—  198  —
Skladenjsko-pomenska  
analiza stavkov z uvajalnimi  
oziralnopoljubnostnimi vezniki
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2,  
SI 1000 Ljubljana, kristina.gregorcic@ff.uni-lj.si;  
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2,  
SI 1000 Ljubljana, dejan.gabrovsek@zrc-sazu.si
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.17.2.198-218.2024 
 
1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article
Namen prispevka je prikazati skladenjska okolja in pomenske lastnosti 
stavkov, ki jih uvajajo oziralnopoljubnostni vezniki, ter jih umestiti v šir -
ši kontekst medjezikovnih raziskav. Oziralnopoljubnostni vezniki izražajo 
poljubnost in prosto izbiro, zato uvajajo stavke, ki poimenujejo množico na -
nosnikov oz. pogojev, med katerimi je mogoče prosto izbirati. Odvisno od 
vezljivosti in družljivosti povedka matičnega stavka lahko oziralnopoljub -
nostni vezniki uvajajo vezljive ali družljive odvisnike. Hkrati lahko uvajajo 
tudi soredja, v katerih stavek z oziralnopoljubnostnim veznikom izraža odnos 
govorca do povedanega ali opravlja povezovalno vlogo na ravni stavkov ali 
večjih besedilnih enot.
The aim of this paper is to illustrate the syntactic environments and the se -
mantic features of clauses introduced by Slovenian koli-pronouns (also known 
as randomness relative pronouns), and to place them in the broader context of 
cross-linguistic research. Koli-pronouns express arbitrariness and freedom 
of choice, and thus introduce clauses that name sets of equally selectable 
referents or conditions. Depending on the type of complementation required 
by the superordinate clause, koli-pronouns can introduce nominal or adver -
bial clauses, functioning as subjects, objects, subject complements, object 
complements or adverbial adjuncts. They can also introduce disjuncts, which 
express the speaker’s attitude to the utterance, or conjuncts, which serve to 
link clauses or larger units of text.
Ključne besede: odvisnik, soredje, oziralnopoljubnostni zaimek, skladnja, 
semantika, poljubnost, prosta izbira
Key words: subordinate clause, disjunct, conjunct, koli-pronoun, syntax, se -
mantics, randomness, free choice

—  199  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
1 Uvod
1
V prispevku proučujemo stavke, ki jih uvajajo oziralnopoljubnostni zaimki, npr. 
kdorkoli, karkoli, kjerkoli. Nevezniško rabljeni oziralnopoljubnostni zaimki v 
nenegativnih modalnih okoljih izražajo poljubnost oz. prosto izbiro, v pomensko 
negativnih okoljih pa se v rabi in pomenu približujejo poljubnostnim zaimkom 
(Gregorčič 2023, 2024). V pričujočem prispevku se osredotočamo na primere, 
v katerih se stavčnočlenski pridružuje še vezniška vloga oziralnopoljubnostnih 
zaimkov (nevezniška raba (oziralno)poljubnostnih zaimkov je obravnavana v 
Gregorčič 2021, 2023, 2024).
Stavke, ki jih uvajajo oziralnopoljubnostni zaimki, v nadaljevanju delimo 
glede na njihovo vlogo v povedi, in sicer na vezljive odvisnike (1), družljive 
odvisnike (2) in soredja (3). Za slednja velja, da se nanašajo na vsebino druge -
ga stavka in ga komentirajo, vendar niso v podrednem razmerju do njega – v 
soredju je zato izražanje poljubnosti nad oziralnostjo.
(1) Kdorkoli bo na koncu zmagal, si bo to zaslužil.
(2) Podjetje bo propadlo, kdorkoli bo prevzel direktorski položaj.
(3) Kakorkoli obrnemo, star sem šele 19 let.
Ker v ospredje postavljamo vezniško vlogo oziralnopoljubnostnih zaimkov, jih 
v prispevku imenujemo oziralnopoljubnostni vezniki.
1.1 Metodologija iskanja zgledov
V prispevku predstavljeni zgledi so iz korpusa Gigafida 2.0. Večino smo pri -
dobili s spodnjima iskalnima kodama:
(a) iskanje zgledov z ločilom, ki mu sledi oziralnopoljubnostni veznik, pri 
katerem se koli piše skupaj z oziralnim delom: [tag=ꞌꞌUꞌꞌ][lemma=ꞌꞌk.*koliꞌꞌ];
(b) iskanje zgledov z ločilom, ki mu sledi oziralnopoljubnostni veznik, pri 
katerem se koli piše ločeno od oziralnega dela: [tag=ꞌꞌUꞌꞌ][lemma=ꞌꞌk.*ꞌꞌ]
[word=ꞌꞌkoliꞌꞌ].
Izjema so zgledi, ki smo jih v skladu z jezikoslovnimi testi preoblikovali sami. 
Te smo v besedilu označili z apostrofi (ꞌ).
 1
 Članek je nastal kot del programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem 
razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko de -
javnost Republike Slovenije.

—  200  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
2	 T eo r et i č na	o p r e d eli t ev	skl a d enj ske	vl o g e	in	p o m ena	st avk ov	z 	
uvajalnimi	oziralnopoljubnostnimi	v ezniki
Oziralnopoljubnostni vezniki uvajajo različne stavke, samo iz veznika pa je 
nemogoče ugotoviti vlogo celotnega stavka, kar je splošna značilnost nepol -
nopomenskih oz. funkcijskih besednih vrst. V tem razdelku bomo obravnavali 
merila, na podlagi katerih smo oblikovali tipologijo stavkov z uvajalnimi ozi -
ralnopoljubnostni vezniki.
Najpomembnejše merilo za razlikovanje med odvisniki in soredji je pri -
sotnost oz. odsotnost stavčnočlenske vloge obravnavanega stavka. Če stavek, 
ki ga uvaja oziralnopoljubnostni veznik, stavčnočlenske vloge nima, gre za 
soredje, čeprav je včasih meja teže določljiva, kot bomo pokazali v razdelkih 
3.2.4.2 in 3.3.1.
Stavki, ki opravljajo stavčnočlensko vlogo (v teh primerih gre vedno za od -
visnike (Gabrovšek 2024a)), so določljivi glede na zasedenost vezljivostnih mest 
povedka matičnega stavka: če vsa vezljivostna mesta niso zapolnjena, lahko 
predvidevamo, da je odvisnik, ki ga uvaja oziralnopoljubnostni veznik, vezljiv. 
Tako lahko tudi ugotovimo, ali je odvisnik osebkov, predmetni, povedkovodo -
ločilni ali prislovnodoločilni (tj. vezljivi krajevni). Če so vsa vezljivostna mesta 
zasedena, lahko predvidevamo, da je odvisnik družljiv, torej prislovnodoločilni 
(tj. družljivi krajevni, časovni, načinovni ali poljubnostno pogojni).
V pomoč pri določanju vrste odvisnika je, da vezljive odvisnike uvajajo le 
oziralnopoljubnostni vezniki, ki samostojno ali kot del besedne zveze tvorijo 
samostalniško zvezo (4–5), krajevne in časovne odvisnike pa le oziralnopo -
ljubnostni vezniki, ki tvorijo prislovno zvezo ( kjerkoli, kamorkoli, koderkoli, 
kadarkoli). Poljubnostno pogojne odvisnike in soredja lahko uvajajo vsi ozi -
ralnopoljubnostni vezniki (6–7).
(4) Kdor koli bo osvojil naslov, si ga bo zaslužil.
(5) Katerakoli politična stranka ali koalicija je ali bo na oblasti, vsaka se bo morala 
soočiti z istimi pojavi in problemi.
(6) Karkoli naredim, imam pozneje vedno slab občutek.
(7) Kakorkoli je obračala, dan ni bil najboljši.
Edinstvena lastnost poljubnostno pogojnih odvisnikov je možnost prirednega 
povezovanja stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki, katerih 
stavčnočlenska vloga znotraj odvisnika je različna, saj velja, da so lahko pri -
redno povezane le enote z enako stavčnočlensko vlogo (Gabrovšek 2024č). V 
zgledu (8) sta priredno zložena stavek z uvajalnim prislovnim oziralnopoljub -
nostnim veznikom in stavek z uvajalnim samostalniškim oziralnopoljubno -
stnim veznikom. To kaže, da veznik stavčnočlensko vlogo opravlja le znotraj 
odvisnika, ne vpliva pa nujno na stavčnočlensko vlogo odvisnika kot celote 
(Žele 2017: 88).
2
 2
 V zgledih so odebeljeno označeni tisti deli, na katere se neposredno nanaša obravnava.

