Bitnju 1787 celotno polje v obsegu 9 oralov 548 kv. sežnjev komaj v 6 parcelah, medtem ko je bilo njegovo polje 1827 v obsegu 8 oralov 1512 kv. sežnjev razdeljeno na 19 parcel; polje gruntarja Štefana Wilfana v Srednjem Bitnju, ki je merilo leta 1787 11 oralov 646 kv. sežnjev, je zajemalo vsega 10 parcel, medtem ko je imel Matevž Wilfan leta 1827 polje v iameri 11 oralov 1529 kv. sežnjev razdeljeno kar na 33 paircel.* Pri preračunavanjih donosa, ki so jih opravljali posebni cenilni organi na podlagi cen v letu 1824,* so sodelovali s p>odatki mimo uradnih zastopnikov tudi posamezmiki s terena. Ze leta 1830 so bUi izdelani trije osnovni elaborati. S 14. julijem so datirani odgovori na dvojezičen tiskan vprašalnik, ki je obsegal 99 strani." Se istega leta je bil brez točnega datiranja sestavljen katastrski cenilni operat. V oktobru (14. 10.) je bil v osnovi izdelan poseben protokol, ki je obsegal klasifikacijo vseh parcel.'* Med raznimi elaborati srečamo tudi poseben zvezek s podrobnim seznamom vseh parcel, ki jim je mimo drugega dod'an tudi j>odatek, pod katero zemljiško gosp>ostvo je spadalo ustrezaio zemljišče. Odgovore na vprašanja, ki nas je z njihovim ustrojem pobliže seznanila že M. Verbič, je j>odal poseben odbor, ki ga je vodil rihtar Franc Kosina, gruntar iz Zgornjega Bitnja; odbor je bil sestavljen iz sedmih mož, med katerimi je bilo šest bitenjskih gruntarjev. Iz teh podatkov, ki se v podrobnostih sicer do kraja vedno ne skladajo, dobimo i>oučno sliko, ki naj jo podam, kolikor je specifična za bitenjsko ozemlje. V vsej bitenjski občini je bilo leta 1830 976 prebivalcev; med njimi so prevladovale ženske (522). Hiš je bilo v celoti 155. Z eno tsamo izjemo so bile vse hiše pritlične. Medtem ko so bile stanovanjske hiše deloma zidane, deloma lesene, so bila gospodarska poslopja vsa lesena, obojna pa so bila krita s slamo. Zavarovanja proti j>ožaru niso pKJznaili. Praviloma je bila v hišah le po ena soba, v 31 primerih so hiše premogle tudi po eno kamro. Le izjemno naletimo v hišah na dve sobi (v treh primerih), pa na dve sobi in dve kamri (v štirih primerih), samo v enem primeru srečamo v hiši tri sobe in dve kamri; edina enonadstropna hiša je pa premogla tri sobe in tri kamre. V bitenjsikih hišah je živelo vsega 184 strank. Primerjava s štetjem v letu 1817, po katerem naj bi bilo tedaj v Bitnju 741 prebivalcev in 126 hiš,'^ kaže določene odiklone. Vsekakor je pK>datek o številu hiš problematičen, medtem ko nas manj čudi dvig prebivalstva v letih od 1817 do 1830, saj pogojujejo nizko število prebivalstva v letu 1817 v veliki meri francoske vojne in pa lakota.'' Hitenj je štel 49 celih gruntov s 16—26 orali zemlje in 2 polovična grunta z 11 do 12 orali ter 49 tretjinskih gnmtov z 2—4 orali in 55 kajž. Večina gruntov je imela poprečno po 1 hlapca, 2 dekli in 1 pastirja. Kot sem. podrobneje obravnaval na drugem mestu,''' predstavljata v franciscejskem katastru gruntarsko in kajžarsko naselje v bistvu dve posebni naselbinski enoti. Gruntarsko naselje leži v strnjeni, sistematsko urejeni vrsti, 'kjer praviloma ni bilo mesta za od 16. stol. dalje na novo se porajajoče kajže. Kajžarsko naselje je ležalo v ozadju, vzporedno z gnmtarsko vasjo z večjim jedrom okrog cerkve