Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 3 UDK 630 / ISSN 0024-1067 marec 2005 uvodnik Razvoj lesne industrije je na{a razvojna prilo`nost V zadnjem ~asu se v Sloveniji veliko ukvarjamo s strate{kim na~rtovanjem. Tako gospodarstveniki kot politiki predstavljajo svoje poglede na to, katere dejavnosti v Sloveniji imajo v ostri svetovni konkurenci najve~je mo‘nosti za razmah. Nekako skupna ugotovitev vseh je, da so storitve s poudarjenim dele‘em znanja na{a prva razvojna prilo‘nost. Industrija je manj zanimiva. ^e pa se vidijo dobre prilo‘nosti tudi v kak{ni proizvodnji, gre za novo industrijo z izdelki, ki zadovoljuje dana{nje hitro spreminjajo~e se potrebe potro{ni{ko usmerjene dru‘be. Na~eloma se tudi sam strinjam s tak{no usmeritvijo. Narobe pa je, da je razvoj teh dejavnosti postal edino zveli~aven, pozablja pa se na razvoj klasi~ne industrije, ki danes {e vedno predstavlja hrbtenico slovenskemu gospodarstvu. Tako je neupravi~eno zapostavljena tudi lesna industrija, ki se resnici na ljubo ne more pohvaliti z dobrimi rezultati v zadnjem desetletju. Za to smo najve~ krivi lesarji sami, ker smo se prepo~asi prilagajali na novonastale tr‘ne razmere. Slabim rezultatom pa so botrovali tudi hitro padanje povpra{evanja v Z Evropi zaradi ~esar je velik prese‘ek proizvodnih kapacitet in se zato prodajne cene slab{ajo iz leta v leto, nenaden padec ameri{kega dolarja in ma~ehovski odnos dr‘ave do izvozno orientirane in delovno intenzivne lesne panoge. Razlogi, da sem trdno prepri~an v perspektivnost predelave lesa so: 1. Trg lesnih izdelkov v Evropi je ogromen, saj samo v EU letna prodaja zna{a ve~ kot 160 milijard EUR; 2. Slovenski izdelki so uveljavljeni ne samo v Evropi ampak tudi v S Ameriki. Nismo lesarji zastonj dolga leta najve~ji aktivni izvozniki. 3. Smo prakti~no edina pomembna gospodarska veja z lastno surovinsko bazo. 4. Lesna industrija se uvr{~a med “~istej{e” industrije. 5. Izvoz na{ih izdelkov v EU bomo s sprostitvijo pretoka delovne sile kmalu lahko oplemenitili z dodatnim izvozom storitev kot primer z monta‘o notranjih vrat in pohi{tva na Bavarsko. 6. Imamo lastne kadre z znanjem, tradicijo in predvsem ho~emo postati eden klju~nih dejavnikov v razvoju slovenskega gospodarstva. Zato je vsak nacionalni strate{ki na~rt, ki lesne industrije ne bo ustrezno umestil med razvojne prilo‘nosti, napa~en in {kodljiv za Slovenijo. Alojz BURJA, LIP Bled d.d. kratke novice kazalo stran stran 52 57 Problem kontaktne Bakrovi pripravki in za{~ita toplotne upornosti pri lesa dolo~evanju stacionarne Copper based formulations and wood enoosne tolotne preservation prevodnosti pre~no avtorja Miha HUMAR, Franc POHLEVEN orientiranega lesnega tkiva The problem of contact heat resistance in determining stationary monoaxial heat conductivity of transversely oriented wood tissue avtorji Bojan BUČAR, Miran MERHAR, Bojan GOSPODARIC Razvoj lesne industrije je na{a razvojna prilo`nost 49 Alojz Burja Primerjalna ocena `ivljenjskega cikla lesa 63 Niko Torelli Kjotski protokol - upanje ali kaplja v morje? 66 Niko Torelli Premazi za za{~ito lesa in lesenih tal 67 Moto vi{je lesarske strokovne {ole - prakti~na aplikativnost programov 75 Intervju z Zdenko Steblovnik, ravnateljico Vi{j e lesarske strokovne {ole Sanja Pirc Kakovostna prenova lesarskega {tudija po Bolonjski deklaraciji (1. del) 78 Mirko Tratnik iz vsebine Novosti iz zastopni{kega programa Lesnine in`eniring d.d. Ljubljana - stroj za spajanje furnirja KUPER FL/Rapid 56 Sejem DOM 2005 73 Razvoj notranjih vrat Lipbled po novem 83 Skupina JAVOR v letu 2004 z dobi~kom 86 Weinigovi sodobni sistemi optimiranja raz`agovanja masivnega lesa 87 Slovensko - finska naveza v skupni projekt 89 Obvezna razkritja v letnih poro~ilih gospodarskih dru`b 90 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Podro~je mizarstvo - 13. del 92 kratke novice Na sejmu ZOW 2005 Bad Salzuflen Lama predstavila POWERFIX Na sejmu ZOW 2005 v Bad Salzuf-lenu, Nem~ija, je Lama predstavila novi spoj POWERFIX, ki zdru‘uje spoznanja, pridobljena v desetletjih proizvajanja spojnega okovja. V zadnjih letih je Lama utrdila svoj polo‘aj kakovostnega dobavitelja od-mi~nih spon na svetovnem trgu in {e naprej pove~uje tr‘ni dele‘ v skoraj 50 dr‘avah. @elja nuditi kupcem popolno paleto proizvodov vodi h krepitvi razvojnih aktivnosti tudi na drugih pod-ro~jih njihovega proizvodnega programa. Zadnji rezultat razvoja spojnega okovja je Powerfix, nova ekscentri~na spojka in stezni vijak, kjer je vsaka podrobnost zasnovana z namenom re{iti specifi~ne probleme pohi{tvenih proizvajalcev, povezane z monta‘o pohi{tva in zagotavljanjem optimalne stabilnosti konstrukcije. Ekscentri~na spojka Powerfix je primerna za vse materiale. Njena oblika in za{~ita pred odvijanjem zagotavljata ijaLeS 57(2005) 3 kratke novice ve~jo stabilnost pohi{tva. S {ir{im kotom pritegovanja (200°) omogo~a uporabniku kompenzacijo nenatan~-nega vrtanja in dovoljuje ponovna