—  201  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
(8) Kamorkoli greste, karkoli hočete, to nikoli ne sme biti opravek, temveč vedno tudi 
družabno srečanje, pogovor.
Svojevrstna lastnost poljubnostno pogojnih odvisnikov je tudi možnost pretvor -
be v odvisni stavek z obvezno izraženo odnosnico ne glede na to ali v množico 
priredno zloženih pogojnih odvisnikov (gl. Gregorčič 2021, 2023), kot bomo 
pokazali v razdelku 2.3.
2.1 Prisotnost ali odsotnost odnosnice
Odnosnica je zaimek in v nekaterih primerih tudi prislov, ki stoji v matičnem 
stavku in kaže stavčnočlensko vlogo odvisnika (Gabrovšek 2023b: 44). V večini 
primerov je lahko izpuščena, kar velja tudi za zgled (9), v katerem je odnosnico 
tam mogoče izpustiti.
(9) Kamorkoli se je premaknil, tam je bila stotnija fotoreporterjev in kamer.
Odnosnica hkrati nastopa tudi v vlogi anafore (9) ali katafore (10), s tem da je 
katafora pogostejša (Gabrovšek 2024c).
(10) Večina si predstavlja, da pri nas vemo za vse, karkoli se zgodi v morju.
Poudariti je treba, da vsak zaimek v matičnem stavku ni nujno odnosnica. Sled -
nja se mora namreč nanašati na celotni podredni stavek in se z njim ujemati v 
stavčnočlenski vlogi, saj je del istega stavčnega člena. Zaimek to v zgledu (11) 
ni odnosnica, ker se nanaša le na povedek v odvisnem stavku (tj. na zmago), 
sam pa v matičnem stavku opravlja vlogo predmeta in ne vloge osebka, ki jo 
opravlja odvisnik.
(11) Kdorkoli bo na koncu zmagal, si bo to zaslužil.
Soredja odnosnice nimajo. Če se na soredni stavek ali na njegov del nanaša 
zaimek v drugem stavku, zaimek ne opravlja vloge odnosnice, temveč le vlogo 
anafore ali katafore.
(12) Kamorkoli greste, karkoli hočete, to nikoli ne sme biti opravek, temveč vedno tudi 
družabno srečanje, pogovor.

—  202  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
2.2 Temeljne lastnosti soredij in primerjava z obravnavo v angleških 
slovnicah
Kot že omenjeno, del zgledov, ki jih uvajajo oziralnopoljubnostni vezniki, 
uvrščamo med soredja. Taka uvrstitev je za slovenistično jezikoslovje nova, 
prvič pa je bila uvedena v Gabrovšek (2023).
3
Temeljna lastnost soredij je njihova komunikacijska vloga, ki se deli na tri 
kategorije:
(a) govorec se odziva na zunajjezikovni dogodek;
(b) govorec s sporočanjem (želi) vpliva(ti) na naslovnika in
(c) govorec oblikuje besedilo v skladu s svojim sporočevalnim namenom (Jakop 
2005: 144).
4
Zgledi soredij, ki jih obravnavamo v tem prispevku, vedno sodijo v zadnjo 
kategorijo, torej oblikovanje besedila v skladu s sporočevalnim namenom. 
Največkrat gre za komentar tvorca besedila. Odebeljeni del zgleda (13) pred -
stavlja govorčev komentar besede elita, saj v njem govorec vzpostavlja odnos 
do pomena te besede. Soredni stavek ne prinaša nove informacije o tej besedi 
(kar je temeljna lastnost priredij), prav tako besede pomensko ne omejuje (kar 
je temeljna lastnost podredij), ampak jo le komentira oz. modificira. To je 
temeljna lastnost členkov, ki se tipično pojavljajo v soredju.
5
(13) Podjetje že ve, zakaj je povabilo zgolj elito – kdorkoli že to so.
Vezniki se torej lahko pojavljajo tudi v soredju. To ne velja le za oziralnopo -
ljubnostne veznike, ampak tudi za nekatere druge prvotno podredne in priredne 
veznike (če, da, toda).
6
 
Ločeno obravnavo soredij podpirajo angleške slovnice, ki pri podobnih 
primerih govorijo o posebni skupini t. i. sentence adverbials (v dobesednem 
prevodu ‘prislovna določila povedi’). Quirk et al. (1985) tovrstne strukture na -
dalje delijo na slogovne in vsebinske disjunkte (angl. style disjuncts in content 
 3
 Med soredja so se tipično uvrščale zvalniške, medmetne, členkovne povedi in povedi 
z izpostavljenim stavčnim členom, Toporišičeva slovnica pa med soredja uvršča tudi 
premi govor (Toporišič 2004: 490), ki ga novejše raziskave uvrščajo med podredja 
(Pogorelec 2021: 435; Gabrovšek 2023a: 115).
 4
 Vičar (2011: 121–148) zglede, ki po naši skladenjski tipologiji sodijo med soredja, uvršča 
med parenteze. Avtoričina klasifikacija temelji na diskurzivni teoriji, zato ni povsem 
prekrivna s skladenjskimi pristopi, iz katerih izhaja naša klasifikacija.
 5
 Zato so tovrstni stavki v prispevku Smolej (2015) poimenovani členkovni stavki. Po -
imenovanje je pomenljivo, a ni primerno, ker klasifikacija stavkov v slovenističnem 
jezikoslovju ne temelji na tem, katero besedno vrsto stavki nadomeščajo (kar je sicer 
običajno v anglističnem jezikoslovju), ampak na tem, katero stavčnočlensko vlogo 
opravljajo.
 6
 Soredij je v slovenščini več in so precej bolj raznolika, kot jih je doslej identificirala 
literatura (Toporišič 2004: 490).

—  203  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
disjuncts) ter na konjunkte (angl. conjuncts). S slogovnimi disjunkti govorci 
komentirajo svoj način izražanja ( truthfully ‘resnici na ljubo’, if I may say so 
‘če lahko tako rečem’, personally ‘osebno’), z vsebinskimi disjunkti komentirajo 
svoje sporočilo ( certainly ‘gotovo’, luckily ‘na srečo’, to everyone’s surprise ‘na 
začudenje vseh’), s konjunkti pa povezujejo znotrajstavčne strukture, stavke, 
povedi, odstavke, pa tudi daljše dele besedil ( in addition ‘poleg tega’, con-
sequently ‘posledično’, anyhow/anyway(s) ‘kakorkoli’).
7
Tovrstne strukture lahko pomensko modificirajo enega ali več stavkov, s 
katerimi skupaj tvorijo poved; o njihovi kontekstnosti oz. »perifernosti« priča 
to, da v govoru tvorijo samostojne intonacijske enote in da so v pisavi tudi v 
angleščini od preostanka povedi ločene z vejicami, katerih stava je v angleščini 
sicer bistveno drugačna od stave v slovenščini (gl. Quirk et al. 1985: 52). Poleg 
tega v nasprotju s prislovnodoločilnimi odvisniki ne morejo biti del reme, zato 
jih ne moremo (a) modificirati s poudarjalnimi členki (npr. samo, res, prepro-
sto; gl. Žele 2014),
8
 (b) umestiti v alternativne vprašalne povedi,
9
 (c) umestiti 
v strukture s kontrastivnim zanikanjem
10
 ali (d) vzeti za podlago eliptičnih 
struktur
11
 (Quirk et al. 1985: 612–613; Huddleston, Pullum 2008: 666–667). 
Tovrstne razlike opazimo tudi med podredno in soredno zloženimi stavki z 
uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki. V zgledih (14) so zgoraj navedene 
pretvorbe (a–d) možne, saj oziralnopoljubnostni veznik uvaja stavčnočlenski 
odvisnik, v zgledih (15) pa niso slovnično ustrezne, saj oziralnopoljubnostni 
veznik uvaja soredje.
(14) Srbska glasbena zvezda dvigne na noge publiko, kjerkoli se pojavi.
aꞌ. Srbska glasbena zvezda dvigne na noge publiko, res kjerkoli se pojavi.
 7
 Huddleston in Pullum (2008) disjunkte in konjunkte uvrščata kar v kategorijo prislovnih 
določil z dopolnjevalno vlogo, ki so lahko modalni, vrednotenjski, nanašajoči se na 
govorno dejanje ali povezovalni (angl. modal adjuncts, evaluative adjuncts, speech-
act related adjuncts in connective adjuncts). Avtorja hkrati poudarjata, da so tovrstne 
strukture skladenjsko bolj »periferne« od pravih stavčnočlenskih prislovnih določil.
 8
 (i) Hilda helped Tony only because of his injury.
   Hilda pomagati. pret Tony samo zaradi od njegov poškodba
   ‘Hilda je Tonyju pomagala samo zaradi njegove poškodbe.’
   (Quirk et al. 1985: 504)
 9
 (i) Did he return yesterday or on Tuesday? 
   pom.pret on vrniti.se. inf včeraj ali na torek
   ‘Se je vrnil včeraj ali v torek?’
   (Huddleston, Pullum 2008: 667, (3i.b))
 10
 (i) He didn’t return yesterday but on Tuesday.
   on pom.pret.neg vrniti.se. inf včeraj toda na torek
   ‘Ni se vrnil včeraj, ampak v torek.’
   (Huddleston, Pullum 2008: 667, (3i.c))
 11
 (i) Fred carefully cleaned his teeth but Jonathan didn’t.
   Fred skrbno očistiti. pret njegov zob.mn toda Jonathan pom.pret.neg
   ‘Fred si je skrbno očistil zobe, Jonathan pa ne.’
   (Quirk et a-l. 1985: 504)