sv. Tomaža v Zgornjem Bitnju. Med prvotne kajže spadajo tudi tretjinski grunti iz 1826, ki so si sčasoma pač razširili svojo gospodarsko osnovo, in to v glavnem s kultiviranjem nekdanjega gmajnskega sveta.'' Gruntarska vas je imela svoje polje že od kolonizacije dalje razdeljeno na proge. Pač pa je 84 vprašljivo, ali so bile bitenjskim kolonistom že od vsega začetka dodeljene proge v dolžini, kot jih zaznamuje franciscejska katastrska mapa. Mapa kaže, da so bitenjsike proge isevemih gruntarjev dosti krajše. Vzhodno od teh severnih prog leži kompleks Trate, ki je bU vse do 1629 v skupni posesti Zgornjega Bitnja." Kaj blizu je misel, da prvotno tudi druge bitenjske proge niso bile daljše. To sodbo podpira pojav, da je velik del njiv na vzhodni strani bitenjskih prog po jožefinskem katastru spadal v najnižjo 'kvalitetno kategorijo.''' Zianimiv je tudi pojav, da so tgruntarske proge v južni tretjini naselja enotne le nekako v dolžini omenjenih severnih prog; na vzhodni strani so pa proge zlomljene in v tem kompleksu nimajo deleža vsi južni bitenjski grunti. Blizu je torej misel, da je bilo kolonistom prvotno odmerjeno le polje v dolžini severnih in južnih nezlomljenih prog, medtem ko je bil vzhodni del današnjega bitenjskega polja spočetka še kot gmajna v skupni posesti. To tolmačenje bi tudi razložilo, zakaj naletimo pri bitenjskih gruntih na tako velike razlike v poljski izmeri — od najnižje 5,25 ha do 9 ha.'* (Glej skico na str. 85.) Koliko se je moč zanesti na nekatere statistične podatke, kažejo ugotovitve glede živine. Na nekem mestu je omenjeno, da goje največ govedo — vzdržujejo kakih 50 volov, 70 krav in 80 juncev, ki jih večinoma vzgoje kar doma, a jih malo vodijo na pašo; konj premorejo kakih 50, ki jih deloma nakupijo na sejmu v Kranju. Na drugem mestu beremo v istem viru, da rede Poljska razdelitev na sklenjene proge v Bitnju. Polje na zsihodni strani debelo zaertane meje je bilo verjetno ob kolonizaciji razdeljeno po bolj ali manj enotnem ključu med koloniste, vzhodno od tod pa se širi ozemlje, ki je bilo domnevno spočetka kot pašni svet v skupni posesti. Neparcelirano ozemlje na severovzhodni strani so Trate 85 posamezniki po 2 Iconja ali 2 vola, po 3 krave in 3 junce. Ovce so le redki vzidrževali; v vsem Bitnju naj bi jih bilo komaj 20. Klavno živino so v glavnem prodajali v Kranj. Doma so jedli meso le ob velikih praznikih in kadar 90 opravljali zelo težka dela. Sicer so se hranili predvsem s kruhom, moko, mlekom in mlečnimi izdelki, zelenjadjo in sadjem; za pijačo jim je v glavnem služila voda. Ob sestavljanju katastra so vse zemljišče raadelili na ustrezne kategorije (njive, travnike, gozdove, pašnike). Leta 1830 so sporazaunno s predstavniki bitenjskega prebivalstva raadelili zemljišče na sedem kategorij, in sicer: 1) njive, 2) travnike, 3) pašnike, 4) visoki listnati gozd, 5) visoki iglasti gozd, 6) visoki mešani gozd, 7) travnike s sadnim drevjem. Večino kategorij so delili dalje v posamezne razrede. Pri ocenjevanju so vzeli za podlago v vsakem razredu po eno parcelo, iki je veljala kot vzorec (Musterparzelle), na podlagi katerega so cenitev raategnili na celotno ustrezno površino. I. V prvi skupini so bile zajete itjtue. Pri obdelovanju polja so pomagali