prite-govanja. Stezni vijak pa lahko uporabnik namesti hitreje, bolj natan~no in brez ve~je {kode za material. S Powerfixom Lama lahko zadovolji {e tako zahtevne pohi{tvene proizvajalce. Skupaj s {iroko paleto odmi~-nih spon nudi mo‘nost optimalne re-{itve za monta‘o in delovanje pohi{tva. ALPLES na sejmu pohi{tva MEBEL 2005 v Makedoniji LAMA - Recertifikacija ISO 9001:2000 Predstavniki BVQI Slovenija so februarja 2005 podjetju Lama d.d. Dekani ponovno podelili certifikat za u~inko-vitost sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2000. Lama si prizadeva za odli~nost na vseh podro~jih poslovanja, zato je ‘e davnega leta 1995 pridobila certifikat kakovosti ISO 9001. Ker je ta mednarodni standard do‘ivel spremembe, so leta 2003 sistem kakovosti prilagodili procesnemu na~inu vodenja in pridobili certifikat ISO 9001: 2000. Standard zahteva vzdr‘evanje in nenehno izbolj{evanje u~inkovitosti sistema vodenja kakovosti, kar se pregleduje z rednimi recertifikacijskimi presojami. V februarju so predstavniki BVQI Slovenija izvedli redno recertifikacijsko presojo in Lami podelili certifikat za nadaljnja {tiri leta. Certifikat potrjuje, da je Lama sistemsko in procesno osre-doto~ena na odjemalce. Prizadeva si za jasno enotnost namena in usmeritve organizacije ter polno vklju~enost zaposlenih in njihovih sposobnosti v korist organizacije. Zaveda se, da so organizacija in njeni dobavitelji vzajemno odvisni, zato vzajemno koristni odnosi pove~ujejo koristi obeh strani. Eno temeljnih na~el sistema je tudi prizadevanje za nenehno izbolj{evanje. Podjetje ALPLES, d.d. je tudi letos sodelovalo na mednarodnem sejmu pohi{tva, ki vsako leto v mesecu marcu poteka v glavnem mestu Makedonije – Skopju. Leto{nji ‘e 31. sejem MEBEL 2005 je trajal od 22. do 27. marca. Od slovenskih proizvajalcev pohi{tva je ALPLES iz @eleznikov predstavil svoje proizvode na 100 m2 razstavnih povr{in v okviru trgovske hi{e Jugo-export stil Skopje. Obiskovalci sejma so med razstavnimi eksponati najve~ pozornosti namenili novi spalnici BALADA. Tudi strokovna komisija je v kategoriji pohi{tvo za opremo spalnic programu BALADA podelila najvi{jo nagrado – DIPLOMO SEJEMSKI GLOBUS. Vabilo na pripravljalni seminar STROKOVNI IZPIT ZA ODGOVORNO PROJEKTIRANJE IN VODENJE DEL V LESARSTVU Zveza lesarjev Slovenije bo v sodelovanju z DIT lesarstva Ljubljana organizirala pripravljalni seminar za strokovni izpit za odgovorno projektiranje in vodenje del v lesarstvu. Ob zadostnem {tevilu prijavljenih kandidatov ga bomo izvedli junija 2005 v Ljubljani na BF-Oddelku za lesarstvo . Vse zainteresirane vabimo, da se nam prijavite najkasneje do 15. maja 2005, in sicer • na tel. {t. (01) 421 46 60 • ali po elektronski po{ti: sanja.pirc@siol.net • ali zoran.trost@bf.uni-lj.si Izpit se bo opravljal 1. 12. 2005 na In‘enirski zbornici Slovenije, tako da bo dovolj ~asa za pripravo in prijavo (ve~ podatkov na http://www.zls-zveza.si oziroma http://www.izs.si). ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj UDK: 630*174.4 izvirni znanstveni ~lanek (Original Scintific Paper) Problem kontaktne toplotne upornosti pri določevanju stacionarne enoosne toplotne prevodnosti prečno orientiranega lesnega tkiva The problem of contact heat resistance in determining stationary monoaxial heat conductivity of transversely oriented wood tissue avtorji Bojan BUČAR, Miran MERHAR, Bojan GOSPODARIC, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, SI-1000 Ljubljana izvleček/Abstract V ~lanku je prikazana analiza vpliva kontaktne toplotne upornosti na toplotno prevodnost slojevitega nevezanega masivnega lesnega kompozita, izdelanega iz javorjevega lesa (Acer pseudoplata-nus). Uporabljena je bila stacionarna eksperimentalna metoda z mo‘nostjo zvezne nastavitve temperaturne razlike neodvisno od preizku{anca. Med eksperimentom je pri{lo v seriji predhodno paralelno uravnove{enih preizku{ancev do pojava ob~utnega vla‘nostnega gradienta, kar je izklju~no posledica Soret-ovega efekta. Neposrednega vpliva nastalega vla‘nostnega gradienta na toplotno prevodnost slojevitega kompozita nismo analizirali. Prikazani in pojasnjeni so rezultati opravljenih analiz. Hipoteza o signifi-kantnem vplivu kontaktne toplotne upornosti se je izkazala za pravilno. The paper presents the analysis of the influence of contact heat resistance in heat conductivity of layered unbound massive wood composite made of maple wood (Acer pseudoplatanus). A sta- tionary experimental method was used, permitting continuous temperature setting independently of the test specimen. During the experiment, a significant humidity gradient occurred in the series of previously conditioned test specimens, which was exclusively the result of the Soret effect. Direct influence of the resulting humidity gradient on heat conductivity of layered composite was not analysed. The results of the analyses performed are presented and clarified. The hypothesis of a significant influence