PTUJ- RIMSKA CESTA Marija Lubšina Tušek, Iva Ciglar 56Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S PTUJ - RIMSKA CESTA Marija Lubšina Tušek, Iva Ciglar ⁞ Prispevki: Gojko Tica, Mateja Ravnik, Mateja Kovač 56 Ptuj – Rimska cesta ⁞ ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorici Oblikovanje in prelom ⁞⁞Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik ⁞ ⁞ Marija Lubšina Tušek ⁞ ⁞ Vlasta Damjanovič, Andrejka Likar Kofol ⁞⁞Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ⁞⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna ⁞ ⁞ Center za preventivno arheologijo Tehnična priprava publikacije urednica ⁞ ⁞ Vičava 5, SI-2250 Ptuj ⁞ ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič ⁞⁞Boris Vičič, član ⁞ ⁞ marija.lubsina.tusek@zvkds.si ⁞⁞Biserka Ribnikar, članica Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ ⁞ Iva Ciglar ⁞ ⁞ Danilo Cvetko, Mateja Ravnik Izdajatelj ⁞ ⁞ Tica Sistem, d.o.o. ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina Terenske fotografije ⁞⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ iva.ciglar@gmail.com ⁞ ⁞ Jasmina Majcen, Duško Belić, ⁞ ⁞ Marija Lubšina Tušek, Drago Valoh Zanj Sodelavci ⁞⁞Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ ⁞ Gojko Tica ⁞ ⁞ Tica Sistem, d.o.o. Terenske risbe ⁞ ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ ⁞ Vesna Bandelj ⁞ ⁞ ticag@siol.net Načrt najdišča ⁞ ⁞ Mateja Ravnik ⁞ ⁞ Duško Belić, Danilo Cvetko, Mateja Ravnik ⁞ ⁞ Tica Sistem, d.o.o. ⁞ ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina Geodetske izmere ⁞ ⁞ mateja_ravnik@yahoo.com ⁞ ⁞ Merilo, d.o.o., Ptuj, Duško Belić ⁞ ⁞ Mateja Kovač Restavriranje predmetov ⁞ ⁞ Bukovlje 63, SI-3206 Stranice ⁞ ⁞ Saška Colnarič ⁞ ⁞ mateja.kovac@gmail.com Risanje in fotografiranje predmetov Recenzentka ⁞ ⁞ Nataša Grum ⁞ ⁞ Tina Žerjal ⁞ ⁞ Arhej, d. o. o. Spletna izdaja ⁞ ⁞ Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Ljubljana, 2018 Lektoriranje ⁞ ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah ⁞ ⁞ Rachel Novšak (angleščina) Slovenije so brezplačne. Prevod http://www.zvkds.si/slkategorija-publikacije/e-knjige ⁞ ⁞ Maja Sužnik Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. ISSN 2630-2055 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=295972352 ISBN 978-961-6990-22-6 (pdf) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Lega najdišča in opis pokrajine 6 3⁞ Arheološka podoba okolice 8 4⁞ Izkopavanje 10 ⁞ 4.1 Metoda dela 10 ⁞ 4.2 Dokumentiranje 10 5⁞ Opis najdišča 14 ⁞ 5.1 Faza 1 – rimsko obdobje 14 ⁞ 5.2 Faza 2 – recentno obdobje 28 6⁞ Analize 29 ⁞ 6.1 Analiza človeških ostankov Mateja Kovač 29 7⁞ Sklep 31 8⁞ Literatura 32 9⁞ Katalog stratigrafskih enot 35 10⁞ Katalog arheološkega gradiva 47 1Uvod Arheološko najdišče Rimska cesta (centroid: do 30. 6. 2007, in se za to ni čutil odgovornega (11. člen po- x = 562869,1813, y = 141237,2056, z = 235,7926) leži godbe), je o stanju na terenu pisno obvestil naročnika in mu na območju arheološkega spomenika Ptuj–Rimska cesta podal predlog o sklenitvi aneksa k osnovni pogodbi z na-Celeia–Poetovio, z evidenčno številko EŠD 6511 v Re- menom podaljšanja roka izvedbe arheološkega zaščitnega gistru kulturne dediščine. Območje EŠD zavzema traso izkopavanja (na osnovi 3. člena in v zvezi s prvo alinejo 14. rimske ceste, ki od Stražgojnce in Šikol v skoraj ravni člena pogodbe) na predmetnem najdišču ter se tudi zave-liniji poteka mimo Kidričevega na Hajdino in naprej pro- zal, da bo pogodbeno storitev opravil odgovorno v skladu ti Ptuju. Najdišče Rimska cesta je bilo znotraj območja s finančno ovrednotenim delom na arheološkem najdišču EŠD zamejeno leta 2006 ob ekstenzivnem arheološkem takoj, ko bo teren dostopen, in v dogovoru z izvajalcem pregledu na trasi bodoče avtoceste Slivnica–Draženci zemeljsko-gradbenih del tako, da arheološko delo ne bo (Djurić 2006). Nadaljnje arheološke raziskave – ročni iz-oviralo gradbenega procesa izgradnje AC na imenovanem kop testnih jarkov (sl. 4) – sicer niso mogle nedvoumno odseku (dopis ZVKDS OE Maribor, št. 2634/07-MLT z dne potrditi obstoja arheološkega najdišča, vendar pa je bilo 19. 6. 2007). zaradi že znanih odkritih rimskodobnih ostalin zaho- Za arheološko raziskavo je bila s strani Ministrstva za kul- dne petovionske nekropole na vzhodnem in domnev- turo Republike Slovenije pridobljena Odločba št. 62240- ne ustrine na severnem robu obravnavanega območja 1111/2007/2, z dne 18. 6. 2007. ter najdbe odlomka amfore pri ekstenzivnem pregledu znotraj uničenja ob gradnji avtocestne infrastrukture Arheološke raziskave je izvajal Zavod za varstvo kulturne predpisano arheološko zaščitno izkopavanje (Djurić, dediščine Slovenije, Območna enota Maribor z Izpostavo Plestenjak, Masaryk 2006). Ptuj pod vodstvom Marije Lubšina Tušek, univ. dipl. arheo- loginje, višje konservatorke. V arheološki ekipi so sodelovali: Arheološko zaščitno izkopavanje na površini 7000 m² je univ. dipl. arheolog Andrej Magdič, arheološka dokumenta-potekalo od 16. do 30. oktobra 2007 in nato etapno do ristka Vesna Bandelj, Nataša Svenšek, Duško Belič in delavci sredine novembra 2007 (pogodbi DARS 891/06 in ZVKDS – študentje za ročne izkope s ptujskega območja. 1436-06/SAAS); arheološki nadzor pri zemeljsko-gradbenih posegih na tem območju pa do konca junija 2008 (pogod- Geodetske storitve je opravilo podjetje Merilo, d. o. o., Ptuj. ba DARS 995/2007). Arheološke raziskave na lokaciji Rimska Strojna zemeljska dela je opravil Srečko Vrbnjak, s. p., Ptuj. cesta na odseku trase AC Slivnica–Draženci so se izvajale Na najdišču Rimska cesta je bilo tekom arheoloških raziskav na zemljiščih s parcelnimi številkami 309/1, 309/33, 309/42, odkritih več arheoloških struktur (Lubšina Tušek 2008b, 315– 309/44, 327/2, 332, 333/1, 333/2, 334, 335/1, 335/2, 336/1, 316). Odkriti so bili žgan rimski grob, ki ga lahko umestimo 336/2, 339/2, 347, 348/1, 348/2, 349/1, 349/2, 350, 351/1, v 2. stoletje, grobiščni objekt v stojkasti tehniki, ki bi lahko 352, 353, 354/1, 355, 356, 357, 358, 359/1, vse k. o. Hajdina, nakazoval začetek zahodnega grobišča rimske Petovione, oziroma z novimi parcelnimi številkami 309/67 del, 309/68 in jarek, ki je zamejeval južni rob istega grobišča. Na seve-del, 309/69 del, 309/70 del, 334/2 del, 335/3 del, 336/1 del, rozahodnem delu najdišča sta bila na razdalji 5,6 do 7,4 m 336/2 del, 336/3 del, 339/2 del, 348/3 del, 348/4 del, 349/3 odkrita vzporedna (obcestna) jarka, ki sta nakazovala potek del, 349/4, 351/1 del, 352 del, 353 del, 354/1 del, 355/2 del, glavne rimskodobne cestne vpadnice v Petoviono. Ostaline 35672 del, 357/2 del, 358/2 del, 359/3 del, 984/3 del, 986/3, verjetno še rimskodobnega cestišča (določenega glede na vse k. o. Hajdina. linijo poteka, verjetno z dolgotrajno rabo in zaradi popravil Ker izvajalec arheoloških raziskav ZVKDS, OE Maribor, na prestavljenega), dokumentiranega pod številnimi mlajšimi lokaciji Rimska cesta na odseku trase AC Slivnica–Draženci nasutji bivše magistralne ceste Slovenska Bistrica–Ptuj, so zaradi obstoječe goste visoke in nizke gozdne vegetacije ni se nakazovale tudi v preseku čez magistralno cesto v osre-mogel zagotoviti končanja arheoloških izkopavanj do izteka dnjem vzhodnem delu najdišča (presek 9). pogodbenega roka z naročnikom DARS, d. d., Celje, to je Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 5 2Lega najdišča in opis pokrajine Najdišče Rimska cesta leži v severovzhodni Sloveniji, na odseku trase AC Slivnica–Draženci, na Zgornji Hajdini, severno in južno ob bivši magistralni cesti Slovenska Bi- strica–Ptuj, in je na zahodni strani zamejeno s krajevno cesto Njiverce–Gerečja vas (sl. 1–5). Zemljišča, na delu katerih se je izvajalo arheološko zašči- tno izkopavanje pred izgradnjo AC Slivnica–Draženci, so bila nekoč kmetijske obdelovalne površine, ki jih je sčasoma preraščal gozd. Deloma pa so bile površine s strani lastnikov tudi načrtno pogozdene, predvsem po vzpostavitvi vojaške baze zahodno od obravnavane lokacije Rimska cesta. Seve- rovzhodno se je širila velika gramoznica, na robovih zarasla 1⁞Geografski položaj najdišča Ptuj – Rimska cesta na z gozdno vegetacijo. Na skrajnem jugovzhodnem predelu DMR 100; ©GURS. so bile njivske površine, ki jih je od gozdnih površin loče- vala poljska pot, speljana od magistralne ceste proti zgor- njehajdinskemu polju Na Gjačah. Ledinsko ime Gjače, ki se na Dravskem polju pogosto pojavlja in označuje določene površine polja, domačini razumejo kot prostor z neravno, kotanjasto površino. Danes kotanj na površini večinoma ni več zaslediti, saj so bile bolj ali manj izravnane s procesi in- tenzivnega kmetijskega obdelovanja in tudi z nasipavanjem. Nekdanja kotanjasta površina se večinoma odraža v podpo- vršinski geološki osnovi, ki jo oblikujejo prodnati grebeni. Ti so rezultat aluvialnega odlaganja in premikanja v predholo- censkih obdobjih na prostoru zgornjepleistocenske dravske terase. Drava je kot prepletajoča se reka ob višku glaciala in deglaciaciji naplavila ogromne količine proda, pri čemer je bilo prevladujoče nasipavanje v obliki vzdolžnih (longitudi- nalnih – glede na smer rečnega toka) prodnatih sipin. Na dnu teh sipin pa se je kasneje kot poplavni sediment (ne kot sediment rečnega toka) odlagal pesek (Verbič 2006a). Glede na razmere v predgorju Vzhodnih Alp in tudi v pred- gorju Julijskih Alp se lahko geološki nastanek zgornjeplei- stocenske dravske terase, na kateri se nahaja tudi obravna- 2⁞Lega najdišča na geografski karti, M 1 : 100 000; vir: Atlas vano arheološko najdišče, datira v obdobje 15.000–20.000 Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. let pred sedanjostjo (Verbič 2006b). 6 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 R= 3 6 0 0 A 0 0 . =02 0 0 0 0 . 1+2 7 20 8 4 . R= A -6 = 3 - 0 6 0 6 . 6 0 6 . 0 67 16+5384.99 A= R - = 6 - 6 2 6 00 6 . 0 7 0 .00 16+69071.4 3⁞Raziskani predel najdišča na trasi AC Slivnica–Draženci, 5⁞Območje testnih jarkov intenzivnega pregleda na lokaciji M 1 : 10 000; podlaga TTN, lista I261800 in I261900A ter Ptuj – Rimska cesta na vojaški karti iz leta 1784; M 1 : 50 000; idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. vir: Rajšp, Serše 2001; georeferencirana. TJ 10 TJ 12 TJ 11 TJ 7 TJ 9 TJ 8 TJ 6 TJ 1 TJ 2 TJ 5 TJ 4 TJ 3 4⁞Trasa AC in prikaz testnih jarkov intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto posnetku; M 1 : 10 000, lista I261862C in I261962C; ©GURS, ©DARS. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 7 3Arheološka podoba okolice Območje dravskih obrežij in teras, kjer na eni od naj- faze pozne bronaste dobe, Bd D po Müller Karpeju (Müller starejših teras na desnem bregu Drave leži tudi najdišče Karpe 1959), oziroma ki sodijo v sklop virovitiške kulturne Rimska cesta, je bilo privlačno za poselitev v vseh arhe-skupine, najstarejše stopnje kulture žarnih grobišč v medre- oloških obdobjih (sl. 6). Najzgodnejša poselitev izvira s čju Save in Drave po K. Vinski Gasparini (Filipidis 2008, 96). konca kamene in starejše bakrene dobe na levem dra- Tudi v fizionomiji in legi v prostoru naselbina izkazuje precej vskem obrežju na Grajskem griču, Vičavi in v Rabelčji podobnosti z naselbinami srednje in zgodnje pozne brona-vasi na Ptuju. ste dobe v vzhodni Sloveniji, katerih značilnosti je orisala že Ostaline sodijo v okvir alpskega faciesa lengyelske kulture Biba Teržan (Teržan 1999, 102). oziroma v savsko skupino ter starejšo lasinjsko kulturo (To- V čas pozne bronaste dobe, ki jo označujejo nosilci kultu- manič Jevremov 1985, 387–388; Tomanič Jevremov, Tomaž, re žarnih grobišč, sodi večja naselbina na Spodnji Hajdini, Kavur 2006, 175–194). V ta čas sodijo posamične najdbe od leta 1906 pa je znano naselbini pripadajoče grobišče na kamnitega orodja z območja današnjega desnega oziroma Zgornji Hajdini (Teržan 1990, 347, 348, op. 83, 84, 87, 88). južnega brega reke Drave, z območij Zgornje in Spodnje Temu obdobju so pripisani tudi naselbinski ostanki na najdi-Hajdine, Spodnjega Brega in sv. Roka ob Rogaški cesti ter šču Draženci – Suha veja na trasi HC Hajdina−Ptuj (Lubšina Vidma pri Ptuju (Lubšina Tušek 1993, 38, 102, 107; tab. 3: Tušek 2005, objekti 9, 11, 15, 20, 26). Naselbinski aglomerat 151, 152; t. 16: 5–6, 7–10). V čas starejše bakrene dobe, ko iz mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč in del planega so se namesto velikih naselbin s konca mlajše kamene dobe grobišča (Ha B2/B3) sta bila v več etapah od sredine devet-kot posledica sprememb primarnih ekonomskih skupnosti v desetih let 20. stoletja naprej raziskovana tudi ob Rogaški pokrajini pojavile razpršene posamične kmetije, sodijo osta-cesti na Ptuju (Lubšina Tušek 2010a, 292–296). line manjših naselbin, odkrite v letu 2005 na zgornjehajdin- ski-draženski terasi na najdišču Srednica na odseku AC Sliv- nica–Draženci (Lubšina Tušek 2008a, 317) in na odseku HC Hajdina–Ptuj na najdišču Turnišče (Lubšina Tušek, Pergar 2005). V času bronaste dobe je bilo, kot kažejo novejše ar- heološke najdbe, na trasi nove avtoceste Slivnica–Draženci in pri drugih posegih v okolje med leti 2001 in 2008 obmo- čje južnih dravskih, dražensko-hajdinskih teras intenzivno poseljeno (Radovanovič et al. 2009, 12–24). Nekaj sto me- trov jugovzhodno od graščine Turnišče je bilo leta 1951 na območju Sodnice oz. Suhe veje odkrito grobišče, katerega najdbe kažejo na skrčene skeletne pokope pod gomilami. Na osnovi bronaste igle tipa Wetzleinsdorf z okrašeno dis- kasto glavico in predrtim vratom ter lončka z bradavičastim 6⁞Arheološka karta najdišč v okolici: 1 Ptuj – Levi breg, okrasom so bile najdbe v primerjavi s sočasnimi v gomilnem 2 Ptuj – Desni breg, Rogaška cesta, 3 Spodnja Hajdina, grobišču v Brezju pri Zrečah, drugod po Sloveniji in v sre- 4 Zgornja Hajdina, 5 Jantarna in rimska cesta via Publica dnjem Podonavju pripisane srednjepodonavski kulturi gomil Celeia–Poetovio, Rimska cesta, 6 Del trase rimskega srednje bronaste dobe (Dular 1999, 95, z navedeno starejšo vodovoda med Framom in Ptujem, 7 Skorba, 8 Gerečja vas literaturo). Naselbinske ostaline, odkrite ob Selski cesti (Lub- – Kaludra, 9 Zg. Hajdina – Gjače, 10 Zg. Hajdina – Za vrtom šina Tušek 2007c, 173–175; Radovanovič et al. 2009, 22–23), (Njiverce), 11 Zg. Hajdina – Štuki, 12 Zg. Hajdina – Srednica, 13 Draženci – Pocelje, 14 Draženci, 15 Ptuj – Selska cesta, ki so na osnovi primerjav lončenine iz drugih najdišč v vzho- 16 HC Ptuj–Hajdina–Draženci, 17 Turnišče – Sodnice (Suha dni Sloveniji, predvsem