tudi otroci pa sorodniki in sosedje; za mla<5ev in košnjo so najemali tudi dninarje. Polje so gnojili deloma z gnojem donuiče živine, deloma so gnojila kupovali pri bitenjskih in sosednjih gostačih, pa tudi v Kranju. Za gnojenje so uporabljali tudi pepel in odpadke glavnikarske obrti. Pri poljskih delih so uporabljali le domače orodje. Polje so obdelovali brez prahe. Za oranje so pritegovali dvojno vprego (govedo in konja, dva konja), redkeje trojno; pri tem delu so zaposlovali dve oziroma tri osebe. Po kmetskih podatkih naj bi dnevno izoraii in pobranali z dvovprego po pol orala njiv. Ozimino so sejali sredi septembra, j aro žito pa db ugodnem vremenu v marcu, malo kasneje so sejali proso in sadili krompir; ajdo so sejali v juliju. Glavno žetev so opravili v juliju, nekaj tednov kasneje so želi oves, ki so ga gojili predvsem na drugovrstnih njivah, v septembru so pospravili proso, ajdo pa navadno v oktobru. Po fcmetsfltem računu je poželo v enem dnevu en oral njive deset ženjic. V istem času so štirje mlatiči omlatUi po osem kop (kopa po 60 snopov) žita. Slamo so uporaibljali v veliki meri za klajo, sicer pa je slabša služila za nastilj v hlevih, boljša ržena pa za kritje streh. Po kmetSkih podatkih naj bi samo v izjemnih letinah pridelovali toliko pšenice, da so više^k prodajali na tedenskih sejmih v Kranju. — Med važnejše pridelke je sodila repa, iki so jo sejali na prvovrstnih njivah in so jo pospravljali v pozni jeseni. K manj pomembnim kulturam so šteli zelje in stročnice, ki so jih pospravljali konec avgusta; v isto kategorijo je spadad krompir in lan ter rumena repa, le mimogrede se omenja hmelj. Glede višine pridelka naletimo v viru na zelo različne podatke. Kmetje so trdili, da naj bi pri dobri letini naželi pšenice oziroma rži ali ječmena na 1 oralu njive srednje kakiovosti 20 kop po 60 snapov, na slabih njivah pa rži oziroma ovsa le 13 kop. Po ix>datkih kmetskih predstavnikov naj bi bilo na 1 oralu razmerje med posevkom in pridelkom, kot ga nakazuje naslednja tabela: Na oralu površine Njiva srednje Njiva slabe kakovosti pšenica rž jermen proso akovosti rž oves posevek 21/4 meca'» 2 1/4 meča 1 3/4 meča 1/2 meča 1 3/4 meča 1 1/2 meča pridelek 7 mecov 7 mecov 7 mecov 6 mecov 4 meče 6 mecov KoUčnik 31/9 3 1/9 4 12 2 3/7 4 86 J Cenilna komisija se s temi p)odatld. ni zadovoljila. Ugotovila je namreč, da je pridelek ob primerjavi razmer v sosednjih občinah mnogo prenizko ocenjen (gl. str. 88). Zato je po posvetu z nekaterimi poznavalci po lastnem preudarku izdelala svojo tabelo. Celotno polje je razdelila v dva razreda. V prvi razred je pritegnila vsega 786 parcel, ki BO obsegale 293 orlaov 1054 kv. sežnjev, drugi razred je zajemal 473 parcel v izmeri 300 oralov 1058 kv. sežnjev. Podatki kažejo, da so bile uvrščene v prvi razred manjše parcele, večje pa so ležale na ozemlju, ki je bUo kasneje kultivirano. Revizija v naslednjih letih ni bistveno spremenila tega razmerja. Ocenjevanje komisije je vodilo do povsem drugačnih podatkov, kot so jih pa prikazali kmetje. Kako bistveno sta se ločili obe ocenjevanji, kaže naslednja tabela: Cenitev pridelka na 1 oral (v mečih) Vrsta žita in Pšenica Rž Ječmen Proso Oves Ajda Repa Detelja (v drugih : centih) kultur 1. kmetje 7 10 10 