of contact heat resistance has been proven correct. Klju~ne besede: toplotna prevodnost lesa, kontaktni toplotni upor, Soretov efekt, termodifuzija Key words: thermal conductivity of wood, contact thermal resistance, Soret effects, thermal-diffusion Uvod Prenos toplote si v splo{nem lahko predstavljamo kot prenos energije, ki ga pogojuje razlika temperatur. V osnovi poznamo tri osnovne na~ine prenosa toplote, in sicer konvekcijo, prevajanje oziroma kondukcijo ter sevanje, vsekakor pa je lahko prenos toplote glede na naravo prenosa tudi kombiniran. S prevajanjem kot na~inom prenosa toplote se sre~amo tako pri trdnih snoveh kakor tudi pri fluidih. Zaradi ve~-jih medmolekularnih razdalj ter bolj neurejenega gibanja molekul je prevod toplote pri fluidih manj u~inkovit. Zaradi tega je toplotna prevodnost plinov in teko~in v splo{nem manj{a kot pri trdnih snoveh. Prevajanje toplote je nedvomno molekularen pojav. To je razvidno tudi iz podobnosti ena~b, ki jih uporabljamo za opis toplotne prevodnosti, in ena~b, ki opisujejo prenos gibalne koli~ine in snovi z enodimenzionalno difuzijo. V vseh primerih je snovni oziroma energijski tok pro- ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj porcionalen gradientu ustrezne spremenljivke, koeficient proporcional-nosti pa je snovna lastnost. Les je po svoji naravi higroskopen ce-lularen anizotropen kompozit z dokaj izrazito nehomogenostjo. Toplotna prevodnost lesa in lesnih kompozitov je nedvomno ena pomembnej{ih fizikalnih lastnosti tako s tehnolo{kega kakor tudi uporabnostnega vidika polproizvodov in kon~nih proizvodov. Zaradi speci-fi~ne zgradbe in higroskopnosti lesa leta prevaja toploto tako, da te~e del toplotnega toka skozi trdno snov, ki jo predstavlja celi~na skeletna struktura, del toplotnega toka pa gre skozi teko~i in plinski medij. Vpliv specifi~ne strukture lesa v smeri temperaturnega gradienta ima pri prevajanju toplote nedvomno odlo~ilno vlogo, kar se ka‘e tudi v analogiji med anizotropijo strukture usmerjenega tkiva in anizotropijo toplotne prevodnosti /2, 9/. V pre~ni smeri je toplotna prevodnost pribli‘no dva- do trikrat ni‘ja od prevodnosti v vzdol‘ni smeri. Toplotna prevodnost lesa je v veliki meri odvisna tudi od vla‘nosti lesa in njegove gostote v absolutno suhem stanju /2/. V obeh primerih gre za pozitivno in linearno odvisnost /2,12/, pri ~emer pa izrazitost vpliva nara{~ajo~e vla‘nosti z nara{~ajo~o izhodi{~no gostoto blago nara{~a /2/. S toplotno prevodnostjo lesa so se v preteklosti ukvarjali {tevilni avtorji. Problematika toplotne prevodnosti lesa se je pogosto navezovala na problematiko stacionarne oziroma nesta-cionarne neizotermne difuzije vezane vode /4, 6, 7, 8, 10, 13/. Za modeliranje toplotne prevodnosti lesa so bile pogosto uporabljene enake metode kot za modeliranje difuzije vezane vode / 3/, obstajajo pa tudi publikacije o vplivu izmerjenih vrednosti na zanesljivost modeliranja transporta toplote /5/. Ve~ina podatkov o toplotni prevodnosti lesa je bila pridobljena z uporabo klasi~ne stacionarne eksperimentalne metode z vro~o plo{~o /10/. Vzorec mora biti izpostavljen toplotnemu toku iz vro~e plo{~e toliko ~asa, da se v materialu vzpostavi linearni temperaturni gradient. Temperaturno razliko ustvarja toplotni ponor, ki je lahko okolica ali pa hlajena plo{~a, ki je v stiku z vzorcem. Ko se vzpostavi stalni temperaturni gradient, lahko vzorcu znane geometrije posredno dolo~imo toplotno prevodnost. Za to potrebujemo zgolj stacionarno temperaturno razliko in koli~ino dovedene elektri~ne energije, ki je potrebna za vzdr‘evanje temperature vro~e plo{~e v stacionarnem stanju. Omenjena metoda je dokaj enostavna, vpra{ljiva pa je njena zanesljivost. Razloga za dvom o zanesljivosti omenjene metode sta dva, in sicer pojav kontaktne toplotne upornosti med plo{~o in vzorcem ter pojav termodifuzijskega gradienta, ki je posledica Soretovega efekta /7,8,10/. Pojavi se namre~ masni tok vlage v smeri padajo~ega temperaturnega gradienta, ki ni povezan z obstojem vla‘nostnega oziroma koncentracijskega gradienta. Toplotna prevodnost ^e predpostavimo, da je toplotni tok vektorska spremenljivka, ga lahko izrazimo v obliki /1/ -kVT = -k\i — +j — + k--ox oy oz (1) pri čemer pomeni fc toplotno prevodnost snovi, Y je Hamiltonov operator, T(x, y, z) pa je skalarno temperaturno polje. Enačba je popolni zapis Fou-ner-jevega zakona in velja za poljuben koordinatni sistem. Enačba pove, da je toplotni tok proporcionalen temperaturnemu gradientu, vendar nasprotno usmerjen. Iz enačbe izhaja tudi dejstvo, da je vektor toplotnega toka pravokoten na izoterme temperaturnega polja. V primeru, ko imamo opravka z enoosnim toplotnim tokom skozi dolo- ~eno snov, lahko zapi{emo Fourier-jev zakon v obliki (2) ^e zgornjo ena~bo, ki predstavlja enoosni toplotni tok, pomno‘imo s karakteristi~no prese~no povr{ino materiala A, skozi katero tok te~e, dobimo zvezo, ki izra‘a koli~ino toplote, ki se v enoti ~asa