najbližjih v Rabelčji vasi na Ptuju, v veja), 18 grad Turnišče, 19 Pobrežje, 20 PP Draženci, 21 medrečju Save in Drave ter južne Panonije iz časa zgodnje Srednje polje; M 1 : 75 000; vir: http://www.geopedia.si. 8 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 Iz obdobja starejše železne dobe so poznane naselbin- Pred vstopom v zahodni del Petovione se je ob glavni cesti ske najdbe z Rogaške ceste pri sv. Roku, tej dobi pa naj bi ( via publica) raztezalo grobišče (Istenič 1999; 2000), katere-bili pripisani tudi dve veliki, že izravnani gomili na Zgornji ga južni in najzahodnejši rob sta bila odkrita prav na obrav-Hajdini pri sv. Martinu (Teržan 1990, 347, op. 85, 86). Večja navanem najdišču Rimska cesta na trasi AC Slivnica–Dra-naselbina s pripadajočim izravnanim gomilnim grobiščem ženci v letu 2007 (Lubšina Tušek 2008b, 315, 316). iz starejše železne dobe je bila odkrita na trasi AC Slivnica– Zahodni predel Petovione in v prvi fazi tudi legijski tabor na Draženci v južnem delu Zgornje Hajdine, na najdišču Sre- desnem bregu Drave je napajal akvadukt, ki je potekal od dnica (Lubšina Tušek 2008a, 317), kulturne plasti iz te dobe Zlatega studenca nad Framom na vzhodnem Pohorju in da-pa tudi na najdišču Srednje polje (Klasinc, Svenšek 2007), lje po Dravskem polju do roba dravske terase med Zgornjo južno od perutninske farme v Dražencih in najdišča PP Dra-in Spodnjo Hajdino, kjer je bila arheološko ugotovljena ena ženci (Lubšina Tušek 2007b, 55–57). od zadnjih točk njegove trase (ANSl 1975, 300, 324). V okviru halštatskega grobiščnega prostora na Srednici so Iz zgodnjesrednjeveškega obdobja so poleg naselbin in svoje mrtve pokopavali tudi pripadniki vzhodnih Keltov, ki grobišč na Ptuju na levem dravskem obrežju znani slovanski so okrog leta 300 pr. n. št. poselili Panonsko kotlino in jugo-grobišči iz 8. in 9. stoletja v Suhi veji jugovzhodno od gra- vzhodnoalpski prostor vključno z območjem Ptuja in Hajdi- ščine Turnišče in na Spodnji Hajdini. Značilni pridatki osebne ne (Lubšina Tušek, Kavur 2011, 31–50). noše iz nekaterih hajdinskih grobov pripadajo ketlaškemu in Območje je bilo v 1. stoletju pr. n. št. verjetno skrajni vzho- belobrdskemu kulturnemu krogu iz 10. in prve tretjine 11. dni del noriškega kraljestva. Bilo je tudi prostor živahne tr- stoletja (ANSl 1975, 325; Lubšina Tušek 2010b, 307–310). govine vzdolž reke Drave in v naselbini ob stari jantarni ce- Arheološke ostaline srednjeveške Hajdine so izpričane iz sti, o čemer pričajo najdbe noriških srebrnikov, razmeroma časa 13. in 14. stoletja, severno od cerkve sv. Martina na številne posamične rimske republikanske novčne najdbe in Zgornji Hajdini (Radovanovič et al. 2009, 51), ki se kot kraj zgodnja italska keramika na Spodnji Hajdini (Tomanič Jevre-z imenom Chandin omenja že leta 1164. Prvotno cerkev sv. mov 1985, 390). Martina je nadomestila pred letom 1390 zgrajena gotska Po priključitvi Noriškega kraljestva okrog leta 15 pr. n. št. in cerkev, podružnica hoške pražupnije pod okriljem oglejske-zasedbi Ilirika je območje Ptuja in Hajdine z več naselbinski- ga patriarhata, ki je od leta 1398 naprej delovala kot župna mi jedri prišlo pod okrilje rimske države, in sicer pod upravo cerkev (KLS IV. 1980, 431). Hajdinski gospodje z dvorom na rimske province Panonije. Rimska naselbina Petoviona se je Spodnji Hajdini se omenjajo v letih 1137 in 1169 (KLS IV. razvijala ob legijski trdnjavi iz bivališč vojaških družin, trgov- 1980, 421). Kraja z imenom Spodnja in Zgornja Hajdina se cev, obrtnikov in preostalih staroselcev vzdolž itinerarske omenjata od leta 1202 dalje (KLS IV. 1980, 431). Naselje Dra-ceste Celeia–Petoviona–(Sirmium–Mursa)–Savaria na obeh ženci se omenja leta 1237 (KLS IV. 1980, 391), blizu Lancove straneh reke Drave. Po umiku stalne vojaške postojanke je v vasi, omenjene v letih 1265 in 1267, pa je stal lancovski dvor, času cesarja Trajana postala kolonija Colonia Ulpia Traiana ki so ga od 15. stoletja imeli različni najemniki: Holleggerji, Poetovio in se razvila v srednje veliko rimsko provincialno Khiessli, Mosconi, Thurni itd. (KLS IV. 1980, 403). Naselje Po-civilno mesto, vplivno upravno, prometno, obrtniško ter tr- brežje pri Vidmu se prvič omenja že leta 890, ko ga je kralj govsko vozlišče in središče svoje regije (Horvat et al. 2003, Arnulf podaril salzburški nadškofiji. Tu je stal tudi dvor, v 16. 153–189). Njeno primestno zaledje izpričujejo številne najd- in 17. stoletju last Szekelyjev, Quallandrov in Thurnov, ki pa be zaselkov na zgornjehajdinskem polju, npr. na najdiščih je že v 18. stoletju razpadel (KLS IV. 1980, 412). V 10. stoletje Gjače, Za vrti/Njiverce, Štuki, Srednica, Pocelje in na več lo-naj bi sodil nastanek Vidma pri Ptuju v posesti salzburške kacijah na območju Dražencev (npr. Lubšina Tušek 2007a; nadškofije (KLS IV. 1980, 428). Tržec, ki se omenja okrog leta 2007d; 2007e; 2007f; 2008b; 2008c; 2009a; 2009b), razi-1300 z gradičem Travnik (Tranegg) in so ga od leta 1441 skanih med izgradnjo ptujske obvoznice (HC Hajdina–Ptuj) posedovali razni fevdniki in lastniki, je leta 1542 pripadal go-in nove avtoceste Slivnica–Draženci v letih 2004 do 2007 spoščini Ormož (KLS IV. 1980, 426). Dvorec Turnišče z boga- (Radovanovič et al. 2009, 30, 40). Na območju Dražencev, to gradbeno zgodovino in ohranjeno podobo iz 17. stoletja Pobrežja, Vidma pri Ptuju, Tržca in Lancove vasi je poleg na-se prvotno omenja kot Tuernes, stolpast dvor in upravno selbinskih ostalin in posameznih novčnih najdb znanih tudi središče draneške gospoščine, omenja pa se tudi leta 1441 več odsekov poteka rimskih cest in rimskih grobišč (ANSl kot zapuščina Friderika Ptujskega (Stopar 1990, 133–139). 1975, 317, 328; Jevremov 1977, 279; Tušek 2004, 19–27; Lubšina Tušek 2004, 29–40). Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 9 4Izkopavanje 4.1 Metoda dela debelini do 5 ali največ 10 cm. Po vsakem odrezanem re- žnju smo natančno pregledovali tla v tlorisu zaradi takojšnje Na osnovi geodetske podlage DARS-a oziroma služ- detekcije spremembe v sestavi stratigrafskih enot in pojava be DDC, d. o. o. in Poročila o rezultatih arheološkega vkopanih struktur, prav tako pa je bila pregledana tudi od-pregleda (Djurić, Plestenjak, Masaryk 2006b) je bila po stranjena zemljina v režnju po izmetu iz bagrske žlice zaradi odstranitvi gozdne vegetacije opravljena geodetska morebitne vsebnosti arheoloških artefaktov. umestitev polj arheološke raziskave. Polje arheološke raziskave na južni strani obstoječe magistralne ceste Če je bila opažena kakršna koli sprememba v strukturi pla-Ptuj–Pragersko–Slovenska Bistrica smo označili kot sek- sti, če sta se pojavila sled vkopane strukture ali arheološki tor 1 (v dolžini 530 m in širini 10 m) in polje raziskave predmet, je bil bager zaustavljen. Po arheološkem ročnem na severni strani ceste kot sektor 2 (v dolžini 170 m in izkopu in dokumentiranju se je strojni izkop nadaljeval. širini 10 m). Arheološko delo v sektorjih se je izvajalo Pred raziskavo je celotno površino sektorja 2 in dobri dve etapno, najprej na skrajnem vzhodnem delu sektorja 1, tretjini sektorja 1 prekrivala gozdna vegetacija, na vzhodni kjer je bila njivska površina. Na ostalem prostoru pa se je tretjini sektorja 1 pa so bile njivske površine. Zaradi teh oko-raziskava odvijala glede na intenzivnost odstranjevanja liščin smo izvedbo arheoloških raziskav v dogovoru z inve-goste gozdne vegetacije in dostopnost terena (sl. 7). stitorjem DARS, d. d., Celje in izvajalcem gradbenih del SCT Območje arheološkega dokumentiranja, ki je zajemalo Ljubljana izvajali v več etapah glede na dostopnost terena. prostor odstranitve obstoječega cestišča magistralne ceste Ptuj–Slovenska Bistrica, smo označili kot sektor 3. Doku- 4.2 Dokumentiranje mentiran je bil le presek čez obstoječo magistralno cesto s starejšimi nasutji in plastmi (P9, sl. 8, 24, 34). Vsako spremembo na površini zemlje, strukturo in obliko V skladu s sklepom SAAS-a v Poročilu o rezultatih arheolo- različnih plasti, arheološke strukture in najdbe smo do- škega pregleda (Djurić, Plestenjak, Masaryk 2006b) smo za kumentirali ob samem odkritju, in sicer v obliki zapisov v odkop ornice oziroma gozdnega humusa (SE 001) upora-dnevniku izkopavanj, v dokumentacijskih listih, fotografsko, bili stroj – bager s 180 cm široko in ravno odrezano žlico. z izrisom tlorisa v merilu 1 : 100 in detajlno 1 : 20, z izrisom Zemljino je odstranjeval od površine v globino po režnjih v preseka ali profila (pri vkopih različnih struktur in pri vzdol- žnih zemeljskih profilih izkopišča) v merilu 1 : 20 ter z digital- nim geodetskim zapisom in izrisom (sl. 8). Vsaka plast kot stratigrafska enota (SE) ali tudi kot struktura je dobila svojo številko, ki se pojavlja v opisu stratigrafskih enot, popisu najdb, popisu vzorcev, na ročnih terenskih risbah, na fotografijah in digitalnem računalniškem izrisu. Številčenje stratigrafskih enot je potekalo v vsakem sektorju posebej, pri čemer je bila osnovna stratifikacija plasti na naj- dišču označena od SE 001 naprej, arheološke stratigrafske enote pa so bile označene od SE 1 naprej. Digitalno geodetsko snemanje se je opravljalo s totalno ge- odetsko postajo in računalniškim programom Liscad ter s sprotno obdelavo v programu AutoCAD. To je omogoča- lo takojšnje shranjevanje točk in prenos oblike arheološke 7⁞Pogled na najdišče pred izkopavanji, sektor 1, vzhodni del, strukture v prostoru preko teodolita na računalnik. pogled proti zahodu. 10 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 Vsaka najdba je bila sproti fotografirana – v tlorisu, profilu in končnem izkopu. Fotografiranje se je izvajalo s fotografskim aparatom z dia filmi in digitalno kamero. Arheološke najdbe smo po dokumentiranju spravili v vrečke skupaj s kartoni, na katerih so navedene najdiščne okoli- ščine. Sledilo je čiščenje najdb, sortiranje po stratigrafskih enotah in shranjevanje v kartonskih škatlah. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 11 M 1 : 5000 raziskano območje Sektor 2 presek sonda 5m Sektor 1 P6 P8 Sektor 2 P7 Slovenska Bistrica–Ptuj Sektor 1B TJ M 1 : 5000 Slovenska Bistrica–Ptuj Sektor 3 P9 P1 P3 P5 P4 P10 P2 Sektor 1A 8⁞Načrt najdišča z izkopnim poljem, sondami in lego presekov; M 1 : 1000. 12 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 M 1 : 5000 raziskano območje Sektor 2 presek sonda 5m Sektor 1 P6 P8 Sektor 2 P7 Slovenska Bistrica–Ptuj Sektor 1B TJ M 1 : 5000 Slovenska Bistrica–Ptuj Sektor 3 P9 P1 P3 P5 P4 P10 P2 Sektor 1A Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 13 5Opis najdišča Kot je pokazal arheološki izkop, je bila celotna površina Grobna jama (SE 1; grob 1) ovalne oblike je bila zapolnjena najdišča močno poškodovana ali celo uničena, in sicer z več zasutji ter je bila na vrhu razširjena, potem pa se je s kmetijsko obdelavo, pogozdovanjem in z razrastom vkop zožil (sl. 13, 14). Sprva je bil zamejen zasip groba (SE gozdne vegetacije, eksploatacijo gramoza, vkopi raz- 1/1), za katerega se je kasneje, ob praznjenju groba, poka- lične komunalne infrastrukture (optični kablovod, vo- zalo, da leži le na vzhodni polovici grobne jame. Verjetno dovod, izgradnja magistralne ceste), s čiščenjem njenih ga je mogoče povezati tudi s kasnejšimi poškodbami vrha obcestnih jarkov in z različnimi drugimi posegi – zaseb- groba. Zasip je vseboval odlomke amfor (G10, G11), ki so nega, javnega ali vojaškega značaja. Arheološke ostali- bile verjetno na mestu ritualno razbite, med njimi pa je bilo ne, ki so bile odkrite in izkopane, so se ohranile le še kot mogoče eno restavrirati (G10), ter odlomke železnih in ko-vkopi v geološki osnovi. vinskih žebljičkov ter zakovic (G13–17). Zbir žebljev (G15) je Na podlagi stratifikacije najdišča in medsebojnih odnosov ležal na severovzhodnem vogalu zasutja. Pod zasutjem so v geoloških in kulturnih zemeljskih plasti ter drobnega gradiva polnilu groba (SE 1/2) ležali odlomki treh krožnikov (G3–5) v njih podajamo interpretacijo najdišča v dveh glavnih fazah in sivega vrča (G9). Polnilo groba je zapolnjevalo ovalno po- (sl. 9, 10). globitev v grobni jami. V spodnjo polovico grobne jame je bila položena žganina (SE 1/5) z žganimi človeškimi kost- Geološka podlaga mi, kjer se pojavljajo tudi večji kosi sežganih kosti (sl. 15). Geološko podlago najdišča Rimska cesta tvorijo plasti pro- Delno nad njo je bil odložen sivkast melj (SE 1/4). Drobci da, mešanega z rjavim meljem (SE 004), ki ga je reka Drava sežganih kosti se pojavljajo predvsem na severnem delu odložila v končnih stadijih pleistocena (sl. 11). Prostore med grobne jame, vendar posamezne odlomke kosti vsebujeta njimi je zapolnil rjavo rdečkast melj z redkejšimi prodniki tudi zasutje in polnilo groba. Verjetno so večino žganine (SE 003), kar je prav tako posledica aluvialnih procesov. Po-pridali v grobno jamo, preostale kosti pa so kasneje po- vršina omenjene prodne osnove ni ravna, ampak se kaže v brali z grmade in so postale del polnila groba. Glede na obliki bolj ali manj izraženih podolgovatih grebenov. velikost grobne jame bi grob lahko pripadal tudi grobovom tipa bustum (grmada je postavljena na kraju pokopa), ven- V sektorju 1 je bila prepoznana struga potoka, ki je v vrh- dar v grobni jami ni dokumentiranih ožganih sten. Na dnu njem delu zapolnitve vsebovala odlomek ostenja rimske groba smo našli tudi železne žebljičke, ki so verjetno del amfore. Vse kaže, da potok ni bil dejaven istočasno z ob-stojem grobišča, zato je struga pripisana geološki preteklo- sti (sl. 11). 5.1 Faza 1 – rimsko obdobje Prvo fazo najdišča predstavljajo ostaline, vezane na gro- biščni prostor (v sektorju 1), ter verjetno obcestni jarki rim- ske ceste Celeja–Petoviona (v sektorju 2). Materialno gradi- vo, predvsem odlomki lončenega posodja, okvirno datirajo grob in objekt v čas 2. stoletja (sl. 9, 10). V sektorju 1 so bili pod ornico odkriti rimski žgan grob (grob 1, SE 1), ostanki manjšega lesenega objekta (objekt 1, SE 2), verjetno grobiščnega značaja, in dva jarka (SE 24 in SE 26), ki sta verjetno označevala južno mejo zahodnega grobišča 12⁞Pogled na objekt 1 s tlakom (v ospredju) in grob 1 med Petovione (sl. 10b, 12, 19, 20). izkopavanjem, pogled proti severovzhodu. 