12 8 04 30 razred komisija 11 12 13 15 11 120 42 II. kmetje 5 0 7 10 12 4 64 24 razred komisija .' -Jtfi i 10 ' 11 12 12 9 , 32 Po ocenjevanju komisije je bU seveda bistveno drugačen količnik, kot izkazuje naslednja taibela: Pšenica Rž Ječmen Proso Oves Komisija I. razred II. razred 4 8/9 4 5 1/3 4 4/9 7 3/7 6 2/7 30 24 8 Kmetje I. razred 3 1/9 3 1/9 4 12 II. razred 2 3/7 4 - , r,/,..I. r r / 1 - 1 g". • :xlk\ i , \ Količnik komisije je nekaj višji, kot ga sicer srečamo v jožefinskem katastru.^ Razlika gre vsaj deloma na račun drugih kultur, ki so jih na teh površinah tudi gojUi, a pri ocenjevanju niso bile zajete. a) V prvem razredu je bil v veljavi sedemletni setveni kolobar po naslednjem zaporedju: Setveno zaporedje 1. leto pšenica z gnojenjem, strniščna ajda 2. leto rž, stmiSčna repa z gnojenjem 3. leto proso 4. leto pšenica z gnojenjem, strniščna ajda 5. leto rž, strniščna ajda Cenitev poprečnega donosa na 1 oral pšenice 11 mecov, ajde 11 mecov rži 12 mecov, repe 120 meoov prosa 15 mecov pšenice 11 mecov, ajde 11 meoov rži 12 mecov, ajde 11 mecov 6. leto ječmen z gnojenjem, vmes detelja ječmena 13 mecov 7. leto detelja detelje 6. in 7. leto 42 centov 87 Vrsta Celotni posevka Pšenica Rž Proso Ječmen Ajda Repa Detelja pridelek v 7 letnem kolobarju 22 mecov 24 mecov 15 mecov 13 mecov 33 mecov 120 mecov 42 centov Letni popreček 3 meče 9/64 3 meče 27/64 1 mec 55/64 2 meča 9/64 4 meče 46/64 17 mecov 9/64 6 centov Cena za 1 mec 2 gld. 25 krc 1 gld. 23 krc I g l d . 18 k rc I g l d . 20 krc 1 gld. 1 k rc 10 krc 33 krc Vrednost enoletnega pridelka 7 gld. 35 2/4 krc. 4 gld. 44 krc. 2 gld. 25 krc. 2 gld. 511/4 krc. 5 gld. 25 3/4 krc. 2 gld. 51 2/4 krc. 3 gld. 18 krc Poprečen donos na 1 oralu >polja znaša letno 29 gld. 11 krc. b) V drugem razredu je bil v veljavi osemletni setveni kolobar po naslednjem zaporedju: Setveno zaporedje 1. leto pšenica z gnojenjem, strniščna ajda 2. leto rž, strniščna ajda 3. leto oves 4. leto proso z 5. leto pšenica, gnojenjem , strniščna 6. leto rž, strniščna ajda 7. leto ječmen 8. leto detelja Vrsta posevka Pšenica Rž Oves Proso Ječmen Ajda Detelja ajda z gnojenjem, vmes detelja Celotni pridelek v 7 letnem kolobarju 18 mecov 20 mecov 12 mecov 12 mecov 11 mecov 36 mecov 36 centov Letni popreček 2 meca 2 meca 1 mec 1 mec 1 mec 4 meče 4 cente 16/64 32/64 32/64 32/64 24/64 32/64 Cenitev poprečnega donosa na 1 oral pšenice 9 rži 10 ovsa 12 prosa 12 pšenice 9 rži 10 ječmena 11 detelje 7. Cena za 1 mec 2 gld. 25 krc. 1 gld. 23 krc. 46 krc. I g l d . 20krc. I g l d . 18 krc. 1 gld. 9 krc. 33 krc. mecov, ajde 9 mecov mecov, ajde 9 mecov mecov mecov mecov, ajde 9 mecov mecov, ajde 9 mecov mecov in 8. leto 32 centov Vrednost enoletnega pridelka 5 gld. 26 1/4 krc. 3 gld. 27 2/4 krc. 1 gld. 9 krc. 2 gld. 1 gld. 47 1/4 krc. 5 gld. 10 1/4 krc. 2 gld. 12 krc. Poprečen donos na 1 oralu polja znaša letno 21 gld. 12 1/4 krc. Zanimivo je primerjati ocenjevanje poprečnega donosa na 1 oralu s podoibnimi podatki v kat. občini Skofja Loka.