—  204  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
bꞌ. Ali srbska glasbena zvezda dvigne na noge publiko, kjerkoli se pojavi, ali samo 
v izbranih srbskih mestih?
cꞌ. Srbska glasbena zvezda ne dvigne na noge publike, kjerkoli se pojavi, ampak 
samo v izbranih srbskih mestih.
dꞌ. Srbska glasbena zvezda dvigne na noge publiko, kjerkoli se pojavi, njena hr-
vaška prijateljica pa ne.
(15) Kakorkoli obrnemo, star sem šele 19 let.
aꞌ. *Res kakorkoli obrnemo, star sem šele 19 let.
bꞌ. *Sem star šele 19 let, kakorkoli obrnemo, ali samo v biološkem smislu?
cꞌ *Star nisem šele 19 let, kakorkoli obrnemo, ampak samo v biološkem smislu. 
Čustveno sem veliko zrelejši.
dꞌ. *Star sem šele 19 let, kakorkoli obrnemo, vi pa ne.
Huddleston in Pullum (2008: 667) strukture, kot je kakorkoli obrnemo v zgledu 
(15), označujeta za dopolnila (angl. supplement), ki stojijo ob sidriščih (angl. 
anchor), omenjata pa tudi njihovo perifernost. Quirk et al. (1985: 613) prav 
tako poudarjajo, da imajo disjunkti »nadrejeno vlogo v primerjavi s stavčnimi 
členi; skladenjsko so bolj ločeni in v nekaterih pogledih ‘nadrejeni’, saj se zdi, 
da njihov pomenski doseg zajema poved kot celoto«.
12
 O konjunktih pa avtorji 
zapišejo, da imajo »relativno samostojno in ‘nadrejeno’ vlogo v primerjavi z 
drugimi stavčnimi členi«, da opravljajo »bolj vlogo povezovanja neodvisnih 
enot kot vlogo prispevanja dodatnih informacij k posamezni celoviti enoti« in 
da temeljijo na govorčevi »oceni povezanosti dveh jezikovnih enot« (Quirk et 
al. 1985: 631–632).
13
2.3 Pomenske lastnosti stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi 
vezniki
Vezljivi in družljivi stavčnočlenski odvisniki z uvajalnimi oziralnopoljubno -
stnimi vezniki (z izjemo družljivih poljubnostno pogojnih odvisnikov) sodijo 
med t. i. proste oziralne odvisnike (tj. stavke, ki ne opravljajo skladenjske vloge 
prilastkovih odvisnikov), katerih interpretacija je močno odvisna od prisotnosti 
poljubnostnega morfema. V slovenščini je to morfem - koli, v angleščini pa - ever, 
 12
 Termina nadrejeni ne smemo razumeti dobesedno, ampak le kot približek, saj je tako 
rabljena tudi beseda superordinate v izvirniku: » disjuncts [ … ] have a superior role 
as compared with the sentence elements; they are syntactically more detached and in 
some respects ‘superordinate’, in that they seem to have a scope that extends over the 
sentence as a whole« (Quirk et al. 1985: 613).
 13
 Izvirno besedilo: »Conjuncts are more like disjuncts than adjuncts in having a rela -
tively detached and ‘superordinate’ role as compared with other clause elements. […]  
[T]hey have the function of conjoining independent units rather than one of contributing 
another facet of information to a single integrated unit. […] [W]e relate conjuncts to 
the speaker’s comment in one quite specific respect: his assessment of how he views 
the connection between two linguistic units.« (Quirk et al. 1985: 631–632)

—  205  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
zato v angleški literaturi tovrstne stavke imenujejo ( wh-)ever free relatives (gl. 
Šimík 2018). Čeprav je dolgo veljalo, da so vsi tovrstni stavki modalni in da 
govorci z njimi ne morejo sporočati objektivnih opažanj (gl. Dayal 1997; von 
Fintel 2000), Šimík (2018) poudarja, da izražanje modalnosti ni njihova obvezna 
pomenska sestavina. Tako naj bi v nekaterih jezikih, kot je madžarščina, takšni 
stavki omogočali le popolnoma nemodalne opise ponavljajočih se dogodkov oz. 
splošnih resnic (t. i. kvaziuniverzalne interpretacije). V jezikih, kot je srbščina, 
naj bi bile poleg nemodalnih na voljo tudi modalne interpretacije, ki razkrivajo 
bodisi govorčevo nevednost bodisi njegovo ravnodušnost v zvezi z natančno 
identifikacijo nanosnika, poimenovanega s prostim oziralnim odvisnikom.
14
Slovenski odvisniki z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki dovoljujejo 
tako nemodalne kot modalne interpretacije. Nemodalne interpretacije se pojavi -
jo v povedih, ki opisujejo splošne resnice, navade oz. ponavljajoče se dogodke 
(16). Poudariti velja, da ni nujno, da je odnosnica odvisnika v tem primeru 
celostni zaimek (torej univerzalni kvantifikator, ki se eksplicitno nanaša na 
množico, ne na posameznika). V zgledu (17) je odnosnica (edninski) kazalni 
zaimek tam, a poved kljub temu razumemo kot stvarni opis ponavljajočega se 
dogajanja (če/ko se je oseba premaknila na mesto a, so bili tam fotoreporterji in 
kamere, če/ko se je premaknila na mesto b, je bilo enako …). To podpira Šimíko -
vo (2018) trditev, da tovrstnih stavkov ne moremo razumeti kot univerzalnih 
kvantifikatorjev, čeprav pomensko uvajajo množice alternativnih propozicij.
(16) Povsod smo srečevali ogromno ljudi, kamorkoli smo šli ali kjerkoli smo bili.
(17) Kamorkoli se je premaknil, tam je bila stotnija fotoreporterjev in kamer.
Modalne interpretacije pridejo do izraza, ko je jasno, da se odvisnik z uvajalnim 
oziralnopoljubnostnim veznikom lahko nanaša le na enega nanosnika hkrati oz. 
da je dejanje v matičnem stavku enkratno. V zgledu (18) je nanosnik osebkovega 
odvisnika ena sama, sicer govorcu neznana oseba, saj lahko ministrsko mesto 
v danem obdobju zasede le en posameznik. Podobno v zgledu (19) nanosnik 
krajevnega odvisnika v danem trenutku ne more biti množica krajev, saj postelja 
ne more biti hkrati na več kot enem mestu. V takih primerih pridejo do izraza 
alternativni pogledi na enkratno situacijo (gl. Szabolcsi 2019: 335), kar kažeta 
parafrazi spodnjih zgledov.
(18) Kdorkoli bo v prihodnjem mandatu minister, bo moral kritično prevetriti vse 
zakone.
= Minister, pa če bo to oseba a, če bo to oseba b …, bo moral kritično prevetriti 
vse zakone.
 14
 Breda Pogorelec (2021: 166) oziralnopoljubnostne veznike prikazuje kot varianto oziral -
nih zaimkov in ugotavlja, da se oziralnopoljubnostni vezniki uporabljajo za poudarjanje 
posebne posplošenosti. Toporišič (1992: 171) oziralnopoljubnostne zaimke prav tako 
razume le kot varianto oziralnih zaimkov. Naša in druge razprave kažejo, da je tako 
razumevanje preveč poenostavljeno.