14 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 330 327/3 386/13 331 386/5 ecentno obdobje 332/2 332/1 no/r 333/3 333/1 raziskano območje rimsko obdobje moder recentni vodovod 333/2 333/6 1Aor 10 m 334/3 334/1 334/2 Sekt 335/1 335/4 385/1 335/3 335/2 335/5 391/1 336/1 385/3 336/3 391/2 340/4 0 385/2 25 385/1 340/3 385/1 1 : M 385/1 341/4 341/2 341/1 341/3 385/1 385/1 338 342/1 339/2 339/1 342/2 3or 385/1 Sekt 1128/4 386/4 343/1 385/1 385/1 343/2 344/4 344/3 347/2 1Bor Sekt 360 359/4 348/4 359/2 359/1 348/3 349/1 358/1 349/3 349/2 349/4 353/1 2or 353/1 Sekt 353/1 353/1 353/1 353/1 309/67 353/1 353/1 353/2 2 : 2500. 309/69 309/44 309/70 309/68 309/33 1144/2 9⁞Kompozitni tloris; M 1 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 15 353/1 35 3 3 5 / 3 12 raziskano območje rimsko obdobje 38 3 5 8 / 5 1 faza 1 38 3 5 8 / 5 1 faza 1a faza 1b moderno/recentno obdobje 359/4 recentni vodovod 386/4 M 1 : 5000 26 stratigrafska enota 353/1 5 m 385/1 353/1 385/1 385/1 353/1 Sektor 2 Jarek 4 Sektor 3 Jarek 3 Jarek 2 1128/4 Jarek 1 Jarek 7 Jarek 6 339/2 Jarek 5 339/1 309/70 309/69 Sektor 1B 309/67 309/68 338 1144/2 10a⁞Detajl kompozitnega tlorisa, sektor 1: objekt 1, grob 1 ter grobiščna jarka; M 1 : 1000, povečava M 1 : 100. 16 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 353/1 35 3 3 5 / 3 12 raziskano območje rimsko obdobje 38 3 5 8 / 5 1 faza 1 38 3 5 8 / 5 1 faza 1a faza 1b moderno/recentno obdobje 359/4 recentni vodovod 386/4 M 1 : 5000 26 stratigrafska enota 353/1 5 m 385/1 353/1 385/1 385/1 353/1 Sektor 2 Jarek 4 Sektor 3 Jarek 3 Jarek 2 1128/4 Jarek 1 Jarek 7 Jarek 6 339/2 Jarek 5 339/1 309/70 309/69 Sektor 1B 309/67 309/68 338 1144/2 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 17 M 1 : 100 raziskano območje 385/1 rimsko obdobje 38 3 5 8 / 5 1 Grob 1 faza 1 Kotanja 385/1 1/1 2/2 2/3 faza 1a 14 15 16 3 1/2 17 faza 1b 111213 23 18 moderno/recentno obdobje 2/610 recentni vodovod 386/4 19 26 stratigrafska enota 9 26 386/31 8 20 5 m 2/5 Grobiščni jarek 7 21 385/1 385/1 2/1 25 22 Objekt 1 385/1 6 4 5 385/3 385/1 385/1 24 = 27 391/2 391/1 Grobiščni jarek 386/5 385/2 Jarek 4 327/3 332/1 Sektor 3 Jarek 3 333/3 1128/4 Vodovod 333/6 Jarek 7 339/2 Sektor 1A 339/1 Sektor 1B M 1 : 5000 334/2 338 335/3 10b⁞Detajl kompozitnega tlorisa, sektor 1: objekt 1, grob 1 ter grobiščna jarka; M 1 : 1000, povečava M 1 : 100. 18 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 M 1 : 100 raziskano območje 385/1 rimsko obdobje 38 3 5 8 / 5 1 Grob 1 faza 1 Kotanja 385/1 1/1 2/2 2/3 faza 1a 14 15 16 3 1/2 17 faza 1b 111213 23 18 moderno/recentno obdobje 2/610 recentni vodovod 386/4 19 26 stratigrafska enota 9 26 386/31 8 20 5 m 2/5 Grobiščni jarek 7 21 385/1 385/1 2/1 25 22 Objekt 1 385/1 6 4 5 385/3 385/1 385/1 24 = 27 391/2 391/1 Grobiščni jarek 386/5 385/2 Jarek 4 327/3 332/1 Sektor 3 Jarek 3 333/3 1128/4 Vodovod 333/6 Jarek 7 339/2 Sektor 1A 339/1 Sektor 1B M 1 : 5000 334/2 338 335/3 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 19 386/5 337/1 332/2 332/1 333/3 333/1 333/4 333/5 333/2 333/6 337/2 334/3 1A 334/1 334/2 or 335/1 335/4 385/1 335/3 Sekt 335/2 335/5 391/1 336/1 385/3 336/3 336/2 340/2 391/2 340/4 385/2 340/1 337/3 385/1 340/3 385/1 385/1 341/4 341/2 341/1 341/3 385/1 385/1 338 342/1 339/2 339/1 342/2 385/1 1128/4 386/4 343/1 385/1 385/1 343/2 344/2 344/4 344/1 346 344/3 jutP–acirtsi 347/1 B aksn 347/2 evol 1B S or Sekt 348/2 359/4 348/4 359/2 348/1 348/3 349/1 349/3 349/2 349/4 353/1 2 odniki or 353/1 Sekt 353/1 353/1 353/1 353/1 309/67 353/1 edkimi pr 353/1 353/2 2 : 2500. 309/69 309/44 309/70 od z rjavim meljem 309/68 dečkasto rjav melj z r 309/33 1144/2 SE 003 - r - geološka podlaga SE 004 - pr paleostruga vodotoka 10 m ⁞Geološka podoba najdišča; M 111 20 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 zabojčka oziroma skrinjice ali/in del grobne konstrukcije iz lesa (krste) oziroma del grmade, ter gomolje nataljenega stekla, še razpoznavne dele stekleničke (balzamarija) (G12), odlomke sive čaše gubanke (G2), polomljen lonček tankih sten (G1) ter odlomke treh loncev, okrašenih z glavničenjem in metličenjem (G6–8). Podobno kot odlomki kosti so bili tudi železni in kovinski odlomki najdeni tako med žganino kot tudi v zasipu in polnilu groba. Le 4,8 m zahodno od groba je bil v okrog šest metrov ši- roki banjasti kotanji (SE 3) od 0,7 do 1,10 m pod površi- no izkopan rimskodobni objekt stojkaste gradnje, velik 3 × 2,5 m (SE 2; objekt 1). Na nivoju 1 je bila sprva opre- deljena ruševinska plast (SE 2/1) s precejšnjo količino lesne 13⁞Grob 1, SE 1/1 z ritualno razbito amforo, pogled proti žganine in rimske lončenine (G18–20) ter odlomkom že- jugu. leza (G22) (sl. 16). Amfora (G20) je bila verjetno ritualno razbita. Na severovzhodni strani je bil del plasti tudi rdeče ožgan (SE 2/2), kar dodatno kaže na to, da je objekt uničil požar. Ruševinska plast je bila del plasti uničenja (SE 2/6), ki je bila oglato zamejena znotraj poglobitve v kotanji SE 3. Že na tem nivoju se je v jugovzhodnem delu kazal del tlakovanja (SE 2/3), ki se je po odstranitvi uničenja razširil skoraj po celotni notranjosti objekta. V objektu so bila tla, velika 2,2 × 1,5 m, tlakovana s prodniki, na katerih smo našli več odlomkov verjetno ritualno razbite amfore (G21). Tlak ni bil enakomerno položen po celotnem prostoru. Kjer ga ni bilo, so se pod prodniki opazile večje koncentracije oglja, v katerih bi lahko prepoznali ostanke zoglenelih brun ali desk dolžine 30 cm in širine 8–12 cm. Po odstranitvi SE 2/6 so se ob objektu pokazale jame za stojke. Objekt smo na nivoju 2 opredelili znotraj dokumentiranih jam za stojke; velik je bil 2,4 × 1,9 m. Po dokumentiranju so bili ostanki tal objek- ta odstranjeni in pod njimi je bila dokumentirana še plast žganine (SE 2/4) ter utrditev oziroma izravnava za objekt 14⁞Izpraznjen grob 1, pogled proti zahodu. (SE 2/5), ki se je kazala kot manjša poglobitev pod tlakom. Pod žganino, 1,05 m pod površino, smo našli slabo ohra- njen rimski bronast novec (sl. 17). Okoli objekta (85 cm od površine, pod SE 2/6) so bile raz- porejene jame za stojke, in sicer na severni, vzhodni ter za- hodni strani po 4 manjše jame za stojke (SE 7–20, razen SE 15) (sl. 18). Na južni stranici jam za stojke ni bilo. Smo pa nivo više (75 cm od površine) opredelili 7 jam za stojke, ki so precej večje od prej omenjenih in so razporejene predvsem na južni stranici (5 jam) ter po ena na vzhodni in severni stranici (SE 4–6, SE 21–23, SE 15). V kolikor gre za objekt mlajše uporabe, je le-ta odprt proti zahodni strani. Pred- vsem višje ležeče jame za stojke na južni stranici ležijo izven objekta oz. ga presekajo (npr. SE 15), preostale ležijo pod zgornjo ruševino objekta (SE 2/6) oziroma objekt presekajo. 15⁞Ožgani kostni ostanki iz žganega groba 1. Stratigrafska situacija bi lahko nakazovala na vsaj dvo-, če Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 21 ne celo trofazen objekt. Glede na slabo ohranjene deske pod SE 2/3 lahko sklepamo, da je bila prva faza objekta lesena in je bila v prvem požaru uničena. Kmalu zatem je bil objekt ponovno tlakovan, tokrat s prodniki. Jame za stojke nakazujejo neke vrste leseno konstrukcijo nad tlakovanim prostorom. Če vzamemo v obzir različne nivoje stojkaste gradnje, bi lahko predvidevali celo obnovitev objekta po drugem požaru (tretja faza). Vsekakor pa odlomki keramike na tlaku objekta 1 ter v za- sipu groba 1 nakazujejo na izvajanje različnih pogrebnih obredov na grobiščnem prostoru. Jarka SE 24 in SE 26, ki sta bila dokumentirana na globi- ni 25 cm pod površino, sta bila opredeljena kot grobiščna jarka, ki na južni strani zamejujeta prostor grobišča (sl. 19). 16⁞Objekt 1, nivo 1 (SE 2/1, SE 2/2, SE 2/6 ter del SE 2/3), Potekala sta v smeri severovzhod–jugozahod, vendar se v ozadju na južni stranici objekta jame za stojke SE 4–6, nista stikala, ampak se je jarek SE 24 pri jami SE 25 očitno pogled proti jugozahodu. zalomil in se je kot jarek SE 26 nadaljeval v podobni smeri proti vzhodu izven izkopnega polja (sl. 20). Jarek SE 24 je kot SE 27 dokumentiran tudi v zahodnem preseku izko- pnega polje sektorja 1. Skupna dolžina odkritega jarka je znašala 46,70 m, v povprečju pa je bil širok 80 cm. V jarku oziroma jarkih je bilo malo materiala, pri čemer je bil ves rimskodoben, izpovednejša sta bila le odlomek lonca (G23) 17⁞Objekt 1, presek P2, pogled proti jugu. 18⁞Objekt 1, nivo 2 (SE 2/3 in SE 2/4) z označenimi jamami 19⁞Grobiščna jarka SE 24 = SE 27, pogled proti vzhodu. za stojke, pogled proti jugu. 22 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 in ostenje amfore (G25). Jarek SE 24 kotanjo SE 3 preseka na skrajnem južnem delu. Zahodneje od objekta 1, na območju gozdne površine v sektorju 1, arheoloških struktur niti najdb drobnega gradiva ni bilo zaslediti, izgubila pa se je tudi sled mejnega grobišč- nega jarka (presekala sta ga izkop manjše recentne deponi- je odpadkov in poljska pot). Dokumentirali smo le širšo rjavo meljasto peščeno plast, katere poglobitev je pokazala, da gre za paleostrugo manjšega vodotoka (sl. 21). V severnem delu najdišča (sektor 2) sta bila pod plastjo gozdnega humusa odkrita dva vzporedna jarka ( jarek 4 in jarek 1) (sl. 22). Širina jarkov je bila od 0,55 do 1,14 m, razdalja med njima pa od 4,6 do 8,9 m. V severnem jarku ( jarek 4) smo našli nekaj odlomkov rimske in odlo- mek prazgodovinske keramike, oba tipološko nedoločljiva. Možno je, da gre za ostanke obcestnih jarkov rimske ceste Celeja–Petoviona, čeprav cestnega nasutja ni bilo več mo- goče ugotoviti, kar pa gre pripisati močnim destrukcijam zemljišča (vzdolžni vzporedni prekopi za različne infra- strukturne vode, gozdna vegetacija, ki je bila večkrat od- stranjena, destrukcija ob širitvi gramoznice na vzhodnem predelu itd.). 20⁞Grobiščna jarka SE 26 in SE 24 z jamo SE 25 v sredini, pogled proti vzhodu. SE 001/1 - zmleto drevje, štori in veje, premešano z rahlo rjavo zemljo SE 001/2 - temno siv zemljen melj, gozdni humus SE S/1 - temno sivo rjava zemljena plast humusa SE S/2 - svetlo rjavo meljasto ilovnato zasutje z drobnimi prodniki SE S/3 - plast rjavega ilovnatega melja z redkimi prodniki SE 004 - plast temno rjavega meljastega peska - geološka podlaga prod - belo siv izpran prod z = 236,35 001/1 001/2 S/1 S/2 004 prod S/3 Sektor 2 Sektor 1B Sektor 1A 21⁞Presek P10 čez paleostrugo v sektorju 1, pogled proti jugu; M 1 : 50. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 23 5.1.2 Analogije Gojko Tica Gradivo iz groba 1 Odlomek čaše gubanke (G2) je premalo ohranjen, da bi bilo mogoče čašo natančneje tipološko uvrstiti. Najstarejše čaše gubanke sodijo v drugo polovico 1. stoletja (Istenič 2000, t. 82: 2; Plesničar Gec 1977, 49), najštevilčnejše so s preho- da 1. v 2. stoletje (Istenič 1999, 118; Istenič 2000, t. 132: 9; Plesničar Gec 1977, 49), pojavljajo pa se lahko še od dru- ge polovice 2. stoletja dalje (Istenič 1999, 118; Istenič 2000, t. 124: 1; Krajšek, Stergar 2008, 250; Plesničar Gec 1977, 49). 22⁞Jarki 1–4 v sektorju 2; jarka 1 in 4 sta na skrajnem desnem V nasprotju z Dolenjsko, emonskim in celjskim področjem, in levem robu izkopnega polja, pogled proti vzhodu. kjer so čaše gubanke redke ali pa jih sploh ni, so na ptuj- skem območju številne. Dokazano je, da so jih na Ptuju od 5.1.1 Analiza arheološkega gradiva konca 1. do 3. stoletja tudi izdelovali (Istenič, Tomanič Jevre- Grob 1 mov 2004, 320, 321, sl. 9; t. 6: 26–30; Strmčnik Gulič 1993, Keramični inventar: t. 6; Tomanič Jevremov 2004, 36, kat. 70). Odlomek ustja z namizno posodje: čaša (G1), čaša gubanka (G2), krožni- delom ostenja (G1) je pripadal posodici t. i. keramike tankih ka (G3, G4), pladenj (G5); sten. Verjetno je šlo za čašo z navzven izvihanim ustjem in kuhinjsko posodje: lonec, okrašen z metličenjem (G6), in ravnim ostenjem, toda glede na ohranjenost odlomka ta- lonca, okrašena z glavničenjem (G7, G8); kšna uvrstitev ni zanesljiva. ostalo posodje: večji vrč za vodo (G9), amfori (G10, Krožniki iz finozrnate lončarske mase sodijo med namizno G11). posodje, uporabljali pa so jih tudi kot pekače. Primerke iz Stekleni inventar: groba 1 (G3–5) lahko uvrstimo med krožnike, ki jih je Iste- posodica iz svetlo zelenega stekla (G12). ničeva uvrstila v svojo skupino K 1 in za katere so značilne Železni in kovinski inventar: navzven nagnjene, ravne ali rahlo izbočene stene in eno- predmet – pločevina z zakovicami (G13), zakrivljeni stavno ustje (Istenič 1999, 118). Tovrstnim krožnikom lahko žebljički s široko kapico (G14), žebljički s široko kapico najdemo primerjave med gradivom iz 1. pa vse do 4. stole- (G15, G16, G17). tja na praktično vseh rimskih najdiščih. 1 Objekt 1 Amfora (G11) sodi med amfore tipa Dressel 2–4, ki v zgo- Keramični inventar: dnjem cesarstvu predstavljajo najpomembnejše amfore za transport vina po celem Sredozemlju. Po vzorih iz egejske- kuhinjsko posodje: lonec (G18), lonec, okrašen z metli- ga prostora so jih izdelovali na številnih območjih, najbolj čenjem (G19); znane so iz Egeje, Kampanije, Lacija in Etrurije v Italiji, Ka- ostalo posodje: amfori (G20, G21). talonije in Betike v Španiji, iz južne in srednje Francije, kot Železni inventar: kaže tudi iz severne Italije in Istre. Glavni produkcijski center predmet (G22). je bila pokrajina Kampanija, na podlagi žigov pa predvide- vajo peči tudi v Trstu (e-vir ADS). Na produkcijo je vsekakor Jarka in plast Jarek (SE 27): kuhinjski lonec (G23). 1 Naj navedemo le nekaj primerkov iz Ptuja in bližjih najdišč: Flavija Jarek (SE 26): amfora (G25). Solva (Fuchs 1980, t. A6: 2), Gleisdorf (Artner 1994a, t. 23: Grab 41: 5; t. 51: Grab W7: 2; t. 52: Grab W8: 5), Ptuj (npr. Istenič 1999, 118; Plast (SE 002): kuhinjski lonec (G24). Janežič 2008, 33; Kujundžić 1982, t. 3: 4, 6; t. 4: 16, 17; t. 7: 16; t. 8: 4, 14–16 itd.; Predan et al. 2013, t. 1: 3; t. 2: 1; t. 7: 6 itd.; Strmčnik Gulič 1993, t. 3: 5–18; Tušek 1993, t. 11: 1, 2; t. 25: 5, 6; Tušek 2001, t. 3: 7; Vomer Gojkovič 1996, t. 1: 1, 9, 10; t. 2: 12; t. 13: 7; Vomer Gojkovič 1993, t. 6: 5; Žižek 2001, t. 6: 6, 7; t. 12: 1), Slovenska Bistrica (Pahič 1978, t. 1: 19, 21; t. 2: 13; t. 4: 4–6, 23–26), Formin (Mikl Curk 1975, Y 184: 5; Y 186: 3) in Stari trg (Djura Jelenko 2004, t. 8: 69; t. 10: 83; t. 14: 116; t. 22: 17 itd.; Strmčnik Gulič 1981, t. 4: 8; t. 11: 1; t. 13: 2). 