prenese skozi material. Ker je toplota Q skalarna spremenljivka, postane predznak irelevanten in lahko zapi{emo (3) Ko je v materialu s konstantno toplotno prevodnostjo k in s karakteristi~no dimenzijo L dose‘eno stacionarno stanje brez notranje generacije toplote, je temperaturni gradient linearen. ^e to v ena~bi 3 upo{tevamo in jo {e nekoliko prilagodimo, jo lahko uporabimo kot izraz za toplotno upornost Rkond, in sicer v obliki (4) Toplotna upornost snovi je torej odvisna od specifi~ne toplotne upornosti, ki pomeni recipro~no vrednost toplotne prevodnosti k, prese~ne povr{ine, skozi katero naj bi se vzpostavil toplotni tok, in dimenzije preizku{anca v smeri gradienta L. ^e imamo opravka z ve~jim {tevilom preizku{ancev, ki so obi~ajno sestavljeni tako, da tvorijo paralelno oziroma serijsko nevezano kompozitno strukturo, je poleg osnovnih toplotnih upornosti treba upo{tevati {e dodatne tako imenovane kontaktne toplotne upore, ki nastanejo na sti~nih povr{inah. Kontaktni toplotni upori so posledica morfolo{kih zna~ilnosti stikajo~ih se povr{in, le-te pa vplivajo na razmerje med realno in nominalno sti~no povr-{ino. Za kontaktno toplotno upornost ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj je poleg geometrijskih zna~ilnosti po-vr{in zelo pomembna tudi deforma-bilnost materialov, ki je dolo~ena z izborom materialov, ter normalne povr-{inske obremenitve. Nara{~ajo~e normalne obremenitve in deformabilnost sodelujo~ih struktur zni‘ujejo kontaktni toplotni upor. Podobno kot v elektri~nih tokokrogih, lahko tudi v toplotnih tokokrogih upore skladno z na~inom njihove vezave enostavno se{tevamo. V primeru stacionarne metode za dolo~anje toplotne prevodnosti materialov imamo potemtakem poleg osnovne toplotne upornosti Rkond {e dva kontaktna toplotna upora Rk, ki sta lahko enaka ali pa tudi razli~na. S slednjim primerom imamo opraviti tedaj, kadar imamo na eni povr{ini vzorca konduktivni, na drugi povr{ini pa konvektivni prehod toplotnega toka. Dodatni kontaktni toplotni upori se pojavijo tudi v primeru nevezanih slojevitih kompozitov. ^e predpostavimo, da sta na obeh sti~nih povr-{inah kontaktna toplotna upora enaka in da je v slojevitem kompozitu enako debelih lamel enakega materiala, lahko celotni toplotni upor zapi{emo v obliki : nRtmd + (n - i)Rs + 2Rt,, (5) pri ~emer je kontaktni toplotni upor med dvema lamelama. Ker so notranji kontaktni upori obi~ajno zelo majhni, jih lahko zanemarimo /11/ in izrazimo celotni toplotni upor v obliki R, nRk)ml+2Rk (6) Iz ena~be je razvidno, da lahko dolo-~imo osnovni toplotni upor in s tem tudi toplotno prevodnost presku{anega materiala zgolj v primeru, ko poznamo kontaktni toplotni upor na sti~nih po-vr{inah. Material in metoda Vzorce dimenzije 60 mm x 50 mm x 0,5 mm smo izdelali iz rezanega javo-rjevega furnirja (Acer pseudoplatanus) Slika 1. Shematski prikaz eksperimentalnega sistema debeline 0,5 mm. Uravnovesili smo jih v klimi nad nasi~eno raztopino NaNO3 pri temperaturi 22 0C. Po uravnove-{anju smo vse listi~e oziroma lamele stehtali. Izvedli smo dva razli~na eksperimenta, ki sta potekala v enakih pogojih. V prvem eksperimentu, ki smo ga izvedli z namenom, da bi dolo~ili temperaturni in vla‘nostni gradient, smo v napravo za dolo~anje toplotne prevodnosti vstavili hkrati serijo osmih listi~ev. Med listi~e smo namestili ter-mo~lene tipa E, ki so omogo~ili kas-nej{e spremljanje temperaturnega gradienta. Celotni sistem smo vla‘nostno izolirali tako, da masna izmenjava med vzorcem in okolico ni bila mo‘na. Po zaklju~ku eksperimenta smo vsem listi~em dolo~ili vla‘nost. V drugem eksperimentu pa smo vstavljali listi~e med grelno in hladilno plo{~o eksperimentalne naprave postopno. Po vsaki vstavitvi novega listi~a smo po~akali, da se je vzpostavilo stacionarno stanje, nato pa smo pri~eli z merjenjem mo~i, ki je bila potrebna za vzdr‘evanje stanja. Meritve elektri~ne mo~i v stacionarnem stanju vzorca so trajale poljubno dolgo. Med eksperimentom sta bili temperaturi plo{~ ves ~as enaki, in sicer je imela grelna plo{~a temperaturo 45 0C, hladilna plo{~a pa 15 0C . Shematsko je eksperimentalna naprava prikazana na sliki 1. Naprava za merjenje toplotne prevodnosti je sestavljena iz dveh lo~enih sistemov, in sicer grelnega sistema na eni in hladilnega sistema na drugi strani. Za gretje sistema smo uporabili 100 W uporovni grelnik, za hlajenje pa 50 W Peltierjev element. Temperaturi obeh sistemov sta bili izpostavljeni lo~enima regulacijskima sistemoma. Temperatura grelne plo{~e je bila izpostavljena regulaciji, ki smo so izvedli s PID regulatorjem Shinko GCR, temperatura hladilne plo{~e pa impulzno {irinski regulaciji. Toplotno mo~ dolo~amo posredno z meritvijo toka in napetosti grelnega elementa. Za zajem vseh potrebnih parametrov smo uporabili osebni ra~unalnik z vgrajeno merilno kartico National Instruments NI-PCI 6014 in programsko opremo LabView. Rezultati in razprava Potek stacionarnega temperaturnega in