—  206  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
(19) V kratkem bomo opremili šest postelj za intenzivno terapijo, ki bodo lahko, kjer 
koli jih bodo potrebovali, pravi profesor.
= … ki bodo lahko tam, kjer jih bodo potrebovali, pa če bo to na mestu a, če bo 
to na mestu b …
Če povzamemo, odvisnika v zgledih (16) in (17) z izražanjem poljubnosti opo -
zarjata na splošnost izraženega, odvisnika v zgledih (18) in (19) pa s pomočjo 
poljubnosti izražata nepopolno določljivost posameznega nanosnika.
Družljivi poljubnostno pogojni odvisniki z uvajalnimi oziralnopoljubnostni -
mi vezniki (gl. razdelek 3.2.4) pomensko sodijo med t. i. brezpogojnike (angl. 
unconditionals; gl. Rawlins 2013), saj izčrpno opisujejo množico alternativnih 
pogojev, od katerih nobeden ne vpliva na uresničitev dogodka v matičnem 
stavku. Poljubnost pogoja je v takih stavkih pogosto poudarjena s členkoma že 
in pač (21), nanjo pa kaže tudi možnost pretvorbe v odvisni stavek z obvezno 
izraženo odnosnico ne glede na to ali v množico priredno zloženih pogojnih 
odvisnikov (gl. Gregorčič 2021, 2023), kot kažeta spodnja zgleda.
15
(20) Kar koli bo John skuhal, bo zmagal na tekmovanju v kuhanju. 
a. = Ne glede na to, kaj bo John skuhal, bo zmagal.
b. = Če bo John skuhal jed a, bo zmagal; če bo skuhal jed b, bo zmagal …
(21) Upajmo le, da se, [kjerkoli že bo,]
i
 ne bo pojavila, ko tam
i
 ne bo nikogar.
a. = Ne glede na to, kje bo, upajmo, da bo takrat kdo tam.
b. = Če se bo pojavila na mestu a, upajmo, da bo takrat kdo tam; če se bo pojavila 
na mestu b, upajmo, da bo takrat kdo tam …
Tudi za brezpogojnike ne moremo trditi, da so univerzalni kvantifikatorji, na 
kar kaže zgornji zgled (21), v katerem se na poljubnostno pogojni odvisnik z 
uvajalnim oziralnopoljubnostnim veznikom navezuje skladenjsko nepodrejeni 
zaimek tam (gl. Heim 1990).
Čeprav angleške slovnice – zlasti zaradi različnih skladenjskih vlog – tradi -
cionalno ločijo proste oziralne odvisnike in brezpogojnike, je nujno izpostaviti, 
da jezikoslovci zlasti v zadnjih letih (npr. Šimík 2018; Szabolcsi 2019) poudarjajo 
skupno pomensko osnovo, ki druži obe vrsti odvisnikov in ki smo jo prika -
zali s pomensko sorodnimi parafrazami zgoraj predstavljenih zgledov. Šimík 
(2018) vse proste oziralne odvisnike predstavi kot določne opise (angl. definite 
descriptions), ki pa zaradi poljubnostnega morfema (v slovenščini je to - koli) 
uvajajo več kot eno možno nanosniško alternativo določnega opisa (uvajanje 
alternativ naj bi bila prvenstveno značilnost brezpogojnikov; gl. Rawlins 2013). 
Ker je alternativ več oz. ker naj bi predstavljale izčrpno množico potencialnih 
nanosnikov (Szabolcsi 2019), tako proste oziralne odvisnike kot brezpogojnike 
razumemo kot poljubnostne, le da poljubnost interpretiramo na različnih ravneh:
 15
 Tovrstne odvisnike angleške slovnice imenujejo univerzalni pogojno-dopustni odvisniki 
(angl. universal conditional-concessive clauses; gl. Quirk et al. 1985) oz. nevezane 
izčrpne pogojne strukture (angl. ungoverned exhaustive conditional constructions; gl. 
Huddleston, Pullum 2008).

—  207  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
(a) Odvisnik poimenuje množico alternativnih nanosnikov (oseb, stvari, časov, 
krajev …). Zaradi ponavljajočega se dejanja v matičnem stavku množico 
alternativnih nanosnikov razumemo kot množico dejanskih udeležencev 
oz. okoliščin dejanja v matičnem stavku (nemodalna, kvaziuniverzalna in -
terpretacija v opisih splošnih resnic, navad oz. ponavljajočih se dogodkov).
(b) Odvisnik poimenuje enega samega nanosnika (osebo, stvar, čas, kraj …), ki 
pa ga govorec ni sposoben ali željan popolnoma identificirati, zato ga pred -
stavi z množice alternativnih vidikov. Tako dobimo množico potencialnih 
nanosnikov odvisnika, ki se med seboj razlikujejo le v prvini, izpostavljeni 
v odvisniku (modalna interpretacija, ki razkriva govorčevo nepoznavanje 
identitete nanosnika ali ravnodušnost v zvezi z njo).
(c) Odvisnik poimenuje množico alternativnih pogojev, pod katerimi se uresniči 
dejanje v matičnem stavku (brezpogojniki).
3	 Tipologija
Spodaj predstavljamo vse tipe slovenske zložene povedi, ki jih uvajajo oziral -
nopoljubnostni vezniki – vsem je skupno izražanje poljubnosti, ločujejo pa se 
po odnosu do sostavka oz. sostavkov.
3.1 Vezljivi odvisniki
V nadaljevanju obravnavamo osebkov, predmetni, povedkovodoločilni in kra -
jevni odvisnik, ki zasedajo vezljivostna mesta (Žele 2001).
3.1.1 Osebkov odvisnik
Pri izraženi odnosnici je vloga odvisnika zaradi jasno izraženega sklona odno -
snice jasna. V zgledu (22) je odnosnica vsaka v imenovalniku, zato je odvisnik, 
ki ga uvaja, osebkov.
(22) Katerakoli politična stranka ali koalicija je ali bo na oblasti, vsaka se bo morala 
soočiti z istimi pojavi in problemi.
V zgledu (23) odnosnica ni izražena, vendar odvisnik opravlja vlogo osebka, 
ker osebkova vloga še ni zapolnjena in je ne more zapolniti nobena druga zveza 
v glavnem stavku. Odnosnico v imenovalniku bi lahko tudi vstavili. Prav tako 
bi lahko odnosnico v zgledu (22) izpustili.
(23) Kdorkoli bo v prihodnjem mandatu minister, bo moral kritično prevetriti vse 
zakone.