24 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 vplival izbruh Vezuva, ki je uničil vinograde na območju imajo votel trn ter ravno glavico (le ena zakovica je morda iz Pompejev in Sorenta ter otežil trgovske povezave zaradi kovine s trikotno glavico), predstavljajo pa 31,1 % vseh od-poškodovanih cest, vendar se produkcija nadaljuje, saj jih lomkov. Žeblje z votlimi trni so našli tudi v grobu 403 na se-v tirenski srednji Italiji izdelujejo vsaj do konca 2. in začetka verno emonskem grobišču (Plesničar Gec 1972, t. 109/17, 18) 3. stoletja (Freed 1989 na e-vir ADS). Pojavljati se začnejo ter v grobu 303 na zahodni ptujski nekropoli (Istenič 2000, od srede oz. konca 1. stoletja pr. n. št. ter so v uporabi do t. 62/1). Vsi tipi so se pojavljali tako pri vrhu kot pri dnu groba, začetka 3. stoletja, z viškom proizvodnje, vsaj z vidika izvo-vendar smo ob analizi ugotovili, da je velik odstotek žebljev za, konec 1. stoletja (Caravale, Toffoletti 1997, 107; Istenič iz kovine, ki imajo pravokoten presek in so votli (G15, G16), 1999, 147; Moore 1995, 91; Vidrih Perko 2006, 103; e-vir pritrjenih na ožgane kosti (47,6 %), kar bi morda lahko kazalo, ADS). V Emoni je najstarejša datirana s Tiberijevim novcem, da so bili zažgani skupaj s pokojnikom, verjetno kot del priv Panoniji severno od Drave se pojavljajo od Flavijcev da- datka (skrinjica?). Večina žebljev s pritrjenimi odlomki kosti je lje (Bezeczky 1994, 17), iz zahodnih nekropol na Ptuju je z dna grobne jame. Zakovice (G14) so skoraj vse zakrivljene, najstarejša iz groba 333, iz časa od Domicijana do začetka medtem ko so v G17 večinoma ukrivljene le zakovice s triko-2. stoletja (Istenič 1999, 148). tno glavico. Večina žebljev iz kovine je ravnih (le 3 žeblji so Metličenje, glavničenje, kaneliranje ali vrezovanje v različnih zviti). V grobu 1 imamo tako opravka z najmanj petimi različ- kombinacijah se pogosto pojavlja na rimski kuhinjski lon- nimi vrstami žebljev oz. zakovic – manjše zakovice, železni in čenini (G6–8). Okrase na tovrstni lončenini iz južnega dela kovinski žeblji, zakovice s trikotno glavico ter manjši žebljički. Pohorja je obdelal Stanko Pahič. Nekaj odlomkov je podob- Večja količina žebljev v grobu bi lahko nakazovala tudi na no okrašenih kot naši primerki, okras na tej lokalni grobi neko leseno konstrukcijo groba, ki se ni ohranila. V grobu 1 kuhinjski lončenini pa je zelo ohlapno uvrstil v čas med je bilo skupaj najdenih 332 odlomkov železnih in kovinskih 2. in 4. stoletjem (Pahič 1979, 407, t. 3: 3; t. 5: 2, 4, 5; t. 6: 1, predmetov. 48 železnih zakovic (G14 in G17), 15 odlomkov 3; t. 8: 1), čeravno se lahko pojavlja že precej prej, kar kaže-kovinskih žebljev (G15), 19 odlomkov železnih žebljev ter 10 jo npr. nekateri primerki iz Flavije Solve, ki so že iz srednje odlomkov iz kovine (G16). Poleg tega smo v plasti SE 1/4 avgustejskega obdobja (Hinker 2006, 52). ali/in v SE 1/5 našli tudi 241 odlomkov železnih in kovinskih zakovic in žebljev, ki zaradi slabe ohranjenosti niso izrisani. Odlomek steklene posodice (G12) je premalo ohranjen, da bi se ga lahko tipološko uvrstilo. Toda glede na velikost in Če upoštevamo podatek, da se amfore Dressel 2–4 pogo-obliko je odlomek ali del posodice za olja in dišave ali bal- steje uporabljajo konec 1. stoletja ter da je vrh proizvodnje zamarij (Lazar 2003, sl. 49, 50, 51). čas gubank v prehodu 1. v 2. stoletje, potem bi lahko grob 1 postavili v čas od druge polovice 1. do druge polovice Žebljički oziroma zakovice s široko kapico (G14, G17) so bili 2. stoletja, ožje pa konec 1., začetek 2. stoletja. morda del obuvala, kajti podobne žebljičke so uporabljali za izdelavo rimskih vojaških škornjev (Radman Livaja 2004, kat. Gradivo iz objekta 1 385; Sumner 2011, sl. 137–139). Večji žebljički (G15), žeblji V objektu je bil v plasti tik pod žganino (SE 2/5) najden no- (G16) in del železne pločevine z zakovicami (G13) kažejo vec, kovan v obdobju Marka Avrelija (161–169) ali Komoda na nekaj lesenega ob pokojniku, mogoče na zaboj(ček). Del (161–192)3. žebljev je bil verjetno uporabljen pri grobni konstrukciji ali Odlomek amfore (G21) je pripadal amfori tipa Dressel 6B. pri gradnji grmade (Novšak 2010, 66; predvsem tisti daljših Gre za tip, ki se je proizvajal v Istri in mogoče tudi v severni dimenzij – na najdišču Križišče npr. dolžine 70 mm). Žeblji in Italiji (Bezeczky 1998, 5; Istenič 1999, 147). Najstarejše so iz zakovice so se v grobu pojavljali tako v zasutju in zasipu kot časa sredine 1. stoletja pr. n. št., v hadrijanskem obdobju pa tudi na dnu groba ob žganini. Verjetno so bili delno pobrani z je njihov uvoz močno upadel (Bezeczky 1994, 104; 1998, 5, grmade in položeni v grobno jamo oz. so bili sežgani skupaj 10; Istenič 147; Vidrih Perko 2006, 102). Na zahodnih petovijs pokojnikovimi pridatki na grmadi v grobu, delno pa so ob skih grobiščih jih najdemo v grobovih, ki so iz časa od druge čiščenju grmade postali del polnila. So različnih oblik, vendar polovice 1. ali začetka 2. stoletja oz. od časa Vespazijana do tudi različnega materiala – železni in kovinski2. Skupno število konca 2. stoletja (npr. Istenič 2000, t. 60: 5; t. 64: 4). vseh odlomkov železa in kovine je 332, od tega 142 glavic žebljev. Kovinski žeblji so vsi večji, pravokotnega preseka in Mogoče je k isti amfori sodil tudi odlomek ročaja (G20). Od-lomku lonca z izvihanim ustjem, ki ima strehast rob (G18), 2 Material kovinskih žebljev ni določen; zanje je značilna srebrnkasta 3 Novec je določen po portretu v Numizmatičnem kabinetu Narodne- barva z zelo malo rje. ga muzeja Slovenije. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 25 lahko najdemo primerjave v grobih loncih in lončkih iz zaho- 5.1.3 Sklep dnih petovijskih grobišč, ki so uvrščeni v čas druge polovice Na najdišču Rimska cesta lahko rimski fazi poselitve prosto-1. in 2. stoletja (Istenič 1999, 137, 141; Istenič 2000, t. 18: 11; ra na eni strani pripišemo arheološke ostaline, vezane na t. 23: 10; t. 86: 1). grobišče, na drugi pa slabo opredeljive ostaline, ki bi lahko Odlomek lonca (G19) je okrašen z metličenjem in kot smo nakazovale na obstoj rimske ceste. navedli pri odlomkih iz groba 1, se tovrstno okraševanje lahko pojavlja že ob koncu 1. stoletja pr. n. št. Grob 1 se dobro vključi v grobiščni prostor zahodne ptujske Namena uporabe železnega okova (G22) ni mogoče nekropole, v sklopu katere je bilo izkopanih že 694 grobov določiti. (Istenič 1999, 44). 75 % datiranih grobov sodi v čas 1. in 2. stoletja, le 6 % pa v 2. in 3 stoletje (Istenič 1999, 204). Na podlagi novca in primerjav za odlomek lonca (G18) Nekropola se je razprostirala ob glavni cesti Celeja–Peto-lahko objekt 1 časovno uvrstimo v zadnjo tretjino, mogoče viona na območju današnje Zgornje in Spodnje Hajdine; konec 2. stoletja. najzahodnejši grobovi naj bi bili pri gramoznici ob cesti Odlomke amfor ter odlomke sivega vrča (G21, G9–11), od- Ptuj–Celje. Grobišče naj bi se raztezalo med 130 in 200 me- krite v grobu 1 in objektu 1, je izkopavalka povezala z rituali, trov ob cesti. Večina grobov na zahodni nekropoli je bila ki so se odvijali na mestu pokopa ali v grobiščnem objektu. žganih, z ali brez žare; grob 1 bi tako umestili v precej veliko Tekom analize smo prešteli vse odlomke amfor G10, G21 skupino žganih grobov brez žare s preprosto grobno jamo ter vrča G9 in jih umestili v različne velikostne kategorije (Istenič 1999, 49). Žgani grobovi z leseno konstrukcijo na (sl. 23). zahodni ptujski nekropoli niso bili odkriti, so pa nekatere grobne jame obložene z ilovico (v grobu 1 SE 1/3) (Istenič številka velikost odlomkov 1999, 50). Žgan grob 1 s sorazmeroma veliko grobno jamo gradiva bi lahko nakazoval na grob tipa bustum, kjer je kremacija 10 × 10–25 × 30 × 15–40 × 30 × 30–45 × 60 × 30–105 × potekala na grmadi ( rogus), ki je bila postavljena na kraju 15 mm 30 mm 25 mm 75 mm pokopa (Novšak 2010, 30). Vendar pa Garašanin opozori, G9 190 odl. 82 odl. 4 odl. / da so številni grobovi tipa Mala Kopašnica – Sase premajh- nih dimenzij za kremacijo na mestu groba, zato meni, da G10 27 odl. 45 odl. 10 odl. 23 odl. se je sežig zgodil na posebni ustrini, od koder so ožga- G21 33 odl. 32 odl. 26 odl. 16 odl. ne kosti pokojnika skupaj s pridatki in delom grmade pre- nesli v grobno jamo, kjer se je zaradi visoke temperature 23⁞Velikostni razredi ritualno razbitih posod. zgodilo sekundarno žganje, ki je povzročilo, da so ožgani le dno in spodnji del sten grobne jame (Garašanin 1968, Kar izstopa, je očitna razdrobljenost materiala, ki ni po- 16). Moramo opozoriti, da tekom izkopavanj ni bil zaznan gosta, če je lončenina pridana v grob kot pridatek. Naj- zažgan oziroma opečen rob grobne jame, ki bi moral biti več odlomkov ima vrč G9, kjer prevladujejo odlomki prve prisoten ob pokopu te vrste. Preproste grobne jame tipa velikostne kategorije (190 odlomkov), pri vseh omenjenih, bustum na najdišču Križišče imajo vedno ožgan spodnji del verjetno ritualno razbitih posodah prevladujejo manjši od-grobne jame (Novšak 2010, gr. 1, gr. 7, gr. 8 in gr. 9). No- lomki (kategorije 1 in 2), skupaj 250 in 159 odlomkov. Ve- však tudi opozarja, da se tipologija grobnih oblik ni izkazala čji odlomki so prisotni v manjšem številu ter predvsem pri kot orodje, s katerim bi lahko na velike razdalje vzporejali razbitih amforah. Odlomki so ne glede na velikostni razred strukturiranost med najdišči. Vseeno moramo izpostaviti, da sorazmeroma jasno določljivi (odlomki ne odstopajo veliko grob 1 lahko umestimo v tip grobov Mala Kopašnica – Sase, v velikosti znotraj kategorije). Vsekakor lahko to lončenino z ki je sicer razširjen na območju province Gornje Mezije, a gotovostjo opredelimo kot namerno razbito, ki je bila prida-se pojavlja tudi na jugovzhodnem območju Panonije, v ob- na/odložena na grob in znotraj objekta v procesih ritualov, dobju od sredine 1. do konca 3. stoletja (Garašanin 1968, ki so se izvajali na grobiščih. Lahko pa zaključimo, da odkrite 6; Jovanović 1984, 101; Raičković 2011). Tipologija grobov amfore niso bile del ene posode, ampak gre za tri različne Mala Kopašnica – Sase (MKS) je razdeljena na 3 različice – amfore. grob 1 bi lahko ustrezal tipu MKS 3, ki nima ožganih sten, a ima skromne pridatke in je plitev, ter tipu MKS 1, ki ima sicer Odlomka dna grobih loncev (G23, G24) in odlomek ostenja ožgane stene, a po dimenzijah ustreza grobu 1 z najdišča amfore (G25) iz jarkov in plasti so premalo ohranjeni za ka-Rimska cesta oziroma morda etažnemu grobu tipa MKS 2, kršno koli tipološko določanje. če lahko v razširitvi zgornjega dela grobne jame groba 1 26 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 vidimo etažo, ki se v spodnjem delu zoži v grobno jamo s Ljubljana (severno emonsko grobišče) je le en žgan grob pepelom in ožganimi kostmi pokojnika. Po velikosti bi grob vseboval večjo količino žebljev (24 odlomkov), ki so jih iz-1 bolj ustrezal varianti MKS 1, ki merijo od 70 do 190 cm, so kopavalci interpretirali kot del lesene skrinje (Berdnik et al. široke 40–120 cm in globoke do 60 cm (Raičković 2011, 6). 2013, 78). Datacija groba 1 v drugo polovico 1. stoletja ozi-Glede na različne teze o kulturni pripadnosti pokojnikov v roma na prehod 1. v 2. stoletje postavlja grob v čas inten-grobovih tipa Mala Kopašnica – Sase Raičkovičeva meni, da zivnejšega pokopavanja na zahodnem ptujskem grobišču so nosilci teh grobov avtohtono romanizirano prebivalstvo (Istenič 1999, 204, 205); morda poznejši čas (2. polovica (Raičković 2011, 9). Na ptujskih nekropolah lahko pripišemo 2. stoletja) nakazuje lega groba tik ob robu grobišča, ki je na grobove tipa bustum ali celo Mala Kopašnica – Sase, kate-tem delu zamejen z grobiščnim jarkom. rih značilnost je, da so večjih dimenzij ter na dnu vsebujejo Odkriti del grobišča na najdišču Rimska cesta bi tako lahko žganino z ostanki grmade, npr. na lokacijah Gasilski dom predstavljal njegov skrajni zahodni rob in hkrati skrajni južni (grob 5; Mikl Curk 1979) in Rabelčja vas (Kujundžić 1981; rob. V prid te teze govorijo tudi rezultati izkopavanj, ki za-Kujundžić 1982), starejša izkopavanja na zahodnem ptuj- hodno in južno od objekta 1 niso odkrili nobenega groba skem grobišču pa nimajo podatkov o grobnih jamah (Istenič ali strukture, vezane na grobišča. Prav tako menimo, da bi 2000; Istenič 1999). Znotraj grobišča na lokaciji Rabelčja vas objekt 1 lahko opredelili kot grobiščni objekt, ki označuje lahko srečamo tako večje žgane grobove (dimenzij, daljših začetek zahodne nekropole in kjer so se očitno izvajali tudi od 1,20 m), ki imajo lahko preprosto grobno jamo ali struk-grobiščni rituali. Podobnega objekta na grobiščih Petovione turo iz tegul, pa tudi etažne grobove (nekateri med njimi še nismo zasledili, velja pa na tem mestu opozoriti na data-celo z ožganimi stenami, npr. gr. 209, gr. 296) ter preproste cijo objekta z novcem, ki (prvo fazo) objekta postavlja so-grobne jame z ali brez opečnatih konstrukcij z ožganimi razmeroma pozno, v konec 2. stoletja, ko je na zahodnem stenami. Le redke grobne jame imajo ožgano tudi dno (gr. petovionskem grobišču opazna zmanjšana intenzivnost po-180, gr. 189); prevladujejo grobne jame, ki imajo različno kopov. Tlakovana površina (jame za stojke so bile odkrite intenzivno zapečene stene (gr. 206, gr. 207 med 2–7 cm pod tlakom), odkrita izven grobiščnega jarka na najdišču ter gr. 250 kar 15–20 cm, ostale le ožgane stene). Med 396 PGH Kozolec, je bila prav tako opredeljena kot prostor za izkopanimi žganimi grobovi na najdišču Rabelčja vas v letih izvajanje obredja (Berdnik et al. 2013, 24). 