vla‘nostnega gradienta v nevezanem slojevitem kompozitu je prikazan na sliki 2. Temperaturni gradient je linearen, vla‘nostni pa eksponenten. Vla‘-nostni gradient je izklju~no posledica termodifuzije oziroma Soretovega efekta, le-ta pa se pojavi ob formiranju temperaturnega gradienta. Stacionarni temperaturni gradient pomeni, da te~e skozi serijo preizku{ancev konstanten toplotni tok, ki ga dovajamo z grelnim ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj telesom. Stacionarni vla‘nostni gradient pa v na{em primeru, ko je sistem vla‘nostno izoliran, pomeni stanje brez masnega toka. Obstoj gradienta, ki pomeni prerazporeditev vlage, to pomeni, da postane za~etna vla‘nost pov-pre~na, je mo‘en zgolj zaradi energijsko uravnove{ene porazdelitve vlage in temperature. S pove~evanjem vla‘-nosti se toplotna prevodnost lesa dejansko linearno pove~uje /2,12/, povpre~-na toplotna prevodnost pa ostane nespremenjena. To pomeni, da pojav vla‘-nostnega gradienta v zaprtem sistemu ne vpliva na spremembo skupnega toplotnega upora. Odvisnost med skupnim toplotnim uporom in {tevilom lamel je prikazana na sliki 3. ^e v ena~bo 6 vnesemo vrednosti iz ena~be regresijske premice, dobimo za in vrednosti 1,195 oziroma 1,103 k/W. Iz vrednosti za lahko z upo{tevanjem ena~be 4 izra~unamo vrednost za toplotno prevodnost , ki zna{a v na{em primeru 0,139 W/m.K. Teoreti~no bi za izra~un obeh toplotnih uporov zado{~ali ‘e dve meritvi na preizku{ancih dveh razli~nih debelin, pri ~emer naj bi bili normalna obremenitev in pa morfologija sti~nih povr{in preizku{anca v obeh primerih enaki. Ker je dejansko potrebno {tevilo meritev oziroma debelin materiala odvisno od ‘elene zanesljivosti in variabilnosti izmerjenih vrednosti posameznih meritev, je smiselno, da ga dolo~imo za vsak primer posebej. Na sliki 4 je prikazano razmerje med kontaktnim toplotnim uporom ter celotno izmerjeno toplotno upornostjo. Z nara{~ajo~im {tevilom lamel oziroma skupno debelino preizku{anca de-le‘ kontaktne toplotne upornosti dokaj hitro pada. ^e bi ‘eleli, da bi v na{em primeru padel dele‘ kontaktne toplotne upornosti pod 5 %, bi moral biti preizku{anec sestavljen iz 54 lamel, kar pomeni skupno debelino 27 mm. 16 60 14 - y=7,657x+ 19,032 R2 = 0,977 ^.^--E 3 50 12 - ^"""^""©-^ JUL--""""' - 40 u (%) SO O -^^^^^^^-^ -3o£ 6 - y=13,884e°'160x R2 = 0,973 - 20 - 10 2 ..... 0 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 Oddaljenost od hladne plošče (mm) Slika 2. Porazdelitev temperature ( ) in vla‘nosti (0) v preizku{ancu, v odvisnosti od oddaljenosti od hladne plo{~e Slika 3. Celotna toplotna upornost v odvisnosti od {tevila lamel Slika 4. Dele‘ kontaktne upornosti v odvisnosti od {tevila lamel ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj Sklep Prikazana je analiza vpliva kontaktne toplotne upornosti na toplotno prevodnost slojevitega nevezanega masivnega lesnega kompozita. Uporaba stacionarne metode dolo~anja enoosne toplotne prevodnosti pre~no orientiranega lesnega tkiva je smiselna zgolj v primeru, ko poznamo kontaktne toplotne upore, ki so posledica morfolo{kih zna~ilnost sti~nih povr{in. Dolo~imo jih lahko samo v primeru, ko poznamo zvezo med debelino oziroma kara-kteristi~no dimenzijo preizku{anca v smeri temperaturnega gradienta kot neodvisno ter skupnim toplotnim uporom kot odvisno spremenljivko. Med posameznimi meritvami naj bi normalne obremenitve in pa morfolo{ke zna~ilnosti sti~nih povr{in ostale kar se da nespremenjene. Med eksperimentom se v slojevitem preizku{ancu pojavi vla‘nostni gradient, ki je posledica termo-difuzije, le-ta pa je posledica temperaturnega gradienta. literatura 1. Incropera, F.P.; De Witt, D.P. 1990. Fundamentals of heat and mass transfer. Third edition. John Wiley and Sons, 919 str. 2. Kollmann, F.F.P.; Côté, W.A. 1984. Principles of wood science and technology. Solid wood. Springer - Verlag, 591 str. 3. Khattabi, A.; Steinhagen, P. 1993. Analysis of transient nonlinear heat conduction in wood using finite-difference solutions. Holz als Roh- und Werkstoff 51 (4), 272-278 4. Kisseloff, P. 1969. Feuchtigkeitsbewegung und Wärmeleitung in Holz. Holz als Roh- und Werkstoff 27 (7), 245-253 5. Olek, W.; Weres, J.; Guzenda, R. 2003. Effects of thermal conductivity data on accuracy of modeling heat transfer in wood. Holzforschung 57 (3), 317-325 6. Peralta, P.N.; Skaar C. 1993. Experiments on steady-state nonisothermal moisture movement in wood. Wood and Fiber Science, 25 (2), 124-135 7. Siau, J.F.; Babiak, M. 1983. Experiments on nonisothermal moisture movement in wood. Wood and Fiber Science, 15 (1), 40-46 8. Siau, J.F.; Bao, F.; Avramidis, S. 1986. Experiments on nonisothermal diffusion of moisture in wood. Wood and Fiber Science, 18 (1), 84-89 9. Siau, J.F. 1995. Wood: Influence of moisture on physical properties. Department of wood science and forest products. Virginia Polytechnic Institute and State University, 227 str. 10. Suleiman, B.M.; Larfeldt, J.; Leckner, B.; Gustavsson, M. 1999. Thermal conductivity and diffusivity of wood. Wood Science and Technology 33, (6), 465 - 473 11. [ega, B. 2002. Vpliv lepilnega spoja na pre~no difuzijo vodne pare, Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 104 str. 12. www.acadjournal.com/ 13. Quarles S.L.; Erickson, R.W. 1990. Examples of nonisothermal moisture movement in wood. Wood and Fiber Science, 22 (3), 314-325 Novosti iz zastopni{kega programa Lesnine in‘eniring d.d. Ljubljana - stroj za spajanje furnirja KUPER FL/Rapid Firma KUPER iz Rietberga je specializirana za vse vrste strojev za obdelavo furnirja, za stroje za embaliranje s folijo in {tiristranske skobeljne stroje. Na leto{njem sejmu Ligna v Hannovru 02.