—  208  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
Odvisnik v zgledu (24) je videti kot osebkov zaradi oziralnopoljubnostnega 
veznika v imenovalniku. Ker je osebkovo mesto že zasedeno ( podjetje), pa 
te vloge ne more opravljati. Predmetni odvisnik ne more biti, saj ga vezljivost 
glagola propasti ne predvideva, zato je odvisnik lahko le družljiv, natančneje 
poljubnostno pogojni (gl. razdelek 3.2.4). V zgledu (24aꞌ) je odvisnik osebkov, 
saj osebkova vloga še ni zapolnjena, kar se vidi tudi v ujemanju povedka z 
odvisnikom v moškem in ne v srednjem spolu. V zgledih (24bꞌ–cꞌ) odvisnik 
ponovno ne opravlja osebkove vloge, saj jo opravlja samostalniška zveza pod-
jetje matičnega stavka, s katero se povedek glavnega stavka ujema v srednjem 
spolu. Odvisnik je v teh zgledih predmetni, kar kaže izražena odnosnica v 
tožilniku. Odnosnica je obvezno izražena, saj se stavčnočlenska vloga oziral -
nopoljubnostnega veznika znotraj odvisnika ne ujema s stavčnočlensko vlogo 
odvisnika kot celote (Žele 2017: 88; Gabrovšek 2023a: 45).
(24) Podjetje bo propadlo, kdorkoli bo prevzel direktorski položaj.
aꞌ. Podjetje bo uničil, kdorkoli bo prevzel direktorski položaj.
bꞌ. Podjetje bo uničilo vsakega, kdorkoli bo prevzel direktorski položaj.
cꞌ. Kdorkoli bo prevzel direktorski položaj, ga bo podjetje uničilo.
V zgledih (25) in (26) se stavčnočlenska vloga oziralnopoljubnostnega 
veznika znotraj odvisnika ne ujema s stavčnočlensko vlogo odvisnika kot ce -
lote, vendar obe stavčnočlenski vlogi predvidevata enako obliko zaimka. Taki 
primeri so v korpusu dokaj pogosti in izpričani v več jezikih (Bergsma 2019).
(25) Karkoli je storil, je bilo narobe.
(26) Lahko bi počeli, karkoli bi se mi zljubilo.
V korpusu najdemo tudi primere, v katerih se stavčnočlenska vloga oziral -
nopoljubnostnega veznika znotraj odvisnika ne ujema s stavčnočlensko vlogo 
odvisnika kot celote, prav tako pa obe stavčnočlenski vlogi ne predvidevata 
enake oblike zaimkov. Spodnja zgleda sta primera osebkovega odvisnika z 
veznikom v rodilniku (27) in tožilniku (28), kar pomeni, da veznik znotraj 
odvisnika opravlja vlogo predmeta.
16
 T aka neujemanja so povsem običajna in 
slovnično pravilna, so pa nekoliko manj pogosta. Za skoraj vse zglede, ki smo 
jih našli v korpusu, velja, da se odvisnik pojavlja pred glavnim stavkom, torej 
v témi, ki povzema naslovniku že znane informacije.
(27) Česarkoli sta se Amerika in Kitajska v letu 2017 dotaknili, je ostalo nerešeno .
(28) Kogar koli v Grčiji vprašaš o slovenskem nogometu, ti vedno omeni Jana Oblaka 
ali pa Samirja Handanovića.
Poleg neujemanja v sklonu v redkih primerih, kot je (29), najdemo tudi slovnič -
no neujemanje osebkovega odvisnika v številu. Odvisnik zaradi poimenovanja 
 16
 To lahko dokažemo, če v matični stavek vstavimo odnosnico vse/vsak v imenovalniku: 
(27ꞌ) Česarkoli sta se Amerika in Kitajska v letu 2017 dotaknili, vse je ostalo nerešeno.

—  209  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
vsesplošnosti predstavlja množinski koncept, čeprav je slovnično gledano 
edninski.
(29) Kogar koli sva kaj vprašali, so nama takoj pomagali, svetovali …
V zgledu (30) se oziralnopoljubnostni veznik besednovrstno ne ujema z vlogo 
odvisnika kot celote. Taka neujemanja ne predstavljajo težav, saj je veznik del 
samostalniške zveze znotraj odvisnika (Gabrovšek 2024b: 232), katere oblikov -
ne lastnosti se ujemajo z neizraženo odnosnico.
(30) Katerakoli vojska je prišla v vas, je iskala kaj za pod zob.
Tudi v zgledu (31) je oziralnopoljubnostni veznik del samostalniške zveze, ka -
tere oblikovne lastnosti se ujemajo z neizraženo odnosnico. A stavčnočlenska 
vloga oziralnopoljubnostnega veznika znotraj odvisnika (prislovno določilo 
časa) se v zgledu (31) ne ujema s stavčnočlensko vlogo odvisnika kot celote 
(osebek). Taki primeri so v korpusu zelo redki in mejni.
(31) Kateri koli večer sem to ponovil, se je razvil v druženje do jutra, pijačo pa je 
plačal nekdo drug.
3.1.2 Predmetni odvisnik
Pri predmetnih odvisnikih veljajo vse lastnosti, opisane v razdelku o osebko -
vem odvisniku. Odnosnica je prisotna pogosteje zaradi jasnejšega označevanja 
vloge odvisnika. Če se sklona veznika in odnosnice ujemata, je odnosnica lažje 
izpustljiva (32).
(32) Rečem lahko, kar koli hočem.
Ko se sklon veznika in sklon odnosnice ne ujemata, je odnosnica izražena ob -
vezno (33–34). Prav tako je odnosnica obvezno izražena v predložnem sklonu 
(35–36).
(33) Kdorkoli pa bi hotel kupiti Mercator z odkupom delnic na borzi, mu ne bi bilo 
treba seči tako globoko v žep.
(34) Kdor koli bo zdaj predsednik, ga čaka težko delo.
(35) Večina si predstavlja, da pri nas vemo za vse, karkoli se zgodi v morju.
(36) Kogar koli spoznam, me na njem odbije preveč motečih stvari.
3.1.3   Po v edk o vodolo č ilni odvisnik
Povedkovodoločilni odvisnik z uvajalnim oziralnopoljubnostnim veznikom je 
omejen na posamezne primere, za katere velja, da je v glavnem stavku izražena 
modalnost.

—  210  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
(37) V Vegasu lahko postanete, kdorkoli si želite.
17
(38) Zdaj ste lahko, kdorkoli in karkoli hočete.
3.1.4 Vezljivi krajevni odvisnik
Krajevni odvisnik je vezljiv z določenimi glagoli, pri čemer izstopajo zlasti 
glagoli premikanja (Žele 2001: 208–230). Kot odnosnica se največkrat pojavlja 
prislov povsod, saj se pomen oziralnopoljubnostnega veznika ujema z njim; 
oba namreč izražata poljubnost, vseobsegajočnost (39). Pojavljajo se tudi 
ostali krajevni zaimki, kot sta tu in tam (40), ki so sicer pogosteje odnosnice 
odvisnikov z uvajalnimi prislovnimi oziralnimi vezniki (kjer, koder, kamor). 
Kot je razvidno iz zgleda (41), je odnosnica od odvisnika lahko ločena, kar je 
možno pri vseh odvisnikih. Kot velja za ostale odvisnike, odnosnica ni nujno 
izražena, čeprav je obvezna (42–43).
(39) Njegov ritem, dolga živa oblačila, zvok kitare in pahljača te spremljajo povsod, 
kamorkoli greš.
(40) Kamorkoli se je premaknil, tam je bila stotnija fotoreporterjev in kamer.
(41) Povsod
i
 smo srečevali ogromno ljudi, velike množice mladih ljudi, [kamorkoli smo 
šli ali kjerkoli smo bili.]
i
(42) V kratkem bomo kupili šest respiratorjev v vrednosti 52 milijonov tolarjev in 
opremili šest postelj za intenzivno terapijo, ki bodo lahko, kjer koli jih bodo po-
trebovali, pravi profesor.
(43) V intervjujih ste že večkrat omenili, da se radi čim dlje zadržite, kjer koli pač že 
nastopate.
3.2 Družljivi odvisniki
Družljivi odvisniki zasedajo neobvezna mesta okoli matičnega povedka. Izra -
žajo okoliščine in natančneje umeščajo matični stavek v kraj, čas, vzročnost 
in način ali natančneje opredeljujejo samostalniško odnosnico. Posredujejo 
strukturno neobvezno informacijo, ki pa je pomembna z vidika pomena. Stavč -
nočlensko gre za prislovna določila in prilastke.
3.2.1   Časo vni odvisnik
Časovni odvisnik natančneje umešča dejanje matičnega stavka v čas. Dejanje 
matičnega stavka je ponavljajoče se, saj se odvisnik nanaša na množico tre -
nutkov. Neobvezno izražena odnosnica je zato časovni prislov vedno, katere 
krajevni ustreznik je prislov povsod.
 17
 Toporišič (2004: 638–639) navaja podobne zglede z oziralnimi vezniki, ki sicer tovrstne 
stavčnočlenske odvisnike uvajajo pogosteje kot oziralnopoljubnostni vezniki.