^' Bitenjsko polje I. razreda prav gotovo glede kakovosti ni zaostajalo za kvaliteto njiv v loški kat. občini, pa vendar naj bi le repa enako rodila na obeh področjih, sicer j>a naletimo na bistveno različno ocenjevanje. Donos na 1 oralu "• ' •' Kat. občina Kat. občina Skofja Loka Bitenj I. razred I. razred Pšenica Rž Ječmen Proso Ajda Repa Detelja 14 mecov 15 mecov 18 mecov 20 mecov 14 mecov 120 mecov 56 centov 11 mecov 12 mecov 13 mecov 15 mecov 11 mecov 120 mecov 42 centov Podatki potrjujejo ugotovitev cenilne komisije, da je bilo ocenjevanje v Bitnju zelo nulo. 88 Dea bltenjskega polja v sklenjenih progah. (Foto Tone Mlakar) Med drugimi pridelki naletimo na količinski podatek le pri krompirju,, ki so ga gojili največ na nepomembnejših delih njiv in naj bi ga po ocenitvi bitenjsikih kmetov pridelali na 1 oralu 8 mecov. V tabelah naletimo na določene očitne netočnosti. Če je npr. pravilen podatek celotnega pridelka v 7 letih za ječmen, je letni popreček previsok, za proso pa prenizek. Navzlic vsemu so taibele zelo poučne. Saj nam dajejo vpogled v vrstenje poljščin in obseg ter vrednost pridelka. Iz tabel je razvidna med drugim občutna razlika v pridelku. Boljše njive so intenzivneje obdelovali, na kar kaže npr. tudi gnojenje; te njive so v 7 letih štirikrat gnojili, medtem ko so preostalo polje pognojili v 8 letih komaj trikrat. Oves so gojili le na drugovrstnih njivah. Med žiti je daleč prevladovala ajda, zlasti na njivah v n. razredu, kjer je njen pridelek dvakrat presegali donos pšenice in je glede na vrednost ajda le malenkostno zaostajala za pšenico. ........ 89 II. v drugo skupino je bil pritegnjen mimo travnikov tudi tisti neznatni pašni svet, ki je ležal v območju travnikov v neposredni bližini naselja. Travnikov nigo posebej gojUi. Prepuščali so jih naravi, izravnavali so le krtine in mravljišča. Po kmetskih podatkih je kosec pokosil v enem dnevu na ugodnih tleh 400 kv. sežnjev površine. Za sušenje in spravilo so porabili pri ugodnem vremenu za 1 oral površine dva dni. Po napovedi fcmetov naj bi vrgel 1 oral travnika v srednji legi 6 centov sena in 2 centa otave, v slabi legi pa v celoti komaj 2 centa sena. Do izrazito drugačnih podatkov je prišla nato komisija, pa tudi napovedi samih kmetskih predstavnikov so se izrazito razlikovale od prvotnih pKxiložniških ocenjevanj. Kot njive so tudi travnike v tej skupini razdelili v dva razreda. V prvi razred je bil pritegnjen samo manjši del travniškega sveta, ki je štel 97 parcel v obsegu 40 oralov 1187 kv. sežnjev. Te travnike so kosili dvakrat letno in so računali, da vrže 1 oral po 12 centov sladkega sena in 6 centov otave (po napovedih kmetskih predstavnikov 10 centov sena in 5 centov otave). Dosti obsežnejši so bUi travniki drugega razreda. V tej skupini je bilo zajetih 135 parcel v obsegu 115 oralov 917 kv. sežnjev. Travniki tega razreda, ki so jih kosili le enkrat letno, naj bi vrgli letno na 1 oralu po 10 centov (po kmetskih podatkih 8 centov) mešanega (sladkega, kislega) sena. Spet je zelo poučna primerjava teh podatkov z ocenjevanjem donosa v kat. občini Škof j a Loka, kjer je bE travniški svet tudi raadeljen v dva razreda in je znašal donos po 28 centov sena in 16 centov otave oziroma 18 centov sena in 10 centov otave na oral.