1977/78 ima kar 30 % grobnih jam ožgane stene (Kujundžić 1982). Preseneča odsotnost ožganosti dna grobne jame, in Južni rob grobišča bi lahko predstavljala grobiščna jarka sicer v primeru, če bi bila tleča žganina skupaj z ostanki SE 24 in SE 26. Pojav grobiščnih jarkov kot zamejitev pro-grmade položena v grobno jamo. Morda lahko v ožganosti stora pokopavanja na območju Petovione v literaturi ni sten vidimo tudi ritualen obred očiščenja groba z ognjem. omenjen, poznamo pa primere iz emonskih grobišč, kjer so Vendar tudi grob, katerega stena je močno ožgana, kar bi jarki za razliko od jarkov, dokumentiranih na najdišču Rim-zahtevalo dolgotrajno močno gorenje, nima ožganega dna; ska cesta, bogati z gradivom (tudi do 75 % polnila predsta-morda zaradi kasnejše poglobitve grobne jame potem, ko vlja lončenina (Hvalec et al. 2012, 39)). Tako so bili grobiščni so izpraznili jamo in vanjo prenesli žganino pokojnika. Tudi jarki izkopani na grobišču ob Tržaški cesti, lokacija Tobačna Kujundžićeva opozori na grobove z »žganimi zidovi«, ven- – mesto (Hvalec et al. 2012), kjer so jih izkopavalci povezali dar hkrati izpostavi, da se tovrstni grobovi brez reda poja- s spremljajočimi pogrebnimi obredi in pogrebno pojedino, vljajo po celotnem grobišču, so pa vkopani globlje in zato ter na lokaciji PGH Kozolec, ki je del severno emonskega bolje ohranjeni (tako grobne jame kot pridatki v njih) ter da grobišča, kjer grobiščni jarek zamejuje zahodni rob grobišča v ožganih stranicah grobnih jam lahko vidimo tako ritual (Berdnik et al. 2013, 19). kot tudi le praktični postopek (Kujundžić 1982, 9). Pridatke, Strukture, opredeljene kot ostanki rimske ceste Celeja–Pe-najdene v grobovih tipa Mala Kopašnica – Sase, lahko raz- toviona, so bile zaradi kasnejših posegov zelo slabo ohra- delimo na osebne pridatke, ki so zgoreli s pokojnikom na njene. Kot obcestni jarek sta bila opredeljena jarek 1 in jarek grmadi (obleka, deli noše, nakit, denar, steklo, leseni kovčki) 4, razdalja med njima znaša med 4,6 in 8,9 m, kar ustreza in jih dokumentiramo na dnu grobnih jam, ter pridatke, pri-okvirni širini cestišča na rimskih cestah. Del rimske ceste dane naknadno (predvsem keramika, oljenke in balzamariji) Celeja–Petoviona, dokumentirane v Slovenski Bistrici, ima (Raičković 2011, 161). Podoben zbir najdb lahko najdemo cestišče široko med 2,10 in 10,7 m (Strmčnik Gulič 2006, tudi v grobu 1 (nataljeno steklo kaže na steklene osebne 28) oziroma med 6,04 in 12,64 m (Predan 2006, 30). Rim- predmete, morda nakit, najden je bil tudi balzamarij, ki ni ska cesta, najdena na Ptuju, Dornavska cesta, ima cestišče bil izpostavljen ognju, številni žebljički kažejo na neke vrste široko med 6 in 8 m, jarka sta široka do 1,20 m in globoka obuval, morda tudi zabojček). Na najdišču PGH Kozolec, Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 27 0,5 m (Lubšina Tušek 2006, 34). Zdi se, da širina jarkov ob cestišču na različnih odsekih ceste precej variira, na najdišču Šikole sta obcestna jarka na istem odseku ceste popolnoma drugačna (Lubšina Tušek 2006, 33). Verjetno sta se izgradnja in izkop jarkov prilagajala terenu in njegovim danostim. V kolikor je v preseku P9 dokumentirana rimska cesta (P9/9), gre na najdišču za dve trasi rimske ceste oziroma za premik trase tekom rimskega obdobja. 5.2 Faza 2 – recentno obdobje Recentnemu obdobju so bili pripisani infrastrukturni vodi ob magistralni cesti Slovenska Bistrica–Ptuj, in sicer jarki vodo- voda, kablovoda, PTT-ja, elektrike in drugi jarki (med dru- gim jarki 2, 3, 5, in 7). Dokumentiran je bil tudi presek čez nekdanjo magistralno ce- sto (sl. 24, 34). V 9,40 m dolgem preseku je bilo opredeljenih več nasutij za cestišče (P9/1-6), prvotno novoveško cestišče (P9/7) z nasutjem (P9/8). Plast P9/9 bi lahko predstavljala rimskodobno cestišče, ki je verjetno za osnovo uporabilo prodnato geološko osnovo. S predpostavko, da cestišče res pripada rimskemu obdobju, lahko govorimo o dveh potekih rimske ceste na najdišču Rimska cesta, in sicer o severni trasi, opredeljeni v sektorju 2, ter mlajši, pod nekdanjo magistralno cesto, današnjim nadvozom proti Zgornji Hajdini in Ptuju, na vzhodnem robu avtoceste Slivnica–Draženci. 24⁞P9 v sektorju 3; presek čez magistralno cesto Slovenska Bistrica–Ptuj. 28 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 6Analize 6.1 Analiza človeških ostankov Nabor človeških ostankov iz groba 1 je omogočal tudi oce- no telesne višine pokojnika, in sicer na podlagi dolžine nje- Mateja Kovač gove nadlahtnice (Ousley 1995). V ta namen je bila upora- V analizo je bila prejeta žganina z dna groba 1 z naj- bljena predloga Manouvrier (Martin, Saller 1957), pri čemer dišča Rimska cesta (Lubšina Tušek 2008a). Na podlagi je bilo treba upoštevati še približno 10 do 15% krčenje ko-zgradbe in fizičnih lastnosti analiziranega žganega ma- sti zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam (Dokladal teriala je bil ta določen kot človeške kosti oziroma zobje. 1970). Sama dolžina nadlahtnice je bila ocenjena na podlagi dimenzij njenega proksimalnega dela (Salles et al. 2009). Metode dela Rezultati Analiza žganih človeških kostnih in zobnih ostankov je bila izvedena v skladu z uveljavljeno metodologijo. Prešteti so V grobu 1 (SE 1) z najdišča Rimska cesta se je ohranilo nekaj bili določeni in tudi nedoločeni kostni odlomki, ki so presegli večjih in manjših kostnih odlomkov človeških kosti (velikosti velikost 5 mm. Analizirane kosti so bile nato razdeljene v 1–50 mm), katerih skupna masa znaša 364 g. štiri anatomske skupine, in sicer na: Pripadnost posameznemu skeletnemu elementu je bilo 1. ostanke lobanje s spodnjo čeljustnico, mogoče ugotoviti pri 53 ostankih (142 g; sl. 35). Od tega jih 2. dele zgornjih okončin s hrbtenico, 12 sodi v prvo anatomsko skupino (8 g), 31 v drugo (110 g) 3. dele spodnjih okončin z medenico, in 10 v tretjo (24 g). Kar 214 g žganine predstavljajo ostanki, 4. nedoločene kosti. ki jih anatomsko ni bilo mogoče ožje določiti (odlomki veči- noma manjši od 5 mm). Ostanki vsake od štirih skupin so bili stehtani. Na ta način je bilo mogoče oceniti, kolikšen delež človeškega skeleta se je Glede na debelino in velikost kosti so bili ostanki pripisani dejansko ohranil. odraslemu moškemu. Na to kaže precej robusten in velik odlomek glave nadlahtnice ( caput humeri). Vertikalni pre- Starost pokojnika je bila ocenjena na podlagi stopnje spa- mer glave omenjene kosti znaša 44 mm, iz česar izhaja, da janja lobanjskih šivov (Lovejoy, Meindl 1985), na spol pa je je bila cela kost dolga 31,0 ± 1,26 cm. Na podlagi omenjene bilo mogoče sklepati iz debeline in velikosti kosti. Skupina kosti Število Kost Del kosti Barva °C Opombe 1. skupina 1 Lobanja Zatilnica Sivo bela 600–1000 Adultus 1 Lobanja Zatilnica/temenica Sivo bela 600–1000 Adultus/maturus (sutura lambd.) 3 Lobanja Temenica Sivo bela 600–1000 Adultus 7 Lobanja Nedoločeno Rumeno rjava 200–300 Adultus 2. skupina 2 Vretence Telo (hrbtno Rumeno rjava 200–300 Adultus vretence) 2 Vretence Nedoločeno Rumeno rjava 200–300 Adultus 1 Nadlahtnica Glava Rumeno rjava 200–300 Adultus 12 Nadlahtnica Odlomki Bela 800–1000 Adultus 7 Podlahtnica/ Odlomki Rumeno rjava 200–300 Adultus koželjnica 7 Podlahtnica Odlomki Rumeno rjava 200–300 Adultus 3. skupina 10 Stegnenica Odlomki Sivo bela 600–1000 Adultus 4. skupina * odlomki <5 mm Odlomki Različno 200–1000 Žganje na različnih (214 g) temperaturah 25⁞Popis žganih človeških kostnih ostankov iz groba 1. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 29 ocene je bila izračunana še višina pokojnika, ki je domnevno meril 168 ± 7,6 cm. Govora je torej o srednje nadpovprečno visokem moškem, če pa pri tem upoštevamo še 10 do 15 % krčenje kosti ob žganju, lahko pokojnika uvrstimo kar med nadpovprečno visoke predstavnike svojega spola. Starost pokojnika je bila ocenjena na podlagi kosti lobanje ( ossa crania), med katerimi je bil na zatilni kosti ( os occipi- tale) ohranjen zarasli lambdoidni lobanjski šiv (sl. 36). Ta se izmed vseh šivov zarašča zadnji, tj. pri starosti okoli 50. leta (Vallois 1937). Glede na povedano gre v tem primeru za posmrtne ostanke pokojnika starostne kategorije maturus (36–55 let) ali senilis (nad 55 let). 26⁞Zarasli lobanjski šiv ( sutura lambdoideum) na najdbi iz groba 1; naravna velikost: 35 mm. Sklep Človeški ostanki iz groba 1 so bili pripisani nadpovprečno visokemu moškemu, katerega starost je najverjetneje pre- segala 50 let. 30 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 7Sklep Odkrite arheološke strukture in najdbe na sicer močno poškodovanem delu najdišča Rimska cesta smo ume- stili v rimsko obdobje in so izredno pomembne, saj gre za ostaline in verjetno ožjo lokacijo glavne rimskodob- ne cestne vpadnice v Petoviono (vsaj v njeni najstarejši fazi), ki smo jo na najdišču zasledili na dveh lokacijah, kar kaže na premik trase ceste (2 obcestna jarka v sek- torju 2 ter cestišče pod nekdanjo magistralno cesto v sektorju 3) in najzahodnejši rob oziroma pričetek zaho- dnega petovionskega grobišča ob njej. Začetek grobi- šča je verjetno označeval lesen večfazni grobiščni objekt v stojkasti tehniki gradnje. Odkrit je bil tudi žgan grob, morda tipa bustum (tip Mala Kopašnica – Sase) z veliko količino železnih in kovinskih žebljev, ki bi lahko nakazo- vali na zaboj oziroma leseno konstrukcijo v grobu, kar na zahodnem petovionskem grobišču še ni bilo odkrito. Kostni ostanki, odkriti v grobu, pripadajo nadpovprečno velikemu moškemu, staremu nad 50 let. Nekatero kera- mično gradivo, tako v zgornjih zasutjih groba 1 kot tudi grobiščnega objekta 1, kaže tudi na potek ritualov na samem grobišču, verjetno v času libatia oz. pojedin na grobu (ritualno razbito posodje). Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 31 8Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. Archäologische und numismatische Beiträge aus dem Landesmu- ARTNER, W. 1994, Die provinzialrömischen Gräber von Gleisdorf seum Joanneum 3, Graz. in der Oststeiermark. – Mitteilungen der Österreichischen Gesell- HORVAT ŠAVEL, I. 1987, Zaščitno izkopavanje gomil v Čikečki schaft für Ur- und Frühgeschichte 38/39, Wien. vasi. – Časopis za zgodovino in narodopisje 23/2, 307–318. BERDIK, A. J., R. KLASINC, J. KUSETIČ in B. BREZIGAR 2013, Poro- HORVAT, J., M. LOVENJAK, A. DOLENC VIČIČ, M. LUBŠINA TU- čilo o izvedbi predhodnih arheoloških raziskav na lokaciji Ljublja- ŠEK, M. TOMANIČ JEVREMOV in Z. ŠUBIC 2003, Poetovio. De- na – PGH Kozolec (2. faza). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). velopment and Topography. – V: M. Šašel Kos in P. Scherrer (ur.), BEZECZKY, T. 1994, Amforenfunde vom Magdalensberg und aus The autonomous Towns of Noricum and Pannonia. Pannonia 1, Pannonien. – Archäologische Forschungen zu den Grabungen Situla 41, Ljubljana, 153–189. auf dem Magdalensberg 12, Klagenfurt. HORVAT, M. 1999, Keramika: tehnologija keramike, tipologija lon- BEZECZKY, T. 1998, The Laecanius amphora stamps and the villas čenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. of Brijuni. – Österreichische Akademie der Wissenschaften. Philo- HVALEC, S., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, T. VERBIČ, T. TOMAZO sophisch-historische Klasse. Denkschriften 261, Wien. RAVNIK, B. TOŠKAN, J. DIRJEC in M. CULIBERG 2012, Tobačna CARAVALE, A. in I. TOFFOLETTI 1997, Anfore antiche. Conoscerle mesto. Zaključno poročilo o predhodnih raziskavah na najdišču e identificarle. – Formello. Tobačna mesto (faza 1.1.). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). DOKLADAL, M. 1970, Ergebnisse experimanteller verbrennun- ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, Zahodna grobišča I. Grobne celote iz gen zur feststellung von form- und grossenveranderungen von Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in monogra-menschenknochen unter dem einfluss von hohen temperaturen. fije 32, Ljubljana. – Anthropoloqie 8, 3–17. ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, Zahodna grobišča II. Grobne celote iz DJURA JELENKO, S. 2004, Dr. Hans Winkler in njegov prispevek k Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in monogra-arheologiji Mislinjske doline. – Slovenj Gradec. fije 33, Ljubljana. DJURIČ, B. 2006, SG 01 Slivnica–Draženci. Poročilo o rezultatih ISTENIČ, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2004, Poetovian wasters ekstenzivnega arheološkega pregleda. – Ljubljana (neobjavljeno from Spodnja Hajdina near Ptuj. – Arheološki vestnik 55, 313–341. poročilo). JANEŽIČ, M. 2008, Poznorimski naselbinski sklop Ptuj, Gimnazija DJURIĆ, B., A. PLESTENJAK in R. MASARYK 2006, SG 01/1 Sliv- (sektor II), s podrobnejšo analizo keramičnega zbira. – Diplomska nica–Draženci. Poročilo o rezultatih arheološkega pregleda na naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za ar- potencialnem najdišču Ptuj – Rimska cesta. – Ljubljana (neobja- heologijo, Ljubljana. vljeno poročilo). JEVREMOV, B. 1977, Zgornja Hajdina pri Ptuju. – Varstvo spome- DULAR, J. 1999, Starejša, srednja in mlajša bronasta doba v Slo- nikov 21, 278. veniji – stanje raziskav in problemi. – Arheološki vestnik 50, 50–96. JOVANOVIĆ, A. 1984, PИMШKE HEKPOПOЛE ЛA TEPИTOРИ FILIPIDIS, E. 2008, Bronastodobno naselje Ptuj–Selska cesta – ob- JУГOШЛABИJE/Rimske nekropole na teritoriju Jugoslavije. delava arheoloških ostalin in najdb iz izkopavanj 2006. – Diplom- – Beograd. sko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za KLASINC, R. in N. SVENŠEK 2007, Poročilo o izkopavanjih na ar-arheologijo, Ljubljana. heološkem najdišču Srednje polje na AC odseku Slivnica–Dražen- FUCHS, G. 1980, Die römerzeitlichen Gräberfelder von Flavia Sol- ci. – Ptuj/Kranj (neobjavljeno poročilo). va. Grabungen, Raubgrabungen und Notbergungen 1506–1980. KLS IV. 1980, Krajevni leksikon Slovenije IV. – Ljubljana. – Doktorska dizertacija. Universität Graz, Geisteswissenschaftli- KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč- che Fakultät, Graz. nega območja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, GARAŠANIN, M. 1968, Rasmatranja o nekropoli tipa Mala Kopa- 245–277. šnica – Sase. – Godišnjak VI, Sarajevo, 5–34. KUJUNDŽIĆ, Z. 1981, Rabelčja vas. – Varstvo spomenikov 23, HINKER, C. 2006, Flavia Solva vor der Stadtrechtsverleihung. 