—  211  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
(44) Kadar koli ga vidim na TV ob kakšnem slavju, vedno drži v roki kozarec.
(45) Kadar koli je opravljal posle v Sloveniji, je prenočeval izključno v Slonu.
3.2.2   Dr užljivi kraje vni odvisnik
Od vezljivih krajevnih odvisnikov (gl. razdelek 3.1.4) se družljivi razlikujejo 
po glagolu matičnega stavka. Družljivi odvisniki niso obvezni, saj jih vezljivost 
matičnega stavka ne predvideva.
(46) Lepo se bosta razumela, kjerkoli bosta.
(47) Kjer koli se je pojavil, povsod so ga sprejeli.
3.2.3 Nač ino vni odvisnik
Odvisnike, ki jih uvaja kakorkoli, uvrščamo med »prave« načinovne odvisnike, 
če se po njih vprašamo z vprašalnico kako. Odnosnica je tako, a ni obvezno 
izražena.
(48) Delam, kar hočem, kakorkoli hočem.
(49) To je ključ uspeha organizacijske oblike, naj se imenuje, kakorkoli se že hoče.
3.2.4 Poljubnostno pogojni odvisnik
Poljubnostno pogojni odvisnik
18
 lahko razumemo kot podtip pogojnih od -
visnikov, pri katerih je naveden pogoj glede na matični stavek, ki se lahko 
uresniči ali ne. Poljubnostno pogojni odvisnik se nanaša na množico pogojev, 
od katerih nobeden ne vpliva na uresničitev, potek dejanja v matičnem stavku 
(gl. razdelek 2.3). Ta tip je pomensko blizu dopustnosti, pri kateri se dejanje 
v matičnem stavku (ne) uresniči kljub vsebini odvisnega stavka. Odvisnik na 
matični stavek sicer nima vpliva, vendar je prisoten, ker je njegova vsebina kot 
spremna okoliščina za tvorca besedila dovolj pomembna. Poleg oziralnopoljub -
nostnih veznikov te odvisnike lahko uvaja tudi zveza odnosnice ne glede na to 
+ vprašalni zaimek. Odnosnica ne glede na to in oziralnopoljubnostni veznik 
se med sabo izključujeta.
(50) Podjetje bo propadlo, kdorkoli bo prevzel direktorski položaj . (Gregorčič 2021: 68)
= Podjetje bo propadlo ne glede na to, kdo bo prevzel direktorski položaj. 
 18
 Gregorčič (2021, 2023) po vzoru terminologije, uveljavljene v angleščini, tovrstne stavke 
imenuje univerzalni pogojno-dopustni odvisniki oz. brezpogojniki.

—  212  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
Pretvorba je tudi pomožni test, ali oziralnopoljubnostni veznik uvaja poljubno -
stno pogojni odvisnik (pretvorba je možna) ali katerega drugega (pretvorba ni 
možna ali je možna v mejnih primerih; gl. razdelka 3.2.4.2 in 3.3.1).
To vrsto odvisnikov lahko uvajajo vsi oziralnopoljubnostni vezniki. Po 
pogostosti izstopa karkoli.
(51) Kar koli bo John skuhal, bo zmagal na tekmovanju v kuhanju.
(52) Podjetje bo propadlo, kdorkoli bo prevzel direktorski položaj.
(53) Svojo odločitev bom sprejel brez pritiskov, od koderkoli bodo že prišli.
(54) Kakršnokoli stališče bo KS sprejela, ga bom posredoval mestnemu svetu.
(55) Kakorkoli je obračala, dan ni bil najboljši.
(56) Kakor koli resne so že težave, skotitve vseh klonov jim vendarle ne uspe preprečiti.
19
Tudi možnost prirednega povezovanja odvisnikov z različnimi uvajalnimi 
oziralnopoljubnostnimi vezniki dokazuje, da o vlogi odvisnika primarno ne 
odloča uvajalni veznik, temveč razmerje odvisnika do matičnega stavka. Pri -
redno zloženi odvisniki morajo opravljati isto skladenjsko vlogo (Gabrovšek 
2024č: 71), zato jih v spodnjih zgledih ne glede na besedno vrsto uvajalnega 
oziralnopoljubnostnega veznika uvrščamo med poljubnostno pogojne.
(57) Kamorkoli greste, karkoli hočete, to nikoli ne sme biti opravek, temveč vedno 
tudi družabno srečanje.
(58) Karkoli preberejo, čemurkoli prisluhnejo ali karkoli si ogledajo na televizijskih 
zaslonih, vedno jih bo zmrazila napoved, da se utegnejo na Balkanu znova raz-
mahniti vojaški pretepi.
(59) Kjerkoli ste, karkoli počnete, se vam lahko zgodi, da ne gre vse po načrtu.
3.2.4.1 Tendence pri stavi naslonskega niza v poljubnostno pogojnih odvisnikih
Pri poljubnostno pogojnih odvisnikih pred matičnim stavkom se kaže tenden -
ca, da se kot prvo mesto ne šteje odvisnik, ampak prvi stavčni člen matičnega 
stavka. Šele njemu sledi naslonski niz. To kaže, da se poljubnostno pogojni 
odvisniki približujejo soredju, ki je značilno skladenjsko okolje za členek; 
slednji na položaj naslonskega niza namreč ne vpliva.
(60) Od Olimpije je ostalo le še ime. Kamor koli pride, vsak jo lahko premaga.
(61) Kakorkoli so prešteli, kakorkoli obrnili, bilo je premalo.
 19
 Redkeje se kakorkoli uporablja v dopustnih odvisnikih (Gregorčič 2023 : 79). Spodnji 
primer bi lahko interpretirali kot dopustni (parafraza a) ali poljubnostno pogojni (pa -
rafraza b).
(i) Kakorkoli je kartica priročna, se vendarle izkaže le za kos plastike, če nima de-
narnega kritja.
a. = Čeprav je kartica priročna …
b. = Ne glede na to, kako priročna je kartica …

—  213  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
3.2.4.2 Primeri med krajevnimi in poljubnostno pogojnimi odvisniki
Nekatere odvisnike z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi zaimki lahko interpre -
tiramo kot krajevne ali kot poljubnostno pogojne, kot prikazuje spodnji zgled. 
Mejo med krajevnim (interpretacija a) in poljubnostno pogojnim odvisnikom 
(interpretacija b) je v takih primerih med drugim teže določiti zato, ker sta obe 
vrsti odvisnikov družljivi in s tem strukturno neobvezni.
(62) Srbska glasbena zvezda dvigne na noge publiko, kjerkoli se pojavi. (Gregorčič 
2021: 80)
a. = … povsod/tam, kjer se pojavi.
b. = … ne glede na to, kje se pojavi.
Veznik kjerkoli zelo pogosto uvaja odvisnik kjerkoli se pojavi X, kar kaže, da 
je takšen prehod med krajevnimi in poljubnostno pogojnimi razmerji kljub si -
ceršnji redkosti znotraj krajevnega odvisnika produktiven, pa tudi bolj ali manj 
omejen predvsem na en veznik (kjerkoli) in na posamezne glagole ( pojaviti se).
(63) Kjerkoli se pojavi, povzroči popolno zmedo.
(64) Kjerkoli po svetu sem bil, sem vedno spoštoval zakone in običaje.
3.3 Soredje
Temeljne značilnosti soredij smo opisali v razdelku 2.2. Kot že omenjeno, je ta 
uvrstitev za slovenistiko nova, čeprav jo potrjujejo predhodne raziskave (Jakop 
2004; Gabrovšek 2023a: 309–324; gl. tudi razdelek 2.2).
Večina tu navedenih zgledov opravlja vlogo metajezikovnega komentarja, 
s katerim se govorec do vsebine drugega stavka opredeljuje ali se od nje di -
stancira. Na to med drugim kaže pogosta raba glagolov rekanja, mišljenja in 
zaznavanja (npr. misliti, pomeniti, razumeti, slišati, vzeti v pomenu razumeti). 
Za tovrstne zglede velja tendenca, da so soredni stavki od preostale povedi 
lahko ločeni ne le z vejicami, temveč tudi z drugimi nekončnimi ločili (oklepaj, 
pomišljaj, podpičje) ali celo s piko (67–70).
(65) Ah ja, kakor koli vzamemo, nori so tisti, ki zahtevajo referendum.
(66) Kakorkoli se čudno sliši, se mu zdi lažje ustvarjati v angleščini.
(67) Spraviti se velja z idejo, da slovenska diaspora (kakorkoli jo že razumemo) nika-
kor ni nekakšna »država zunaj države«, temveč neizbežen davek globalni družbi.
(68) Zdaj ima naziv direktor športa (karkoli naj bi to že pomenilo). 
(69) Dejstvo je, da so partizani – karkoli si že o njih mislimo – v izjemni situaciji, pod 
nemško in italijansko okupacijo, odšli v gozdove in se temu uprli.
(70) Eni temu pravijo samopreživetveni nagon, drugi volja do življenja, tretji pa bi 
dogajanje okoli 27-letnika opisali kot čudež. Kar koli že je, najbolj pomembno je 
to, da je danes zdrav.