- 06.05.2005 bo Kuper predstavil novost – FL / Rapid za spajanje furnirjev, ki so predhodno premazani z lepilom. Pri nadaljnji obdelavi so furnirji velikokrat izpostavljeni visokim temperaturam in nateznim obremenitvam (npr. v tehnologiji membranskega opla{~anja). Za ta namen je najprimer-nej{a uporaba se~ninsko formalde-hidnega lepila. Pri tovrstnem spajanju furnirjev je potrebno isto~asno dovajanje toplote in pritisk vzdol‘ dalj{e transportne poti. Stroj FL / Rapid je opremljen s transportno verigo, ki transpor-tira obdelovanec in ga isto~asno ogre- va. Namenjen je za spajanje furnirjev debeline 0,3 – 1,2 mm in {irine od 45 mm naprej in ima mo‘nost zelo natan~nega nastavljanja pritiska in hitrosti pomika glede na vrsto furnirja. Kuprov patent in absolutna novost na tr‘i{~u je vstavljanje ozkih vzdol‘nih trakov furnirja med dva {ir{a kosa furnirja, s ~imer lahko zelo popestrimo sliko spojenih furnirjev in ustvarimo razne vzorce. HEINRICH KUPER GmbH & Co. KG Bruchstraße 13 – 19 DE-33397 Rietberg http://www.kuper.de. Generalni zastopnik: LESNINA IN@ENIRING d.d. Parmova 53, 1000 Ljubljana tel.: 01/4720-667, -632, faks: 01/436 2191 e-mail: lesnina.zastopstva@ siol.net www.lesnina-inzeniring.com ijaLeS 57(2005) 3 46 raziskave in razvoj UDK: 630*844 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Bakrovi pripravki in za{~ita lesa Copper based formulations and wood preservation avtorja Miha HUMAR*, Franc POHLEVEN, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, Ljubljana * e-po{ta: miha.humar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Bakrovi pripravki se za za{~ito lesa uporabljajo `e ve~ kot 200 let in {e danes so najpomembnej{i fungicidi za za{~ito lesa. Menimo, da se bodo ti pripravki v za{~iti lesa uporabljali tudi v prihodnosti, saj zaenkrat zanje {e ni ustrezne alternative. V prispevku so opisani najpo-membnej{i mehanizmi fungicidnega in fungistati~nega delovanja bakrovih biocidov. Predstavljeni so tako starej{i kot tudi najnovej{i za{~itni pripravki za les na osnovi bakrovih spojin. Na koncu pa je opisana {e problematika odpadnega lesa, za{~itenega z bakrovimi pripravki, Copper is the most important fungicide for more than 200 years. We believe that copper based preservatives will be used in the future, since there is no acceptable alterative available yet. In the present article the most important fungicidal and fungistatical mechanisms of copper biocides are outlined. Additionally, the traditional and novel formulations for wood preservation that contains copper are described. Finally, issues regarding waste copper impregnated wood are outlined. Klju~ne besede: za{~ita lesa, bakrovi za{~itni pripravki, izpiranje, odpadni za{~iten les, zakonodaja Keywords: wood preservation, copper based preservatives, leaching, waste impregnated wood, legislation Uvod Industrijska uporaba bakrovih pripravkov za zaščito lesa se je pričela s patentiranjem Boucherie postopka, za zaščito sveže posekane hlodovine z vodno raztopino bakrovega(II) sulfata. Tako zaščiten les na prostem ni imel velike trajnosti, kajti baker se je iz lesa hitro izpiral. Ko so v začetku dvajsetega stoletja rešili težave povezane z izpiranjem bakrovih pripravkov iz lesa, je njihova poraba strmo narasla. Zaščitna sredstva, ki vsebujejo bakrove spojine, ščitijo les tako pred glivami kot tudi pred algami. Poleg tega preprečujejo tudi usidranje morskih škodljivcev na podvodne dele ladij in lesenih konstrukcij. Letno se za zaščito lesa porabi več kot 100.000 ton bakrovih pripravkov (Hughes, 1999; Preston, 2000), količina pa še narašča. Razlogov za to je več: • bakrovi pripravki so že v relativno nizkih koncentracijah učinkoviti za glive, bakterije in alge, na višje rastline ne vplivajo; v nizkih koncentracijah je baker celo nujno potreben za njihovo rast in razvoj (Gupta, 1979), • zaščitna sredstva na osnovi bakra so relativno poceni in sorazmerno varna v primerjavi z drugimi zaščitnimi pripravki (Richardson, 1997), • prepoved oziroma strožji nadzor nad nekaterimi klasičnimi organskimi biocidi za les, zaradi strupenosti ali njihove okoljske neprimernosti (pentaklorofenol, DDT, Lindan, kreozotno olje, organokositrovi pripravki) (Pohleven, 1998), • hiter razvoj