256. Befunde und Funde aus der insula XL. – Schild von Steier, 32 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. – Katalogi in mono- LUBŠINA TUŠEK, M. 2010b, 175: Ptuj – Arheološko najdišče Levi grafije 20, Ljubljana. breg, Štuki – Marof sever (A) in Štuki – Marof jug (B). – Varstvo LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. – Opera Instituti Archae- spomenikov 46, 306–310. ologici Sloveniae 7, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. in B. KAVUR 2011, Srednica near Ptuj, A LOVEJOY, C. O. in R. S. MEINDL 1985, Ectocranial Suture Closure: contribution to the beginning of the La Tène period in Eastern A revised method for determination of skeletal age at death ba-Slovenia. – V: M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts, The sed on the lateral-anterior sutures. – American Journal of Physi- Communities between the Alps and the Black Sea, Analles Medi- cal Anthropology 68(1), 57–66. terranei, Koper, 31–50. LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Slo- LUBŠINA TUŠEK, M. in M. PERGAR 2005, Poročilo o izkopava- veniji. – V: Ptujski arheološki zbornik, ob 100-letnici muzeja in Mu- njih na HC Hajdina–Ptuj na odseku Turnišče. – Ptuj (neobjavljeno zejskega društva, Ptuj, 31–158. poročilo). LUBŠINA TUŠEK, M. 2004, Arheološke raziskave na trasi rimske- MARTIN, R. in K. SALLER 1957, Lehrbuch der Anthropologie 1. ga vodovoda Fram-Poetovio v Kungoti pri Ptuju. – Časopis za – Stuttgart. zgodovino in narodopisje 75/40, št. 1, 29–40. MIKL CURK, I. 1975, La nécropole de Formin. – Inventaria Archae- LUBŠINA TUŠEK, M. 2005, Preliminarno poročilo o arheološkem ologica, Jugoslavija 19 (Y 179–Y188), Bonn, Beograd. zavarovalnem izkopavanju na HC Hajdina–Ptuj, arheološko naj- MIKL CURK, I. 1979, Ptuj. – Varstvo spomenikov 22, 292–309. dišče Draženci: Draženci in Suha veja. – Ptuj/Maribor (neobja- MOORE, J. 1995, A Survey of the Italian Dressel 2-4 Wine Ampho- vljeno poročilo). ra. – Open Access Dissertations and Theses. McMaster Univer- LUBŠINA TUŠEK, M. 2006, Rimska cesta med Pragerskim in Go- sity, Hamilton. deninci. – Rast 17/2 (104), 32–36. MÜLLER KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfe- LUBŠINA TUŠEK, M. 2007a, Poročilo o arheološkem zavaroval- lderzeit nördlich und südlich der Alpen. – RGF 22, Berlin. nem izkopavanju na AC Slivnica–Draženci, arheološkem najdišču NOVŠAK, M. 2010, Školarice – rimsko grobišče; Križišče pri Spo- PP Draženci. – Ptuj/Maribor (neobjavljeno poročilo). dnjih Škofijah. – Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska LUBŠINA TUŠEK, M. 2007b, Draženci, AC Slivnica–Draženci, Ar- fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. heološko najdišče PP Draženci. – Varstvo spomenikov 43, 55–57. OUSLEY, S. 1995, Should we estimate biological or forensic sta- LUBŠINA TUŠEK, M. 2007c, Ptuj–AC Slivnica–Draženci, arheolo- ture? – Journal of forensic science 40(5), 768–773. ško najdišče Selska cesta. – Varstvo spomenikov 43, 173–175. PAHIČ, S. 1978, Najdbe z rimske ceste Slovenska Bistrica–Prager- LUBŠINA TUŠEK, M. 2007d, Ptuj – Arheološko najdišče levi breg. sko. – Arheološki vestnik 29, 129–289. – Varstvo spomenikov 43, 176–178. PAHIČ, S. 1979, Nekaj podatkov o grobni hišni lončenini z najdišč LUBŠINA TUŠEK, M. 2007e, Poročilo o arheološkem zavaroval- ob južnem Pohorju. – Arheološki vestnik 30, 388–437. nem izkopavanju na AC Slivnica–Draženci, arheološko najdišče PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno Emonsko grobišče. – Katalogi Draženci. – Ptuj/Maribor (neobjavljeno poročilo). in monografije 8, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 2007f, Draženci, AC Slivnica–Draženci, arhe- PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser- ološko najdišče Draženci. – Varstvo spomenikov 43, 50–53. tationes et Monographiae 20, Beograd, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 2008a, Zgornja Hajdina – Arheološko najdi- PREDAN, P. 2006, Raziskave rimske ceste v Slovenski Bistrici – šče Srednica. – Varstvo spomenikov 44, 316–319. TPC Interspar. – Rast 17/2 (104), 166–167. LUBŠINA TUŠEK, M. 2008b, Zgornja Hajdina: Rimska cesta Cele- PREDAN, P. et al. 2013, Ptuj Rabelčja vas – meteorna kanalizacija ia–Poetovio. – Varstvo spomenikov 44, 315–316. OŠ Ljudski vrt. – PJP&TS publikacije 1, Slovenska Bistrica. LUBŠINA TUŠEK, M. 2008c, Zgornja Hajdina – Arheološko najdi- RADMAN LIVAJA, I. 2004, Militaria Sisciensi: nalazi rimske voj- šče Zgornja Hajdina. – Varstvo spomenikov 44, 323–324. ne opreme iz Siska u fundusu Arheološkog muzeja u Zagrebu. LUBŠINA TUŠEK, M. 2009a, Poročilo o arheološki raziskavi ob – Musei Archaeologici Zagrabiensis catalogi et monographiae Rogaški cesti na Ptuju, na delu zemljišča s parc. št. 849/5 k.o. 1, Zagreb. Hajdina (Ptuj – Arheološko najdišče Desni breg, EŠD 9156). – Ptuj RADOVANOVIČ, S., P. VIDMAR, I. ŽIBERNA, M. LUBŠINA TUŠEK, (neobjavljeno poročilo). I. TUŠEK, S. DREU in M. TOŠ 2009, Hajdina. – Maribor. LUBŠINA TUŠEK, M. 2009b, Ptuj – Arheološko najdišče Levi breg. RAIČKOVIĆ, A. T. 2011, Keramičke posude iz grobova tipa Mala – Varstvo spomenikov 46, 301–304. Kopašnica – Sase. – Doktorska disertacija. Univerzitet u Beogra- LUBŠINA TUŠEK, M. 2010a, Ptuj – Arheološko najdišče Desni du, Filozofski fakultet. breg, Rogaška cesta, parc. št. 849/5 k.o. Hajdina. – Varstvo spo- RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija na vojaškem zemljevidu menikov 46, 291–296. 1763–1787, zv. 6. – Ljubljana. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 33 SALLES, A. D., C. R. F. CARVALHO, D. M. SILVA in L. A. SANTANA mitraizem in njegova doba. Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, 2009, Reconstruction of humeral length from measurements of 125–166. its proximal and distal fragments. – Brazilian journal of Morpho- elektronski vir: logical Scienc e 26(2), 55–61. ADS – Archaeology Data Service - http://archaeologydataser- STOPAR, I. 1990, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 1. knjiga: ob- vice.ac.uk/archives/view/amphora_ahrb_2005/details.cfm?id=10 močje Maribora in Ptuja. – Ljubljana. 2&CFID=20685&CFTOKEN=E2AD2945-110D-41EB-93D855D- STRMČNIK GULIČ, M. 1981, Antično grobišče v Starem trgu pri 120C3C281; dostopano dne 10. 1. 2014 Slovenj Gradcu. – Arheološki vestnik 32, 348–389. STRMČNIK GULIČ, M. 1993, Skrb za izročilo preteklosti. – V: B. Lamut (gl. ur.), Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 481–504. STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Sledovi rimske ceste Celeia–Poeto- vio v Slovenski Bistrici. – Rast 17/2 (104), 28–30. SUMNER, G. 2011, Roman Military Dress. – Stroud. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer- skem. – Katalogi in monografije 25, Ljubljana. TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia. – Arheološki vestnik 50, 97–130. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1985, Poselitev Ptuja in njegove okoli- ce v prazgodovini. – Ptujski zbornik 5, 387–398. TOMANIČ JEVREMOV, M. 2004, Obrtniške delavnice rimske Pe- tovione. – Ptuj. TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Neolit- ske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela: prispevki o kamenodobnih in bakre- nodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 175–194. TUŠEK, I. 1993, Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti v Ptuju. – V: B. Lamut (gl. ur.), Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 385–448. TUŠEK, I. 2004, Kungota pri Ptuju – križišče treh vodovodov. – Časopis za zgodovino in narodopisje 75/40, št. 1, 19–27. VALLOIS, H. V. 1937, La duree de la vie chez I'homme fossile. – L'Anthropologie 47, 499–532. VERBIČ, T. 2006a, Poročilo o geološkem ogledu arheoloških iz- kopavanj na najdišču Štuki. – Lljubljana (neobjavljeno poročilo). VERBIČ, T. 2006b, Poročilo o geološkem ogledu arheoloških izko- pavaj na najdišču Srednica. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). VIDRIH PERKO, V. 2006, Amfore. – V: L. Plesničar Gec, Emonski forum, Annales Mediterranea, Koper, 99–108. VOMER GOJKOVIČ, M. 1993, Lončarsko opekarska delavnica v rimski obrtniški četrti na Ptuju. – V: B. Lamut (gl. ur.), Ptujski arhe- ološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 449–479. VOMER GOJKOVIČ, M. 1996, Grobišče pri Dijaškem domu v Ra- belčji vasi na Ptuju. – Ptujski zbornik 6, Ptuj, 229–312. ŽIŽEK, I. 2001, Tretji ptujski mitrej v luči materialne kulture. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu, 34 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 9Katalog stratigrafskih enot Opisi stratigrafskih enot (SE) so povzeti po načinu vo- velikimi 1–6 cm, redkimi do 8 cm (80 %). Na njeni površini denja terenske dokumentacije. Najprej so opisane plasti, na južni strani so bili mestoma vidni še sledovi brazd in raz-razporejene po številčnem vrstnem redu od SE 001 do gonov. Gre za fluvialni sediment, geološko podlago. SE 004. Opisi jam, jarkov in drugih struktur, kjer posame- Faza 1 – rimsko obdobje zna številka zajema vkop jame in njeno zapolnitev (od SE 1 do SE 27), so urejeni kronološko in po objektih oz. Jarek 5 sklopih, ki jih sestavljajo. Posamezne enote so bile do- Jarek 5 je bil dolg 47,66 m in širok ok. 1 m. kumentirane opisno (npr. jarek 1–4, struga). Enote, ki so Jarek 6 vsebovale več polnil oz. zasutij, so, kjer je mogoče, loče- Jarek 6 je bil dolg 8,67 m in širok do 0,5 m. Odkrit je bil ne z dodatno številko (npr. SE 1/1 itd.). Če so vsebovale pod bankino nekdanje magistralne ceste. Zasutje je bilo le arheološke najdbe, so le-te navedene, tiste izrisane pa v zgornjem delu prodnato, nato pa je prešlo v bledo svetlo prikazane v oklepaju. Vse risbe struktur so v merilu 1 : 50. rjav melj z rjastim zacejalnim pasom ob robu jarka. V zasutju so bili dokumentirani 3 odlomki ostenja amfore in 3 odlomki železa. Morda gre za rimski obcestni jarek. Sektor 1, vzhodni rob ( južno ob magistralni cesti Ptuj– Grob 1 (SE 1) Slovenska Bistrica) Jama ovalne oblike, velika 1,45 × 1,20 × 0,68 m, je bila vko- Plasti pana v plasti SE 002, SE 003 ter SE 004, 30 cm pod površino. SE 001 V grobno jamo so bile na dno položene sežgane človeške Globina od 0 do 0,25 m v južnem delu in do 0,30 m pod kosti (SE 1/5), ki so bile v večji količini strnjene v severnem in površino v severnem delu izkopa; plast sivkastega temno severozahodnem predelu grobne jame. Na dnu jame so bili rjavega peščenega melja s prodniki (0,5–3 cm). Gre za pre-najdeni tudi večji odlomki kosti, vendar so se kosti pojavljale mešan horizont, ornico. tudi po celotni globini groba. Žganino je delno prekril siv- kasto svetlo rjav melj (SE 1/4) z drobci oglja. V obeh polnilih SE 002 oz. zasutjih je ležalo 241 železnih in kovinskih odlomkov Globina od 0,25 do 0,35 m v južnem in do 0,45 m pod (83 glavic) različnih velikostih in z različno oblikovanimi gla-površino v severnem delu izkopa. Plast temno rjavega pe- vicami, ki bi lahko kazali na obstoj zabojčka/skrinjice in/ali ščenega melja s prodniki (0,5–2 cm), z redkimi drobci oglja, lesene konstrukcije groba/grmade, ter odlomki lončenine, rimske opeke in odlomki rimske lončenine. Gre za rimsko-gomolji nataljenega stekla ter odlomki balzamarija (G1, G2, dobno kulturno plast. V plast so bile vkopane oziroma so jo G6–8, G12). Odlomek lončenine G2 je ležal tudi v zasipu sekale različne strukture: jarki SE 24, SE 25 in SE 26 ter rimski groba (SE 1/1), kar kaže na premešane plasti ali na ritualno grob 1 (SE 1). razbite posode. Stranice grobne jame so bile obložene s SE 003 svetlo rjavo prodnato mešano sivkasto meljasto zlepljeno Globina od 0,35 do 0,42 m pod površino v južnem in od ilovnato oblogo z drobci oglja (SE 1/3). Ilovica ni bila ožga-0,45 do 0,55 m v severnem delu izkopa, proti cesti. Plast na. V zgornjem delu poglobitve grobne jame je bilo opre-svetlo rjavega meljastega peska, ponekod zlepljenega, z deljeno polnilo groba (SE 1/2), z lončenino (G3–5, G9) in redkimi prodniki, velikimi 0,2–4 cm. Gre za fluvialni sedi-drobci oglja. Na vrhu grobne jame, ki se je v tem delu raz- ment, geološko podlago. V plasti so prisotni redki odlomki širila, je bil dokumentiran zasip groba oz. njegovo uničenje rimskodobne keramike, ki so vanjo infiltrirani, opazni le v (SE 1/1). Šlo je za temno sivo-rjav peščen melj s posame-območju objekta 1, SE 2. znimi prodniki, velikimi 0,5–10 cm, in drobci oglja z odlom- ki lončenine, ki je bila del verjetno ritualno razbitih amfor SE 004 (G10, G11), železnimi in kovinskimi žebljički in zakovicami Globina v južnem delu izkopnega polja je bila 0,42 m, v (G13–17) ter odlomki kosti, ki so zgoščene na zahodnem severnem predelu pa 0,55 cm pod površino. V kotanji (SE 3) delu zasipa. Železni predmet (G13) je ležal na jugovzhodni je plast segala od 0,78 m naprej v globino. Gre za plast te-strani zasipa, del žebljev pa na severovzhodni strani (G15). mno rjavega meljastega peska/proda z meljem in prodniki, Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 35 3,15 × 2 m. Kjer je bilo kamnov manj, so se pojavljale kon- B 1/1 B centracije oglja (morda lesena tla). Nad prodniki je bila v SV kotu zamejena zaplata ožganega melja, velika 0,74 1/1 n2 × 0,68 m in debela 0,07 m. Bila je temno rdečkasto rjave barve (SE 2/2), ki je poleg manjših koščkov oglja vsebovala še posamezne večje prodnike, velike 8 × 6–11 × 7 cm. Vse skupaj je prekrival sivo-rjav masten melj (SE 2/6) s po- 1/2 A sameznimi manjšimi prodniki, velikimi 0,5–3 cm, katerega A del je bila tudi temnejša zaplata temno sivo-rjavega melja A B A B (SE 2/1) z drobci oglja, drobci ožgane gline, lesne žganine 1/1n2 in odlomki rimske lončenine (G18, G19), ritualno razbite 1/3 1/2 1/3 amfore (G20) ter odlomkom železnega predmeta (G22). 1/4 1/5 Zgostitve žganine so se pojavljale na jugovzhodnem, ju- gozahodnem in severovzhodnem delu plasti. Obe plasti verjetno predstavljata ruševino objekta, morda uničene- ga v požaru. Znotraj objekta se bile najdene tudi ožgane kosti, in sicer na vrhu zasipa (SE 2/1) ter na prvem nivoju keramika 1 oblic (SE 2/3). železo kamen Stojke so bile nanizane okrog vkopa objekta, delno so bile vkopane v kotanjo SE 3, delno pa so presekale objekt (npr. SE 8, SE 16–19). Na južni stranici jam za stojke nismo do- kumentirali, zahodno stranico pa so tvorile jame za stojke SE 7–11, severno stranico jame SE 12–14, SE 16 in SE 17, vzhodno stranico pa jame SE 18–20. Stojke lahko verjetno pripišemo fazi uporabe objekta, ko je bil objekt tlakovan s prodniki. Na nivoju više (75 cm od površine) so bile na južni stranici nanizane jame za stojke SE 4–6 in SE 22, na vzhodni stranici jami SE 23 in SE 21, na severni pa SE 15. Stojke ob objektu 1, na globini 75 cm SE 4 – jama za stojko Jama okrogle oblike, vel. 0,41 × 0,37 m, ohr. gl. 0,17 m. Za- polnjena je bila s temno sivkasto rjavim peščenim meljem s posameznimi manjšimi prodniki, velikimi 0,5–3 cm. SE 5 – jama za stojko Jama ovalne oblike, vel. 0,44 × 0,40 m, B A ohr. gl. 0,18 m. Zapolnjena je bila s temno siv- kasto rjavim peščenim meljem z nekoliko več A B Objekt 1 (SE 2) (sl. 25, 26) manjšimi prodniki, velikimi 0,5–3 cm. Objekt 1 je bil opredeljen kot večji pravokotni vkop, velik SE 6 – jama za stojko 3,18 × 2 m, globok 26 cm, zapolnjen s šestimi polnili, ver- Jama okrogle oblike, vel. 0,35 × 0,34 m, B A jetno dvo- ali trofazen s pripadajočimi stojkami okoli njega. ohr. gl. 0,12 m. Zapolnjena je bila s temno siv- Vkopan je bil v kotanjo SE 3. kasto rjavim peščenim meljem s posameznimi A B Na dnu vkopa je bila plast temno sivo-rjavega ilovnatega manjšimi prodniki, velikimi 0,5–3 cm. melja z žganino (SE 2/5) in črno sivo-rjavega ilovnatega SE 21 – jama za stojko melja z večjimi kosi oglja (SE 2/4), tik pod katero je bil B Jama okrogle oblike, pr. 0,34, ohr. gl. 0,15– najden bronast novec. Na njo je bila položena plast večjih 0,18 m. Zapolnjena je bila s sivkasto rjavim pe-A prodnikov, velikih 6 × 4–17 × 2 cm, v dveh do treh slojih ščenim meljem s posameznimi drobnimi prodniki, A B oz. nivojih, debelih 10–15 cm – tlakovanje (SE 2/3), med velikimi 1 × 1 cm, ter z drobci oglja. katerimi so se pojavljali večji kosi oglja in odlomki rimske, verjetno ritualno razbite, amfore (G21). Tlak je bil ne- enakomerno porazdeljen po objektu na prostoru, velikem 36 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 004 ožgana glina opeka 3 15 kamen 23 oglje žganina 2/2 B 2/6 SE 004 - rjav meljast pesek, geološka osnova, 2/1 poplavni sediment SE 3 - mešan svetlo rjav in sivo rjav ilovnat melj, kotanja A 2/3 21 Objekt 1 2/4 SE 2/1 - sivo rjav masten melj 22 SE 2/3 - tlakovanje iz prodnikov SE 2/4 - črno sivo rjav ilovnat melj 5 6 4 SE 2/5 - temno sivo rjav ilovnat 004 melj 3 SE 2/6 - ruševinska plast Jame za stojke objekta SE 8 - jama za stojko, zapolnjena s sivo rjavim peščenim meljem SE 19 - jama za stojko, zapolnjena s sivo rjavim peščenim meljem A B 004 2/3 2/4 004 2/6 2/6 8 2/1 19 2/5 3 25⁞Objekt 1: nivo 2 (SE 2/3, 2/4), tlakovanje v objektu 1; 26⁞Objekt 1: nivo 2 (SE 2/3 in SE 2/4) z izpraznjenimi pogled proti jugu. jamami za stojke; pogled proti jugu. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 37 SE 22 – jama za stojko Jama ovalne oblike, vel. 0,46 × 0,36 m, B A ohr. gl. 0,19 m. Zapolnjena je bila s temno sivim peščenim meljem s posameznimi manj- A B šimi prodniki, velikimi 1 × 2 cm, ter z drobci oglja. SE 23 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, vel. 0,43 × 0,40 m, A ohr. gl. ,16 m. Zapolnjena je bila s sivka- sto rjavim peščenim meljem s posameznimi A B manjšimi prodniki, velikimi 1 × 2 cm, ter z drobci oglja. Stojke ob objektu 1, na globini 85 cm, pod SE 2/6 opeka kamen oglje SE 9 – jama za stojko B 16 15 žganina 17 Jama okrogle oblike, pr. 0,18 m, ohr. gl. 0,10 m. Za- 004 14 polnjena je bila s temno sivo-rjavim peščenim me- A 18 ljem, manjšimi prodniki, velikimi 2 × 3 cm, ter večjo 13 A B 12 11 količino oglja, ki je delovala kot ostanek navpične 19 stojke/kola. Jama je verjetno sekala objekt 1 (SE 2) 2/5 2/4 10 ali pa je ležala tik ob njem. 20 SE 10 – jama za stojko B 9 Jama ovalne oblike, vel. 0,34 × 0,26 m, 2/3 A 8 ohr. gl. 0,15 m. Zapolnjena je bila s temno sivo- 2/5 -rjavim peščenim meljem, s posameznimi manjši- A B 7 3 mi prodniki, velikimi 1 × 2 in 4 × 3 cm, ter z drob- ci oglja. Polnilo je bilo na severni strani temnejše barve. SE 7 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, vel. 0,18 × 0,16 m, ohr. gl. 0,14 m. Zapolnjena je bila s sivo-rjavim A peščenim meljem s posameznimi drobci oglja. A B Jama je sekala objekt 1 (SE 2). SE 8 – jama za stojko Jama polkrožne oblike, vel. 0,26 × 0,23 m, B ohr. gl. 0,11 m. Zapolnjena je bila s sivo-rja- vim peščenim meljem s posameznimi večjimi A in manjšimi prodniki, velikimi 3 × 4 cm, in ve- A B čjim prodnikom (morda zagozda stojke), velikim 8 × 6 cm, ter drobci oglja. V jami je bil ostanek zoglenele stojke, ki je ležala v smeri V–Z. SE 11 – jama za stojko Jama oglato okrogle oblike, vel. 0,18 × 0,17 m, A B ohr. gl. 0,10 m. Zapolnjena je bila s temno sivo- -rjavim peščenim meljem s posameznimi manjši- A B mi prodniki, velikimi 1 × 2 cm, ter s posameznimi drobci oglja. 38 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 SE 12 – jama za stojko SE 18 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, pr. 0,18 m, ohr. gl. 0,10 m. A B Jama okrogle oblike, pr. 0,20 m, ohr. gl. 0,13 m. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavim peščenim A B Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavim peščenim A meljem s posameznimi manjšimi prodniki, velikimi meljem s posameznimi manjšimi prodniki, veliki- A B 1 × 2 cm, ter s posameznimi drobci oglja in drob- mi 1–2 cm, in z drobci oglja. Jama je sekala objekt cem lončenine. 1 (SE 2). SE 13 – jama za stojko SE 19 – jama za stojko B B Jama okrogle oblike, pr. 0,19 m, ohr. gl. 0,11 m. A Jama okrogle oblike, pr. 0,22, ohr. gl. 0,12 m. Za- A Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavim peščenim A B polnjena je bila s sivo-rjavim peščenim meljem z A B meljem s posameznimi manjšimi prodniki, velikimi drobci oglja. Jama je ležala tik ob objektu 1 (SE 2). 2 × 1 cm, ter drobci oglja. SE 20 – jama za stojko B SE 14 – jama za stojko Jama okrogle oblike, vel. 0,23 × 0,22 m, Jama nepravilno ovalne oblike, vel. 0,42 × 0,16 m, globina ohr. gl. 0,09 m. Zapolnjena je bila s temno sivo-rja- A ni podana. Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavim peščenim vim peščenim meljem s posameznimi manjšimi pro- A B meljem z drobci oglja. Vanjo je kasneje vkopana jama za dniki, velikimi 1 × 2 cm, ter z drobci oglja. stojko SE 15. Kotanja SE 15 – jama za stojko Jama ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,36 m, SE 3 – kotanja (sl. 27) B ohr. gl. 0,14 m. Zapolnjena je bila s temno si- Kotanja, vel. 5,35 × 5,09 m, najv. ohr. gl. 1,0 m, verjetno A vo-rjavkastim peščenim meljem s posamezni- antropogenega nastanka, je bila v prvi fazi zapolnjena z A B mi manjšimi prodniki, velikimi 1 do 4 × 3 cm, več polnili. Najprej je kotanjo zapolnila do 21 cm debela kosom apnenca, velikim 2 × 1 cm, ter z drobci plast sivo-rjavega proda (SE 3/4), na katero se je v zaho- in manjšimi koščki oglja. Sekala je jamo za stoj- dnem delu kotanje naložila 12 cm debela plast temno si- ko SE 14. vega meljasto zemljenega zasipa z drobnimi prodniki, veli- kimi do 1 cm (SE 3/5), od vzhodnega dela proti sredini pa SE 16 – jama za stojko B plast svetlo rjavega ilovnatega melja (db. 22 cm) z drob- Jama okrogle oblike, pr. 0,22 m, ohr. gl. 0,14 m. A ci oglja in odlomki rimske lončenine (SE 3/3). Obe plasti Zapolnjena je bila s temno sivo-rjavim peščenim A B SE 3/5 in SE 3/3 je prekrila plast temno sivo-rjavega ze- meljem z nekaj več manjšimi prodniki, velikimi mljenega melja z manjšimi prodniki, velikimi do 2 cm, in 2 × 3 cm, ter z drobci oglja. Jama je sekala objekt z drobci oglja (SE 3/2). Najmlajše polnilo prve faze je bilo 1 (SE 2). temno siv meljasto zemljen zasip z drobci oglja in redkimi SE 17 – jama za stojko prodniki (SE 3/1). V drugi fazi je njeno zasutje predstavljal B Jama okrogle oblike, vel. 0,24 × 0,22 m, A vkop objekta 2 (SE 2) s polnili. ohr. gl. 0,14 m. Zapolnjena je bila s temno sivo- A B Grobiščna jarka -rjavim peščenim meljem z drobci oglja. Jama je sekala objekt 1 (SE 2). SE 24 – zahodni krak grobiščnega jarka (sl. 28, 29) Jarek nepravilno polkrožne oblike v preseku in rahlo pol- krožne linije v tlorisu je bil dokumentiran v dolžini 29,40 m, širok je bil med 0,70 in 1,0 m ter globok 0,62 m. Vkopan je bil v plast SE 002, 25 cm pod površino. Jarek je potekal od zahoda proti vzhodu, kjer se je ob jami SE 25 zaključil pravokotno. Zapolnjen je bil s petimi različnimi polnili; na dnu je bil dokumenitran svetlo rjavo-siv peščeno-prodnat melj (db. 7 cm) (SE 24/5), nad njim svetlo rjav meljasto- -ilovnat sediment (db. 10–28 cm) z manjšimi prodniki pri dnu (SE 24/4), ki je bil delno že odnesen in prekrit z rumen- kasto rjavo peščeno meljasto plastjo (db. 15 cm) (SE 24/3) na južnem robu jarka in sivkasto rjavim peščenim meljem (db. 10–19 cm) (SE 24/2). Najmlajše polnilo jarka je bilo te- mno sivkasto rjavo meljasto peščeno zasutje (db. 18 cm) z manjšimi prodniki (SE 24/1). V vseh polnilih so se pojavljali drobci oglja in manjši prodniki. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 39 SE 001 - črno rjava humusna plast - ornica SE 002 - plast temno rjavega peščenega melja s prodniki SE 003 - plast svetlo rjavega meljastega peska SE 004 - plast temno rjavega meljastega peska - geološka podlaga Kotanja SE 3 SE 3/1 - temno siv meljasto zemljen zasip SE 3/2 - temno sivo rjav zemljen melj SE 3/3 - svetlo rjav ilovnat melj SE 3/4 - sivo rjav meljasto prodnat zasip SE 3/5 - temno sivorjav meljast zasip grobiščni jarek SE 27 SE 27/1 - temno siv meljast nanos SE 27/2 - sivo rjavo zasutje SE 27/3 - svetlo rjavo ilovnato meljasto zasutje Sektor 2 Sektor 1B Sektor 1A z = 236,34 001 001 002 27/1 3/1 3/2 003 3/2 27/2 004 3/5 003 27/3 3/3 004 3/4 sivo rjav melj z drobci oglja leča svetlejšega melja leča s prodniki z = 236,34 001 002 27/1 3/2 003 27/2 3/5 003 27/3 004 sivo rjav melj z drobci oglja leča svetlejšega melja 27⁞Kotanja SE 3, presek P3, pogled proti jugu; M 1 : 20. 40 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 SE 27 = SE 24 (sl. 30) Sektor 2 (severno ob magistralni cesti Ptuj–Slovenska Jarek, ki je bil dokumentiran le v preseku izkopnega polja, je Bistrica) izenačen z jarkom SE 24 in predstavlja njegovo nadaljevanje proti zahodu izven izkopnega polja. Faza 1 – rimsko obdobje SE 25 – jama Jarek 1 Jama ovalne oblike, velika 1,83 × 1,55 m, ohr. gl. 0,15 m, je Jarek, dolg do 163,80 m, širok od 0,55 do 1,30 m, ohr. gl. do bila vkopana v plast SE 002, 25 cm pod površino. Zapol-0,58 m, je bil vkopan v plast rjavega proda SE 004, 40 cm njena je bila s sivkasto rjavim prodnatim meljem z drobci pod površino. Zapolnjen je bil z rumenkasto rjavim me-oglja in odlomkom rimske lončenine. Jama je predstavljala ljem (SE J1/1), svetlo rjavo sivkastim meljem (SE J1/2) ter zaključek jarka SE 24. z manjšimi in srednje velikimi prodniki, velikimi 3–8 cm v osrednjem delu (SE J1/3) (sl. 32). SE 26 – vzhodni krak grobiščnega jarka (sl. 31) Jarek linearne oblike v tlorisu in nepravilno banjaste oblike v Jarek 4 preseku, dokumentiran v dolžini 10,30 m, širok 0,70–1,14 m, Jarek, dolg 188,43 m, širok od 0,55 do 0,80, ohr. gl. 0,58 m, ohr. gl. 0,28 m, je bil vkopan v plast SE 002, 25 cm pod po-je bil vkopan v plast rjavega proda SE 004, 40 cm pod povr- vršino. Jarek je potekal od V proti Z, kjer se je ob jami SE 25 šino. Polnilo jarka je bil črno-siv ilovnat zlepljen melj (J4/1), ostro zaključil. Zapolnjen je bil z dvema različnima zasutje-ki je proti dnu postajal bolj rjav (J4/2). V polnilu so bili še ma; prvo je bilo rumenkasto rjav peščen melj (SE 26/1), ki odlomek prazgodovinske lončenine in 8 odlomkov rimske je bil ohranjen le na južnem robu jarka, nadomestil pa ga lončenine ter 5 odlomkov železnih žebljev (sl. 33). je sivkasto rjav peščen melj (SE 26/2) z nekoliko več proda Faza 2 – recentno obdobje (vel. 2–6 cm). V obeh polnilih so se pojavljali drobci oglja in drobci keramike; v prvem polnilu je bilo 13 odlomkov rim- Jarek 2 ske lončenine, v vrhnjem polnilu pa odlomek opeke. Jarek, dolg do 186,97 m, širok od 0,80 do 1,20 m, ohr. gl. do 0,44 m, je bil vkopan v plast rjavega proda SE 004, 40 cm Faza 2 – recentno/moderno obdobje pod površino. Polnilo jarka so bile premešane plasti črnega Jarek 7 humusnega melja (J2/1), rumenega peščenega proda (J2/2) Jarek 7 je bil dolg 44,62 m in širok med 1,54 in 0,45 m z in svetlo rumenkasto sivega melja (J2/3). Jarek je služil re-ohranjeno globino 0,56 m. Potekal je tik ob magistralni cesti; centnim napeljavam za telefon in elektriko. morda gre za nadaljevanje jarka 6. Jarek je imel več zasutij, Jarek 3 in sicer temno sivo rahlo zemljeno zasutje z recentnim od- Jarek, dolg do 187,26 m, širok 0,50–0,70 m, ohr. gl. do padom in nekaj prodniki, debelimi 22 cm, ki ji je sledil bledo 0,46 m, je bil vkopan v plast rjavega proda SE 004, 40 cm rjav melj s prodniki, velikimi od 0,5 do 6 cm, debelimi 24 cm, pod površino. Polnilo je bil svetlo siv, rahlo ilovnat melj. in na dnu temno sivo meljasto prodnato nasutje, debelo 10 cm. Morda gre za rimski obcestni jarek. Sektor 3 Geologija (presek čez nekdanjo magistralno cesto Ptuj– Slovenska Bistrica); P9 (sl. 34) Struga Dokumentirana je bila v dolžini 6,12 m, v širini do 15,87 m Plasti in globini 0,47 m. Nadaljevala se je še izven obeh izkopnih SE P9/1A – siv, zbit peščen prod – nasutje cestišča polj proti severu in jugu. Vkopana je bila v temno rjav prod z SE P9/1B – bel, trdno zbit, kredasto peščen lomljenec in meljem SE 004, zapolnjena s tremi različnimi polnili. Na vrhu prod – nasutje cestišča je bila na vzhodnem robu temno sivo-rjava plast humusa SE P9/2 – svetlo rjavo sivkast droben peščen prod – nasutje (db. 0,12 m), verjetno ostanek preperelega debla drevesa cestišča (S/1). Pod vrhnjim polnilom je bila naložena plast svetlo rja- SE P9/3 – svetlo rjava zemljena plast z redkimi prodniki – vega ilovnatega melja, db. 0,22 m (S/2) z nekaj drobnimi nasutje cestišča prodniki, velikimi do 3 cm. Na dnu struge je bila plast rjave- SE P9/4 – zbit, sivo svetlo rjav melj – nasutje cestišča ga ilovnatega melja, debela 0,28 m, z redkimi prodniki (S/3). SE P9/5 – svetlo rjav, drobno prodnat melj – nasutje cestišča V zasipu struge je bilo odkrito ostenje amfore. SE P9/6 – rumeno-rjav melj z večjimi prodniki – nasutje cestišča SE P9/7 – temno siv zemljen prod z redkimi večjimi prodniki, velikimi do 4 cm – prvotno cestišče SE P9/8 – temno rjav melj z drobnimi prodniki in redkimi večjimi prodniki, velikimi 1–2 cm – nasutje Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 41 z = 236,34 tor 1A Sek 24/1 24/2 24/4 24/5 24/3 bolj peščen prod a tor 1B Sek odniki nica odnat melj tor 2 Sek 1 : 20. od no rjava humusna plast - or ek SE 24 001 002 003 004 esek P4; M obiščni jar SE 001 - čr SE 002 - plast temno rjavega peščenega melja s pr SE 003 - plast svetlo rjavega meljastega peska SE 004 - plast temno rjavega meljastega peska - geološka podlag bolj peščen pr gr SE 24/1 - temno sivkasto rjav peščen melj SE 24/2 - sivkasto rjav peščen melj SE 24/3 - rumenkasto rjav peščen melj SE 24/4 - svetlo rjava meljasta ilovica SE 24/5 - svetlo rjavo siv peščeno pr ek SE 24, pr obiščni jar ⁞Gr28 42 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 SE P9/9 – rjavo meljasto prodnato nasutje z večjimi obli- SE P9/16 – temno rjav melj s prodniki cami, velikimi 6–11 cm – morda ostanek rimskega cestišča SE P9/17 – sivkasto rjav peščen melj z drobnimi prodniki SE P9/10 – rjasto rjava drobnoprodnata izprana osnova SE P9/18 – rjav peščen prod SE P9/11 – rumeno-rjav melj z večjimi prodniki, velikimi Zasutja jarkov 2–5 cm SE P9/A – sivo-rjav peščen melj SE P9/12 – leča sipkega, svetlo rumenkasto rjavega mokre- SE P9/B – sivo-rjav melj z redkimi prodniki, velikimi 1–2 cm ga melja SE P9/C – temno sivo-rjav peščen melj SE P9/13 – rjav mivkast pesek SE P9/D – temno siv melj s prodniki, velikimi 1–4 cm SE P9/14 – siva prodnata peščena osnova (SE 004) SE P9/E – sivo-rjav meljast pesek SE P9/15 – rjav peščen prod SE P9/F – rjav meljast pesek SE P9/G – svetlo rjav meljast pesek SE P9/H – sivo-rjav meljast pesek s prodniki, velikimi 1–3 cm SE P9/I – temno siv meljast pesek s prodniki, velikimi 1–6 cm SE P9/J – temno siv droben pesek, velik 0,5–1 cm SE P9/K – sivo-rjav peščen melj s prodniki, velikimi 0,5–8 cm SE P9/L – rjasto rjav peščeni melj, posledica zacejanja, s prodniki, velikimi 0,5–8 cm SE P9/M – rjasto rjav peščen prod 29⁞Grobiščni jarek SE 24, P4; presek čez jarek, pogled proti zahodu. 