—  214  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
Kot je razvidno iz zgledov (65) in (70), je tudi tu opaziti težnjo pri stavi na -
slonskega niza, da se kot prvo mesto ne šteje soredni stavek, ampak šele prvi 
stavčni člen drugega stavka, ki mu sledi naslonski niz (gl. razdelek 3.2.4.1).
Poseben tip soredja predstavljajo stavki z veznikom kakorkoli, katerih vlo -
ga je predvsem povezovalna (gl. Gregorčič 2021: 81). Taki stavki imajo vlogo 
diskurznih označevalcev, saj povzemajo predhodno besedilo in uvajajo sklep 
ali prehod z zastranitve na bistvenejši del sporočila. V zgledu (71) govorec za 
stavkom kakorkoli že je na kratko predstavlja sklep, ki izhaja iz predhodnega 
daljšega razmisleka o vplivu avtocest na življenje ljudi. V zgledu (72) pa stav -
ku kakorkoli že bo sledi bistvo govorčevega sporočila, medtem ko predhodno 
besedilo deluje kot zastranitev.
(71) Prenekateri težki kamion, ki vozi na avtocestno traso material, povzroča s svojim 
obnašanjem v prometu preplah med otroki, pešci in državljani v nemočnih osebnih 
avtomobilih. Tako prihaja v deželo lepša prihodnost, kot se govori. Kdor veruje 
v tako prihodnost, ravna v duhu časa, kdor dvomi, tvega, da ga razglasijo za 
nazadnjaka in neotesanca. Kakorkoli že je, hitra cesta gotovo prinaša to, da bo 
sodobni, podjetniško misleči človek, ki zdaj tarna nad neznosno hitrostjo življenja, 
samo še bolj hitel.
(72) Danes se bodo »spopadli« s kar obsežnim dnevnim redom, vendar na njem ni 
obravnave proračuna. Mogoče pa je, da ga bodo vseeno dobili na mizo. Ali se bo 
to zgodilo, se bo vedelo tik pred sejo. Kakorkoli že bo, dejstvo je, da ima župan 
nekaj težav s polnjenjem prihodkovne strani proračuna. (Gregorčič 2021: 81)
Povezovalni soredni stavki so zlasti pogosti v eliptični obliki (gl. razdelek 3.3.2).
3.3.1 Primeri med poljubnostno pogojnimi odvisniki in soredji
Posamezne zglede je mogoče razumeti na različne načine glede na to, kateri 
vidik poljubnosti, izražene z veznikom, je izpostavljen. Tako lahko v spodnjih 
zgledih stavke z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki razumemo kot opise 
poljubnih pogojev, ki ne vplivajo na uresničitev dejanja v matičnem stavku 
(parafraze a), ali kot metajezikovne komentarje, s katerimi govorci izražajo 
nevednost ali brezbrižnost v zvezi z uresničitvijo dejanja, opisanega v stavku 
z uvajalnim oziralnopoljubnostnim veznikom (parafraze b).
(73) »Žrtvam in njihovim družinam, kjer koli že so, izražam globok občutek solidarnosti 
in zaskrbljenosti,« je dejal papež.
a. = … ne glede na to, kje so …
b. = … vseeno mi je, kje so / ne vem, kje so …
(74) Kakršenkoli že bo izid, pomembno je, da v vzhodnem bloku potekajo prve prave 
volitve, in že samo to je bil dovoljšen razlog za veselje.
a. = Ne glede na to, kakšen bo izid …
b. = Vseeno mi je, kakšen bo izid …
(75) Karkoli mu že očitajo ali zamerijo, nihče ne more reči, da je bil pri svojem delu 
len, nesposoben in neuspešen.

—  215  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
a. = Ne glede na to, kaj mu očitajo ali zamerijo …
b. = Vseeno mi je, kaj mu očitajo ali zamerijo … / Ne vem, kaj mu očitajo ali
 zamerijo …
(76) To žal ne pomeni nič dobrega za čas po odhodu okupacijske koalicije, kadar koli 
se bo to že zgodilo.
a. = … ne glede na to, kdaj se bo to zgodilo.
b. = … vseeno mi je, kdaj se bo to zgodilo / … ne vem, kdaj se bo to zgodilo.
3.3.2 Elipti č ni soredni st a vk i
Eliptični soredni stavki so rabljeni enako kot neeliptični, saj so od preostale 
povedi ločeni z različnimi ločili in bodisi izpostavljajo govorčevo nevednost oz. 
brezbrižnost (77–78) bodisi opravljajo povezovalno vlogo, pri čemer je izrazita 
raba oziralnopoljubnostnega veznika kakorkoli (79–80). V eliptičnem sorednem 
stavku je ohranjen le oziralnopoljubnostni veznik in sporadično eden ali več 
členkov, ki poudarjajo poljubnost ( že, pač).
20
(77) Tako vladajoča garnitura (katera koli že) izpostavlja pozitivne sadove svojega 
vladanja in poskuša dokazati, da je bil dosežen napredek v primerjavi s preteklim 
obdobjem, medtem ko opozicija (katera koli že) poudarja napake in slabosti 
vladajočih.
(78) Na trenutke bi rada pobegnila pred pritiskom, ampak potem se opomnim, da bo 
že čez nekaj dni to le spomin, kakršenkoli že pač.
(79) Da je bila mera res polna, je natakarica nato brez kančka vljudnosti vrgla na mizo 
račun, po principu: spili ste kavo, zdaj pa marš iz lokala (da bodo prišli še drugi 
in jim bomo lahko zaračunali vodo!)! A ni nekoč veljalo, da je gost tisti, ki se mu 
mora gostinsko osebje prilagajati, saj si le tako zagotoviš ponovni obisk tega gosta? 
Kakorkoli že, mene ne bodo več videli tam.
(80) Dirkalniki so bili sicer vedno zadnji krik tehnike, vendar so danes do roba nabiti 
z elektronskimi pripomočki, tako da se vsako dirkačevo dejanje sproti izpisuje na 
računalnikih, prek katerih lahko tehniki v večini primerov pomagajo štirikolesniku, 
da pride do cilja. Marsikdo zato ugotavlja, da se je v sodobni formuli 1 izgubilo 
bistvo – človeški faktor. Kakorkoli, od tedaj naprej ni bilo nič več prepuščeno 
ugibanjem.
 20
 Spodnja zgleda sta sicer strukturno podobna zgledom (77–80), a sodita med dostavke 
(Toporišič 1992: 29).
  (i) Kaj pa, če nad njo visi grožnja, kakršna koli?
  (ii) Publika se je naveličala in hoče odrešitev. Kakršno koli.
  Tako rabljeni oziralnopoljubnostni zaimki imajo nevezniško vlogo in kažejo značilnosti 
izčrpnih k negativni polarnosti usmerjenih zaimkov, katerih raba je ustrezna le, ko so 
nam na voljo vse nanosniške alternative zaimka in ne le njihov del (Gregorčič 2023: 
32–33, 123–130). Zaradi te pomenske lastnosti oziralnopoljubnostni zaimki omogočajo t. 
i. dopolnilno rabo (angl. supplementary use; gl. Horn 2005; Gregorčič 2021, 2023), ki jo 
ponazarjata tudi zgornja zgleda: oziralnopoljubnostni zaimek opravlja vlogo poudarjanja 
poljubnosti izbire nanosnika, saj se pojavi za izrazom, katerega domena kvantifikacije 
je manjša.