dežel tretjega sveta in s tem povezane večje potrebe po zaščitenem lesu (Richardson, 1997). Z bakrovimi pripravki zaščiten les pa ogrožajo vedno bolj razširjeni na baker prilagojeni sevi gliv (Zabel, 1954; Tsunoda et al., 1997; Woodward in De Groot, 1999). Ta problem postaja vedno bolj pereč v Zahodni Evropi, ker tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi, torej les, ki ima največjo uporabno in s tem povezano ekonomsko vrednost. Fungicidne in fungistatične lastnosti bakrovih spojin Baker je eden izmed sedmih esenci-alnih elementov, ki so v sledovih nujno potrebni za rast gliv in rastlin. Višje koncentracije spojin bakra pa delujejo fungicidno (Gupta, 1979). Fungicidno delovanje bakrovih spojin je v primerjavi z delovanjem organskih fungicidov zelo nespecifično. Kljub dolgi in mno- ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj `i~ni uporabi bakrovih biocidov v fun-gicidne namene njihovo delovanje na glive {e ni v celoti raziskano (Richardson, 1997). Znano je, da mora biti bakrova aktivna komponenta raztopljena v vodnem okolju, da deluje fungicidno oziroma fungistati~no. [e neraztopljene spojine bakra pa delujejo kot rezervoar, iz katerega se po potrebi spro{~a baker v biolo{ko aktivni obliki. V zadnjem ~asu so se raz{irile glive, ki lahko razkrajajo tudi z bakrovimi pripravki za{~iten les. Tolerantnost gliv na baker so v prvih raziskavah povezovali s produkcijo oksalne kisline. Za te glive je namre~ zna~ilno, da izlo~ajo velike koli~ine oksalne kisline, ki z bakrovimi biocidi tvori netopne in zato nestrupene komplekse bakrovega oksa-lata (Tsunoda et al., 1997). V najno-vej{ih raziskavah (Humar et al., 2005) pa smo dokazali, da je toleranca na baker veliko bolj povezana s pH vrednostjo okolja kot pa s topnostjo bakro- vih spojin. Ve~ina gliv, tako netolerantnih kot tudi tolerantnih, lahko do do-lo~ene meje razkraja les, ki je za{~iten s pripravkom CCB in kasneje zakisan z organskimi ali z anorganskimi kislinami (slika 1). Te`ke kovine v `ivih celicah povzro~ijo po{kodbe, ki so rezultat usklajenih u~inkov. Z oksidacijo funkcionalnih skupin blokirajo ali deaktivirajo delovanje encimov (Lukens, 1971), reagirajo z nekaterimi drugimi pomembnimi kovinami tako, da jih odstranijo ali nadomestijo iz mitohondrijev ter vakuol (Gadd, 1993) ali negativno vplivajo na permeabilnost membrane celic (Hughes, 1999). Zaradi tako raznolikih interakcij med toksi~nimi kovinami in `ivimi organizmi (tudi glivami) je lahko prizadeta prav vsaka stopnja v razvoju, diferenciaciji in metabolizmu. Stopnja po{kodbe je odvisna od organizma, oblike bakrove spojine in njene koncentracije ter razli~nih fizikalno- kemijskih Slika 1. Izgube mase kontrolnih in s CCB impregniranih vzorcev, prepojenih z razli~nimi kislinami po osmih tednih delovanja na baker tolerantne bele hi{ne gobe (A. vaillantii) in na baker ob~utljive tramovke (G. trabeum) (Humar et al., 2005) Figure 1. Mass losses of control and CCB treated specimens treated with different acids after eight weeks of exposure to copper tolerant A. vaillantii and copper sensitive G. trabeum (Humar et al., 2005) vplivov. Tudi simptomi delovanja so zelo razli~ni in odvisni od `e na{tetih faktorjev. Pri ve~ini zastrupitev se najprej po{kodujejo celi~ne membrane. In ko membrana ni ve~ selektivno prepustna, lahko v celico vdrejo snovi iz okolice (Cooney et al., 1989). Pri posrednem vplivu pa baker pov-zro~i nastanek prostih radikalov, ki lahko spro`ijo veri`no reakcijo depoli-merizacije makromolekul. Prosti radikali nastajajo pri normalnem metabo-lizmu, vendar glive prepre~ujejo depo-limerizacijo s tvorbo za{~itnih encimov, ki so dobri antioksidanti. Ti encimi ponavadi vsebujejo naslednje kovine: Mn, Fe, Zn ali Cu (Greco et al., 1990). Encimi so u~inkoviti do do-lo~ene koncentracije prostih radikalov. ^e pa je prostih radikalov preve~, ne morejo ve~ kompenzirati veri`nih reakcij, ki jih izzovejo prosti radikali. Vse pomembnej{i biocidi postajajo organo-kovinske spojine, ker so bolj fungicidno aktivne v primerjavi s prostimi kovinskimi bakrovimi ioni. Njihova biolo{ka aktivnost se zelo spreminja glede na vrsto in obliko organske molekule (Cooney et al., 1989; Petri~, 1994). Najve~krat delujejo na membrano mitohondrijev tako, da depolarizirajo elektrokemi~ni gradient in s tem ovirajo akumulacijo energije. Poleg tega lahko organo-kovinske spojine s cepitvijo vezi med kovinskim in organskim delom tvorijo proste radikale. Tretja mo`nost pa je, da orga-no-kovinske spojine razdiralno delujejo na celi~ne membrane in povzro~ijo primanjkljaj kalijevih ionov, kar prizadene transportne procese membrane (Cooney et al., 1989). Klasi~ni bakrovi pripravki za za{~ito lesa Od prve komercialne uporabe bakrovih pripravkov za impregnacijo lesa po ijaLeS 57(2005) 3 Boucherie postopku v letu 1838 so bili razviti {tevilni pripravki, ki vsebujejo baker. Eden izmed pomembnej{ih pripravkov je bil ACZOL, ki so ga razvili leta 1907. To je