30⁞Pogled na grobiščna jarka SE 24 = SE 27; pogled proti zahodu. Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 43 grobiščni jarek SE 26 SE 001 - črno rjava humusna plast - ornica 001 SE 26/1 - rumenkasto rjav peščen melj SE 26/2 - sivkasto rjav peščen melj 002 26/2 SE 002 - plast temno rjavega peščenega melja s prodniki 004 26/1 Sektor 2 Sektor 1B Sektor 1A 31⁞Grobiščni jarek SE 26, presek P5; M 1 : 20. jarek 1 SE J1/1 - rumenkasto rjav melj J1/1 temnejši sediment SE J1/3 - leča manjših prodnikov J1/3 J1/2 SE J1/2 - svetlo rjav sivkast melj Sektor 2 Sektor 1B Sektor 1A 32⁞Jarek 1, presek P7; M 1 : 50. SE 001 - črno rjava humusna plast - ornica SE P6/2 - sivo ilovnato meljasta plast z drobci oglja in recentne opeke SE P6/3 - rumeno rjava sivkasta plast z redkimi prodniki SE P6/4 - rjasto bledo rjava meljasta plast SE 003 - rumeno rjava meljasta ilovnata plast - fluvialni sediment SE 004 - plast temno rjavega meljastega peska - geološka podlaga plast drobnih prodnikov v melju z = 236,68 001 jarek 4 P6/2 SE J4/1 - črno siv ilovnat melj P6/3 SE J4/2 - rjav ilovnat melj J4/1 P6/4 003 J4/2 J4/2 004 siv zamuljen sediment Sektor 2 Sektor 1B Sektor 1A 33⁞Jarek 4, presek P6; M 1 : 50. 44 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 jarek ob cesti dobno zasutje? zacejanje nabrežina, ki vodi v jarek bankina P9/18 od asfalt oben pesek, rimskodobno zasutje? P9/3 P9/10 P9/11 P9/17 P9/12 P9/E P9/F P9/G P9/I P9/K P9/L zasutja jarkov SE P9/A - sivo rjav peščen melj SE P9/B - sivo rjav melj SE P9/C - temno sivo rjav peščeni melj SE P9/D - temno siv melj, rimskodobno zasutje? SE P9/E - sivo prav meljast pesek SE P9/F - rjav meljast pesek SE P9/G - svetlo rjav meljast pesek SE P9/H - sivo rjav meljast pesek SE P9/I - stemno siv meljast pesek SE P9/J - temno siv dr SE P9/K - sivo rjav peščen melj, rimskodobno zasutje? SE P9/L - rjasto rjav peščeni melj, posledica zacejanja, rimsko SE P9/M - rjasto rjav peščen pr P9/M P9/H P9/J P9/4 ev v cestišču P9/1B ev poglobit P9/6 P9/8 P9/9 P9/13 P9/10 P9/14 zapolnit tor 1 P9/5 P9/7 Sek od - nasutje cestišča ega melja P9/2 odniki - nasutje cestišča odniki od - nasutje cestišča melj edkimi pr odniki - nasutje cestišča da ostanek rimskega cestišča obnimi pr tor 2 obu jarka votno cestišče : 50. P9/1A Sek posutje r oben peščen pr odnat melj - nasutje cestišča od - pr od - mor odnata izprana osnova odniki od - nasutje cestišča P9/8 P9/9 edasto peščen lomljenec in pr obnopr od od obno pr odnat melj P9/6 P9/C P9/D dno zbit kr odnata peščena osnova (SE 004) P9/A P9/B bel izpran peščen prod P9/16 P9/18 P9/15 ruša plasti SE P9/1A - siv zbit peščen pr SE P9/1B - bel tr SE P9/2 - svetlo rjavo sivkast dr SE P9/3 - svetlo rjava zemljena plast z r SE P9/4 - zbit sivo svetlo rjav melj - nasutje cestišča SE P9/5 - svetlo rjav dr SE P9/6 - rumeno rjav melj z večjimi pr SE P9/7 - temno siv zemljen pr SE P9/8 - temno rjav pr SE P9/9 - temno rjav peščen pr SE P9/10 - rjasto rjava dr SE P9/11 - rumeno rjavi melj SE P9/12 - leča sipkega svetlo rumenkasto rjavega mokr SE P9/13 - rjav mivknat pesek SE P9/14 - siva pr SE P9/15 - rjav peščen pr SE P9/16 - temno rjav melj s pr SE P9/17 - sivkasto rjav peščen melj z dr SE P9/18 - rjav peščen pr esek čez magistralno cesto, sektor 3; M 1 z = 236,2 ⁞P9, pr34 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 45 46 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 10Katalog arheološkega gradiva V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološkega najdišča Rimska cesta. Opis najdb delno sledi oblikov- no-tehnološkem obrazcu, ki ga je predlagala M. Horvat (Horvat 1999). Predmeti so prikazani v merilu 1 : 2, razen kovinskih predmetov, ki so v merilu 1 : 1. Opis predmetov v katalogu vsebuje podatke o številu odlomkov kerami- ke, načinu izdelave, podatke o sestavi lončarske mase, opis okrasa, velikost odlomka in mesto najdbe (SE, kv., globina je bila merjena od vrha površine), kakor tudi opis in število kovinskih in steklenih predmetov. Gradivo hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Kriteriji – masa (Horvat 1999, 16): zelo fina - zrna v glineni masi so velikosti do 0,25 mm; fina - zrna v glineni masi so velikosti 0,26–0,50 mm; drobna - zrna v glineni masi so velikosti 0,51–2,00 mm; groba - zrna v glineni masi so velikosti 2,01–3,00 mm; zelo groba - zrna v glineni masi so večja od 3,01 mm. Okrajšave dl. dolžina v. višina š. širina pr. premer db. debelina gl. globina u. ustje d. dno SE stratigrafska enota kv. kvadrant inv. št. inventarna številka Vse mere so v centimetrih (cm). Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 47 Grob 1 (SE 1) 6 SE 1/4 ali SE 1/5, kv. P1, (gl. 1 SE 1/4 ali SE 1/5, kv. P1, (gl. 70–80 cm), inv. št. 07RC001/01 50–80 cm), inv. št. 07RC001/06 Odlomek ostenja kuhinjskega Odlomek ustja in ostenja namizne čaše, izdelane na vretenu; lonca, okrašenega z metličenjem žganje – oksidacijsko; masa – finozrnata; površina – gladka; (postrani), izdelanega na vretenu; barva – rdečkasto rumena (7.5YR 7/6); pr. 9 cm, v. 1,3 cm, žganje – nepopolno oksidacijsko; db. 0,2 cm. masa – grobozrnata; površina – groba in glajena; barva – sve- tlo rumenkasto rjava (10YR 6/4); dl. 6,4 cm, š. 5,3 cm, db. 0,9 cm. 7 SE 1/4 ali SE 1/5, kv. P1, (gl. 60–70 cm), inv. št. 07RC001/07 2 SE 1/4 ali SE 1/5, kv. P1, (gl. 40– Odlomek ostenja kuhinjskega lonca, okrašenega z glavniče- 60 cm), inv. št. 07RC001/02 njem (vodoravno, motiv veččrtne valovnice), izdelanega na Dva odlomka ostenja namizne čaše vretenu; žganje – zaporedno menjavanje oksidacijske in re- gubanke, izdelane na vretenu; žga- dukcijske atmosfere (tortica); masa – grobozrnata; površina nje – oksidacijsko; masa – finozrna- – groba in glajena; barva – sivkasto rjava na zunanji površini ta; površina – gladka; barva – siva (10YR 5/2), rdečkasto rumena na notranji površini (7.5YR 6/6); (7.5YR 6/1); dl. 5,1 cm, š. 2,3 cm, pr. ramena 22,0 cm, v. 4,4 cm, db. 1 cm. db. 0,3 cm. 3 SE 1/2, kv. P1, (gl. 50–60 cm), inv. št. 07RC001/03 Odlomek ustja z ostenjem namiznega krožnika, izdelanega v kalupu; žganje – oksidacijsko; masa – drobnozrnata; površina – groba in glajena; barva – rdečkasto rumena (7.5YR 6/8), rdeč- kasto rjav premaz na notranji površini (2.5YR 4/4); pr. 21,0 cm, 8 SE 1/4 ali SE 1/5, kv. P1, (gl. 50–60 cm), inv. št. 07RC001/08 v. 3,9 cm, db. 0,6 cm. Odlomek ostenja kuhinjskega lonca, okrašenega z glavniče- 4 SE 1/2, kv. P1, (gl. 45 cm), inv. št. 07RC001/04 njem (nepravilno postrani), izdelanega na vretenu; žganje – Odlomek ustja z ostenjem namiznega krožnika, izdelanega v nepopolno oksidacijsko; masa – grobozrnata; površina – groba kalupu; žganje – nepopolno oksidacijsko; masa – drobnozr-in glajena; barva – svetlo rumenkasto rjava (10YR 6/4); dl. 7 cm, nata; površina – groba in glajena; barva – rdečkasto rume- š. 5,7 cm, db. 0,7 cm. na (7.5YR 6/6), rjav premaz na notranji površini (10YR 5/3); pr. 19,2 cm, v. 4,0 cm, db. 1,0 cm. 5 SE 1/2, kv. P1, (gl. 45 cm), inv. št. 07RC001/05 Odlomek ustja z ostenjem in dnom namiznega pladnja ozi- roma krožnika, izdelanega v kalupu; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; masa – drobnozrnata; povr- šina – groba in glajena; barva – rdečkasto rumena (7.5YR 6/6), sledi rdečkastega premaza na notranji površini (2.5YR 5/6); pr. u. 25,6 cm, pr. d. 19,6 cm, v. 4,5 cm, db. 0,9 cm. 48 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 1–8 SE 1, grob 1, merilo 1 : 2. SE 1 1–8 GROB 1 49 9 SE 1/2, kv. P1, (gl. 40–50 cm), inv. št. 07RC001/09 12 SE 1/4 ali SE 1/5, kv. P1, (gl. 70–80 cm), inv. št. 07RC001/12 276 odlomkov ostenja večjega namiznega vrča za vodo, mor- Odlomki dna z ostenjem balzamarija iz svetlo zelenega stekla; da ritualno razbitega, izdelanega na vretenu; žganje – oksida- pr. 3,8 cm, v. 1,4 cm, db. 0,4 cm. Ob balzamariju je bilo najdenih cijsko; masa – finozrnata; površina – gladka; barva – svetlo siva tudi 7 odlomkov staljenega stekla iste barve. (10YR 7/2); pr. 24,0 cm, v. 3,4 cm, db. 1,4 cm. 13 SE 1/1, kv. P1, (gl. 30–40 cm), inv. št. 07RC001/13 10 SE 1/1, kv. P1, (gl. 45 cm), inv. št. 07RC001/10 Odlomek železne pločevine ali okova z zakovicama; dl. 2,6 cm, 105 odlomkov verjetno ritualno razbite amfore, izdelane na š. 2 cm, db. 0,3 cm. vretenu; žganje – oksidacijsko; masa – finozrnata; površina – gladka; barva – rdečkasto rumena (7.5YR 6/6); pr. ob žlebu 28,4 cm, v. 11,4 cm, db. 1,7 cm. Amfora delno rekonstruirana. 11 SE 1/1, kv. P1, (gl. 45 cm), inv. št. 07RC001/11 Več odlomkov amfore Dressel 2–4, verjetno ritualno razbite (re- konstruirane, v spodnjem delu restavrirana), izdelane na vretenu; žganje – oksidacijsko; masa – fi- nozrnata; površina – gladka; bar- va – rdečkasto rumena (5YR 6/8); pr. u. 13,2 cm, v. 95,8 cm, db. 1,7 cm. 50 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 M 1:2 M 1:8 11 9 10 11 13 12 11 SE 1, grob 1, merilo 1 : 8; 9, 10, 12, 13 SE 1, grob 1, merilo 1 : 2. SE 1 9–13 GROB 1 51 14 SE 1/1, kv. P1, (gl. 30–45 cm), inv. št. 07RC001/14 Železni žebljički oz. zakovice, zakrivljeni s široko ali trikotno gla- vico; velikosti od 1,1 cm do 2 cm. V skupku je bilo najdenih 23 celih zakovic, 5 kap/glav ter 2 trna; le dve zakovici sta ravni. 17 SE 1/1, kv. P1, na vrhu groba, (gl. 40–45 cm), inv. št. 07RC001/17 Železni žebljički oz. zakovice s široko ali trikotno glavico; veli- kosti od 1,7 cm do 2,9 cm. 5 zakovic je ukrivljenih. V skupku je bilo najdenih 18 celih zakovic oz. žebljičkov, 4 glave ter 3 trni. Morda del odlomkov iz kovine (trni so vsi votli, prav tako glavi- ce, ki so bile pritrjene na votle trne). 15 SE 1/1, kv. P1, SV vogal, (gl. 30–45 cm), inv. št. 07RC001/15 Kovinski žeblji s široko glavico ter votlega pravokotnega prese- V grobu 1 so v plasti SE 1/4 ali SE 1/5 (gl. 40–70 cm) ležali ka; velikosti od 1,4 cm, do 4,5 cm. V skupku je bilo najdenih 7 tudi slabo ohranjeni odlomki železnih in kovinskih zakovic in celih žebljev in 8 trnov, trije zviti; več odlomkov je pritrjenih na žebljev, ki niso izrisani. Železnih zakovic z okroglo glavico in sežgane kosti. kratkim trnom je bilo 50 odlomkov (le 6 celih, ostale glavice), 12 železnih žebljev/zakovic z večjimi okroglimi glavicami, 5 ravnih žebljev s trikotno glavico ter 101 trn. Le na 4 odlomkih so bili prisotni odlomki kosti. Izločili smo 57 kovinskih, pravoko- tnih in votlih trnov, 21 glavic iz kovine, od tega je bila 1 trikotna. Na kar 46 odlomkih kovinskih žebljičkov so bile nataljene kosti. Skupaj je bilo najdenih 332 odlomkov železnih ali kovinskih že- bljičkov oz. zakovic ter žebljev, od tega 142 železnih ali kovin- skih glavic inv. št. 07RC001/18. 16 SE 1/1, kv. P1, na vrhu groba, (gl. 30–40 cm), inv. št. 07RC001/16 Železni in kovinski žeblji s široko glavico, vsi ravni, kovinski žeblji imajo pravokoten votel presek; velikosti od 2,3 cm do 6,4 cm. V skupku je bilo najdenih 14 celih žebljev (11 železnih, 3 kovinski) ter 15 trnov (8 železnih in 7 kovinskih). 52 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 M 1:2 14 15 16 17 14–17 SE 1, grob 1, merilo 1 : 2. SE 1 14–17 GROB 1 53 Objekt 1 (SE 2) Jarka in plast 18 SE 2/1, kv. P2, (gl. 75–85 cm), inv. št. 07RC002/01 23 SE 27/3, kv. P2, (gl. 55 cm), inv. št. 07RC003/01 Dva odlomka ustja z ostenjem kuhinjskega lonca, izdelanega Odlomek dna z ostenjem kuhinjskega lonca, izdelanega na na vretenu; žganje – redukcijsko; masa – grobozrnata; povr-vretenu; žganje – nepopolno oksidacijsko; masa – grobozrna- šina – groba; barva – zelo temno siva (10YR 3/1); pr. 13,8 cm, ta; površina – groba in glajena; barva – svetlo rdečkasto rjava v. 2,5 cm, db. 0,6 cm. (5YR 6/4); pr. d. 11,6 cm, v. 5,3 cm, db. 1 cm. 19 SE 2/1, kv. P2, (gl. 75–85 cm), inv. št. 07RC00/02 24 SE 002, nad SE 27, kv. P2, (gl. 30 cm), inv. št. 07RC004/01 Odlomek ostenja kuhinjskega lonca, okrašenega z metličenjem Odlomek dna kuhinjskega lonca, izdelanega na vretenu; žganje (nepravilno postrani), izdelano na vretenu; žganje – oksidacij- – nepopolno oksidacijsko; masa – grobozrnata; površina – gro- sko; masa – drobnozrnata; površina – groba in glajena; barva ba in glajena; barva – rdečkasto rumena (5YR 6/6); pr. 13,0 cm, – rjavkasto rumena (10YR 6/6); dl. 6,2 cm, š. 6,9 cm, db. 0,8 cm. v. 1,1 cm, db. 1,1 cm. 25 SE 26, kv. P1, (gl. 50 cm), inv. št. 07RC005/01 Odlomek ostenja amfore, izdelane na vretenu; žganje – oksida- cijsko; masa – finozrnata; površina – gladka; barva – rdečkasto rumena (5YR 6/6); pr. 15,8 cm, v. 3,6 cm, db. 1,8 cm. 20 SE 2/1, kv. P2, (gl. 75–85 cm), inv. št. 07RC002/03 47 odlomkov ostenja z ročajem amfore Dr. 6B, verjetno ritu- alno razbite, izdelane na vretenu; žganje – oksidacijsko; masa – finozrnata; površina – gladka; barva – rdečkasto rumena (7.5YR 6/6); ročaj dl. 7,7 cm, š. 3,4 cm, db. 3,2 cm; največji pr. 21,0 cm, v. 8,0 cm. Ročaj je ožgan. 21 SE 2/3, kv. P2, (gl. 75–85 cm), inv. št. 07RC002/04 Odlomek ustja s 105 odlomki ostenja amfore, verjetno ritual- no razbite, izdelane na vretenu; žganje – oksidacijsko; masa – finozrnata; površina – gladka; barva – rdečkasto rumena (7.5YR 6/6); pr. u. 12,4 cm, v. 5,4 cm, db. 1 cm. 22 SE 2, kv. P1, (gl. 65 cm), inv. št. 07RC002/05 Odlomek železnega predmeta; dl. 2,5 cm, š. 1,6 cm, db. 0,2 cm. Ob predmetu je ležala tudi železna zakovica. 54 Ptuj – Rimska cesta, AAS 56, 2018 M 1:2 18 19 20 21 22 23 24 25 18–22 SE 2, 23 SE 27/3, 24 SE 002, 25 SE 26, merilo 1 : 2. SE 2 18–22 SE 2 27 55 SE 002 24 SE 26 25 Document Outline 1Uvod 2Lega najdišča in opis pokrajine 3Arheološka podoba okolice 4Izkopavanje 4.1 Metoda dela 4.2 Dokumentiranje 5Opis najdišča 5.1 Faza 1 – rimsko obdobje 1Uvod 2Lega najdišča in opis pokrajine 3Arheološka podoba okolice 4Izkopavanje 4.1 Metoda dela 4.2 Dokumentiranje 5Opis najdišča 5.1 Faza 1 – rimsko obdobje 5.1.1 Analiza arheološkega gradiva 5.1.2 Analogije Gojko Tica 5.1.3 Sklep 5.2 Faza 2 – recentno obdobje 6Analize 6.1 Analiza človeških ostankov Mateja Kovač 7Sklep 8Literatura Sektor 1, vzhodni rob (južno ob magistralni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica) 9Katalog stratigrafskih enot Sektor 2 (severno ob magistralni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica) Sektor 3 (presek čez nekdanjo magistralno cesto Ptuj–Slovenska Bistrica); P9 (sl. 34) 10Katalog arheološkega gradiva