—  216  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
4	 Z a kl ju č e k
V prispevku smo raziskali skladenjska okolja, v katerih se pojavljajo oziral -
nopoljubnostni vezniki. Ta so se izkazala za zelo raznolika, saj vključujejo 
skoraj vse stavčnočlenske tipe odvisnikov, to je osebkov, predmetni, povedko -
vodoločilni, krajevni, časovni, vzročnostni (poljubnostno pogojni) in načinovni 
odvisnik. Naša raziskava je hkrati pokazala, da oziralnopoljubnostni vezniki 
uvajajo tudi soredja.
V vseh tipih stavkov oziralnopoljubnostni vezniki izražajo poljubnost. 
Odvisniki z oziralnopoljubnostnimi vezniki tako lahko poimenujejo množico 
alternativnih nanosnikov, ki so dejanski udeleženci oz. okoliščine ponavljajoče -
ga se dejanja v matičnem stavku, enega samega nanosnika, katerega identitete 
govorec ne more ali ne želi povsem določiti, ali množico alternativnih pogo -
jev. Pomen poljubnosti in skladenjska vloga stavka z oziralnopoljubnostnim 
veznikom v odnosu do drugega stavka v povedi prinašata preplet lastnosti 
specifičnega pomena oziralnopoljubnostnega veznika in stavčnočlenske vloge 
odvisnika kot celote oz. modifikacijske vloge sorednega stavka.
VIRI IN LITERATURA
Korpus Gigafida v orodju NoSketch Engine 2.0. https://www.clarin.si/noske/sl.cgi/
first_form?corpname=gfida20_dedup;align= (8. 10. 2024).
Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0. https://viri.cjvt.si/gigafida/ (8. 10. 
2024).
Portal Fran. https://www.fran.si/ (8. 10. 2024).
Fenna BERGSMA, 2019: Mismatches in free relatives – grafting nanosyntactic trees. 
Glossa 4/1, 119. https://doi.org/10.5334/gjgl.821
Veneeta DAYAL, 1997: Free Relatives and »Ever«: Identity and Free Choice Readings. 
Proceedings of SALT 7. Ur. Aaron Lawson. Ithaca, NY: Cornell University. 99–116.
Kai VON FINTEL, 2000: Whatever. Proceedings of SALT 10. Ur. Brendan Jackson in 
Tanya Matthews. Ithaca, NY: CLC Publications. 27–39.
Dejan GABROVŠEK, 2023a: Slovenska zložena poved z vidika stopenj odvisnosti. 
Doktorska disertacija. Ljubljana.
Dejan GABROVŠEK, 2023b: Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. 
Jezik in slovstvo 68/3, 43–55. https://doi.org/10.4312/jis.68.3.43-55
Dejan GABROVŠEK, 2024a: Criteria for Subordination in Slovenian Multi-clause Sen -
tences. Jezikoslovlje 25/1, 69–95. https://doi.org/10.29162/jez.2024.2
Dejan GABROVŠEK, 2024b: Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled. 
Pleteršnikova dediščina: Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika. Ur. Marko Jesenšek. 
Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. 226–239. https://doi.org/10.18690/
um.ff.3.2024

—  217  —
Skladenjsko-pomenska analiza stavkov z uvajalnimi oziralnopoljubnostnimi vezniki
Dejan GABROVŠEK, 2024c: Backwards Anaphora and Backwards Ellipsis in Slovenian 
Multi-Clause Sentences. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16, 111–137. DOI: 
https://doi.org/10.3986/16.1.05
Dejan GABROVŠEK, 2024č: Criteria for Coordination in Slovenian Multi-clause Sen -
tences. Slavistica Vilnensis 67/1, 67–86. https://doi.org/10.15388/SlavViln.2024.69(1).5
Kristina GREGORČIČ, 2021: Pomenske lastnosti in značilnosti rabe slovenskih oziral -
nopoljubnostnih zaimkov. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 13, 61–84. https://
doi.org/10.3986/sjsls.13.1.04
Kristina GREGORČIČ, 2023: Semantični in pragmatični vidiki k negativni polarnosti 
usmerjenih nedoločnih zaimkov. Doktorska disertacija. Ljubljana.
Kristina GREGORČIČ, 2024: The use, meaning and functions of Slovene bare 
pro nouns. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 1 6, 2 7 – 5 7 . DO I : h ttps :/ / do i .
org/10.3986/16.1.02
Irene HEIM, 1990: E-Type Pronouns and Donkey Anaphora. Linguistics and Philosophy 
13, 137–177.
Larry R. HORN, 2005: Airport ’86 Revisited: Toward a unified indefinite any. Reference 
and Quantification: The Partee Effect . Ur. Gregory N. Carlson in Francis Jeffry Pelletier. 
Stanford: CSLI Publications. 179–205. 
Rodney D. HUDDLESTON, Geoffrey K. PULLUM, 2008: The Cambridge Grammar of 
the English Language. Cambridge, New York: Cambridge University Press.
Nataša JAKOP, 2004: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Breda POGORELEC, 2021: Veznik v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Randolph QUIRK, Sidney GREENBAUM, Geoffrey LEECH, Jan SVARTVIK, 1994: A 
Comprehensive Grammar of the English Language. New York: Longman.
Mojca SMOLEJ, 2015: Particle clauses. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 
10, 127–137.
Anna SZABOLCSI, 2019: Unconditionals and free choice unified. Proceedings of SALT 
29. Ur. Katherine Blake et al. Los Angeles: University of California. 320–340. https://
doi.org/10.3765/salt.v29i0.4616
Radek ŠIMÍK, 2018: Ever free relatives crosslinguistically. Proceedings of Sinn und 
Bedeutung 22/2. (ZASPiL 61). Ur. Uli Sauerland et al. Berlin: ZAS. 375–392. https://
semanticsarchive.net/Archive/GE4MWViN/Simik.pdf (8. 10. 2024).
Branislava VIČAR, 2011: Parenteza v novinarskem in parlamentarnem diskurzu. Ma-
ribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska 
fakulteta.
Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.
Jože TOPORIŠIČ, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Andreja ŽELE, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku. (Linguistica et philologica). Lju -
bljana: ZRC SAZU. 
Andreja ŽELE, 2014: Slovar slovenskih členkov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

—  218  — Slavia Centralis 2/2024
Kristina Gregorčič, Dejan Gabrovšek
Andreja ŽELE, 2016: Odvisniki v slovenščini: vsebinski odvisniki in nepravi prislov -
nodoločilni odvisniki. Slavistična revija 64/2, 81–94.
Andreja ŽELE, 2017: Razmerje osebek proti osebkov odvisnik v slovenskih povedih. 
Slavistična revija 65/1, 81–97.
SYNTACTIC AND SEMANTIC ANALYSIS OF CLAUSES INTRODUCED BY 
SLOVENIAN KOLI-PRONOUNS
The paper presents an analysis of Slovenian relative clauses with introductory koli-
pronouns (e.g. kdorkoli ‘whoever’, karkoli ‘whatever’), which are morphologically 
marked by the ever-like suffix - koli. The basis for the syntactic classification of relative 
clauses with introductory koli-pronouns (koli-clauses) is the classification of Slovenian 
subordinate clauses introduced by Gabrovšek (2023b, 2024b) and adopted by Gregorčič 
(2021, 2023). The paper discusses the syntactic functions of a wide range of koli-clauses 
attested in the Corpus of Written Standard Slovenian Gigafida 2.0, showing that these 
can be both nominal and adverbial clauses, functioning as subjects, objects, subject 
complements, object complements or adverbial adjuncts. The paper also draws attention 
to the disjunct- and conjunct-like behaviour (Quirk et al. 1985) of koli-clauses whose 
main informative focus is on showing the speaker’s attitude, or their perception of logi -
cal connections between clauses or larger units of text. These have a more peripheral 
syntactic function than other koli-clauses and are often found in elliptical constructions. 
Furthermore, the common semantic properties displayed by koli-clauses are presented, 
which are parallel to those observed by Šimík (2018) and Szabolcsi (2019) for languages 
other than Slovenian.