** — Po košnji so sicer uporabljali svet za pašo, ki pa ni bila primerna za rogato živino. Govedo so pasli v bližini stavb, kjer so ležali travniki, ki so bili zajeti skupaj s sadnim drevjem v posdbni — sedmi skupini. Ti travniki so obsegali 46 parcel s površino 14 oralov 28 kv. sežnjev. Da je prišla ipaša bolj do izraza, so jih kosili samo enkrat letno. Na 1 orsilu so pospravili 9,6 centov sladkega sena, upoštevajoč, da je odpadlo od celotne površine kar 1/5 sveta na sadovnjake, kjer so gojili jabolka, hruške, češplje in orehe, deloma žlahtne vrste. Ta skupina je sicer tudi v naslednjih letih ostala samostojna, vendar ni bUa več označena kot travnik, marveč se je preimenovala v pašnik s sadnim drevjem. m. Sicer je bil pašni svet razdeljen v dva razreda. Oba razreda sta bila precej enakega obsega (246 parcel s 103 orali 1016 kv. sežnji oziroma 254 parcel s 114 orali 1260 kv. sežnji). Pašniki prvega razreda so ležali pretežno med njivami, kjer se je pasla rogata živina; drugorazredna paša je bila del - ' -T >v . n3JsJBiij% 91 O p o m b e 1. P. Blaznik, Bitenj, Geografski vestnik 4/1928, str. 88—98; idem, Jožefinski kataster v luči jožefinske davčne občine Spodnji Bitenj, Ul 21/1974. str. 47—58. Ob pisanju zadnje omenjene razprave sem pomotoma prezrl delo V. VaZenčiča Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemljiške odveze, ki je izšlo v seriji Publikacije Mestnega arhiVa ijubljamskega. Razprave zv. 1 v letu 1958. Ker je avtor v tem delu pritegnil tudi nepopokio ohranjeno gradivo jožefinskega katastra, seveda ne drži trditev, da se vse doslej nismo jožefinskega katastra niti dotaknili. •— 2. M. Verbič, Skofja Loka v luči cenitve katastrskega dohodka leta 1827 in 1830, Kronika 17/1969, str. 181—167. — 3. Arhiv Slovenije = AS. — 4. Prim. M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave. Glasnik Miizejskega društva za Slovenijo 25-26/1944-1945, str. 40, ki pomotoma navaja, da je bila kat. občina Bitenj priključena kat. občina Zabnioa. — 5. P. Blaznik, Jožefinski kaitaster, o. d., str. 48. — 6. E. Mischler, Die Josefinische Gnundsteuerregulierung, Osterreichisches Staaitsworterbuch, hrsg. von Emest Mischler und Josef Ulbrich. Wien 1905—1909^ II., str. 598—590. — 7. AS, Pranciscejski kataster. — 8. AS, leta 1787, Jož. kat., leta 1627, Franc. kat. — 9. E. Mischler, o. d., str. 590. — 10. AS, Jož. kait. 54/4; M. Verbič, Skiofja Loka, o. d., str. 161 si. — 11. AS, Jož. kat. 54/7. — 12. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803), 1973, str. 409. — 13. P. Blaznik, Skofja Loka, o. d.. Str. 433, 434. — 14. P. Blaznik, Bitenj, o. d., str. 88—98. — 15. P. Blaznik, Skofja Loka, o. d., str. 348. — 16. P. Blaznik, Bitenj, o. d., str. 91; idem, Jožefinski kataster, o. d., str. 51. — 17. P. Blaznik, Jožefinski kataster, o. d., str. 55. — 18. P. Blaznik, Bitenj, o. d., str. 93—97. 19. 1 med je držal 2 mernika po 30,75 litra (S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero. Zgodovinski časopis 8/1954, str. 49, 84). — 20. P. Blaznik, Jožefinski kataster, o. d., str. 55. — 21. M. Verbič, o. d., str. 164. — 22. M. Verbič, o. d., str. 165. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE GEMEINDE BITENJ UND DER FRANZISZEISCHE KATASTER Der Autor zeigt am Beispiel der Katastralgemeinde Bitenj den Aufbau des Fran-^ ziszeischen Katasters fUr Krain auf, der sich zur Ganze erhalten hat. Die grundlegenden Operate (Katastermappen, Verzeichnisse der Grundbesitzer und der Parzellen) wurden in der zweiten Halfte der zwanziger Jahre des 19. Jh. ausgearbeitet. Der Franziszeische Kataster behielt zwar die josephinische Einteilung in Steuergemeinden mit gewissen Korrekturen bei, doch kam es inhaltlich zu vielen Anderungen. Der Boden wurde von geschulten Geometern in kleinere Einheiten parzelliert. Im Zusammenhang mit der Berechnung der Steuern entstanden im Jahre 1830 drei grundlegende Elaborate: 1) die Antworten der Bevolkerung auf einen ausfiihrlichen Fragebogen, 2) das Kataster-Schatzungsoperat, 3) das Protokol mit der Klassifikation samtlicher Parzellen. In diesen Elaboraten finden wir eine Fiille ins einzelne gehender Daten iiber die Siedlung und das in ihr herrschende Leben. Die Hauser waren mit einer einzigen Ausnahme ebenerdig und verfugten groBtenteils nur iiber einen Wohnraum; wahrend die Wohnhauser teils gemauert, teils holzern waren, gab es in Bitenj kein einziges gemauertes •Wirtschaftsgebaude. Alle Bauten ohne Ausnahme waren mit Stroh gedeckt. Im Einverstandnis mit den Vertretern der Einwohnerschaft wurde der Grund und Boden Bitenjs im Jahre 1830 in folgende sieben Kategorien eingeteilt: 1) Acker, 2) Wiesen, 3) Hutweiden, 4) Hochwald mit Laubbaumen, 5) Hochwald mit Nadelholz, 6) gemischter Hochwald, 7) Wiesen mit Obstbaumen. Der Ertrag W7urde von besonderen Schatzern unter Mitarbeit der heimischen Vertreter berechnet. Die Schatzungskommission teilte den Boden in Klassen ein und suchte aus jeder Klasse je eine Parzelle als Musterparzelle aus, auf Grund der die Schatzung des ganzen Territoriums durchgefiihrt wurde. Am -vvichtigsten war naturlich der Ertrag der Ackerflachen. Weil die Bauern den Fruchtertrag offenbar auBerordentlich niedrig einschatzten, verfertigte die Kommission eine eigene Tabelle, welche sich griindlich 92 von den Vorschlagen der Bauern unterschied, aber noch immer viel niedriger war als die entsprechenden Berechnungen in den Nachbargemeinden. Der errechnete Ertragsquotient war etwas hoher als wir ihm sonst im Josephinischen Kataster begegnen; der Unterschied ist wenigstens zum Teil anderen Kulturen zuzuschreiben, die auf diesen Ackerflachen auch angebaut, jedoch nicht in die Schatzung einbezogen wurden. Das Ackerland wurde in zwei Klassen eingeteilt. Auf besseren Bčiden galt die siebenjahrige Aufeinanderfolge der Saaten, wahrend die zweitklassigen Acker in achtjahriger Saatfolge bearbeitet wurden. Zum erstklassigen Ackerland gehorten natiirlich die Acker, die in Streifen ostlich der einzelnen Wohn- und Wirtschaftsgebaude der Hufner lagen. Der ostliche Teil des heutigen Bitenjer Ackerlandes ist allem Anschein nach bei der Kolonisation nicht unter die Untertanen verteilt v/orden, sondern befand slch als Gemeine eine gewisse Zeitlang in gemeinsamen Besitz. Auch das Wiesen- und Waldgebiet war in zwei Klassen eingeordnet. Wahrend bei allen diesen Kulturen die Einteilung auch in einer Reihe spaterer Revisionen wesentlich unverandert blieb und nur die Gruppe der Wiesen mit Obstbaumen den ebenfalls mit Obstbaumen bestandenen Weiden angeschlossen wurde, erfuhr das Waldgebiet groCe Umgruppierungen; die drei anfangs selbstandigen Waldgruppen wurden schlieBlich in eine Einheit zusammengelegt, welche vier Klassen umfaBte. 93