bila raztopina fenola, bakra, cinka in amoniaka. Ko je amoni-ak iz lesa izhlapel, so v lesu ostali netop-ni bakrovi in slabo topni cinkovi kompleksi. Ta pripravek se je uporabljal za za{~ito lesa ve~ kot 30 let (Hughes, 1999). Veliko prelomnico v razvoju za{~itnih pripravkov za les pomeni Bruningovo odkritje iz leta 1913, ko so odkrili, da kromove spojine bistveno izbolj{ajo vezavo aktivnih komponent. Poleg tega pa mo~no omilijo tudi korozijo materialov med obdelavo za{~itenega lesa. To odkritje je omogo~ilo obse`en komercialen razmah za{~itnih pripravkov. Prvi znani komercialni pripravek na osnovi bakrovega sulfata in natrijevega dikromata je leta 1926 patentiral Gilbert Gunn iz {kotskega podjetja Celcure. Odli~no se je obnesel na severu, ko pa so ga preizku{ali v angle{-kih kolonijah, so odkrili, da tako za{~i-teni les ni odporen proti termitom in tolerantnim izolatom lesnih gliv (Hu-mar in Pohleven, 2003). Te te`ave so bile v veliki meri odpravljene, ko je indijski vladni raziskovalec Sonti Kamesam odkril, da krom ne fiksira le bakrovih spojin temve~ tudi arzenove. Vodno raztopino bakrovega sulfata, natrijevega dikromata in arzenovega pentoksida so po sestavinah poimenovali Ascu. Ameri{ko zdru`e-nje za za{~ito lesa (AWPA) je kasneje (1953) to zmes po glavnih sestavinah poimenovalo kot CCA. V letu 1998 je proizvodnja pripravkov CCA zna{ala 100 000 t. Drugih anorganskih za{~it-nih sredstev so v istem letu proizvedli le 15 000 t. Dodatek arzena v pripravke je izbolj{al tako fiksacijo bakra in kroma kot tudi odpornost s CCA za{~ite-nega lesa proti termitom in tolerantnim izolatom gliv (Richardson, 1993). ijaLeS 57(2005) 3 CCA pripravki so danes na trgu dostopni pod razli~nimi komercialnimi imeni (Celcure A, Tanalith C, Ascu -Greensalts, Osmose K33, Langwood ... ). Njihova sestava je pribli`no enaka, razli~na so le razmerja med bakrom, arzenom in kromom. Razmerje med njim je odvisno predvsem od namena uporabe. Ve~ji dele` arzena se uporablja tam, kjer je les bolj izpostavljen insektom. V stiku z zemljo, kjer je nevarnost napada insektov manj{a, pa je slab{e vezanega arzena manj, ve~ pa je bakra in kroma. V nekaterih primerih so modro galico zamenjali z bakrovim oksidom (CuO) in kalijev dikromat s kromovim oksidom (CrO3). Arzenovih spojin pa niso dodajali le za{~itnim pripravkom na osnovi kro-movih in bakrovih spojin temve~ tudi pripravkom na osnovi bakrovih spojin in amoniaka. Leta 1940 je Gordon patentiral tak{en pripravek in ga poimenoval Chemonite. Amoniakalni pripravki so v ZDA v uporabi {e danes. Poleg bakrovih soli v amoniakalne pripravke dodajajo tudi cinkove. Ko iz impregniranega lesa amoniak izhlapi, v lesu ostanejo netopni kompleksi bakra oziroma cinka z amoniakom. Ve~jega razmaha zaradi dra`e~ega vonja amo-niaka in neugledne povr{ine za{~itenega lesa niso do`iveli (Humar, 2004). Uporaba arzena za za{~ito lesa je v skladu z direktivo o biocidih (BPD 98/ 08/EC) zaenkrat {e vedno dovoljena. Vendar pa uporabo arzena v EU omejujejo druge direktive. Najpomemb-nej{i je "Draft working document (ENTR PE 2001/144/E3 Arsenic)", ki prepoveduje uporabo arzenovih za{~it-nih pripravkov za za{~ito otro{kih igral, vrtnega pohi{tva, stavbnega pohi{t-va ... Arzen je dovoljeno uporabljati edino {e za za{~ito telekomunikacijskih drogov, infrastrukture in lesa v stiku z morsko vodo. Ta uredba je pri~ela veljati 1. julija 2004. V ZDA je uporaba raziskave in razvoj arzena za za{~ito lesa {e vedno dovoljena, vendar so proizvajalci za{~itnih pripravkov za les in impregnacijske postaje zaradi pritiska javnosti in to`b prostovoljno prenehali uporabljati arzen za za{~ito lesa v stiku z ljudmi (Murphy et al., 2004). Danes so na trgu na voljo {tevilna komercialna za{~itna sredstva, ki ne vsebujejo arzenovih spojin. Najbolj raz{irjeni so pripravki, v katerih so arzenove spojine nadomestili z borovimi. Imenujemo jih CCB pripravki. Nekateri, predvsem skandinavski proizvajalci, pa namesto arzena uporabljajo fosfor (Jermer, 2004). Fiksacija bakra in kroma je v kombinaciji s fosforjem bistveno bolj{a kot v kombi– naciji z borom, zato so ti pripravki primernej{i za uporabo na vodnatih obmo~jih, saj je baker zelo nevaren za vse vodne organizme. Poleg vodotopnih so za za{~ito lesa veliko uporabljali tudi bakrove karbo-ksilate, topne v lak bencinu. Bakrov naftenat so odkrili leta 1889 v Rusiji. Prvi komercialni pripravek so leta 1911 na Danskem prodajali pod blagovno znamko Cuprinol. Po drugi svetovni vojni so z njim {~itili telekomunikacijske drogove, v ZDA pa zaboje za municijo in vrvi za ladje (Richardson, 1993). Zelena raztopina bakrovega naftenata je {e danes dokaj mno-`i~no uporabljano za{~itno sredstvo za les, prodaja se pod razli~nimi blagovnimi znamkami (Oborex, KP Cup-rinol). Z bakrovimi naftenati prepojeni les pa ni odporen proti insektom, razen v primeru, ko je {e vedno opazna prosta organska kislina. Slabost bakrovega naftenata je nekompatibilnost s povr{inskimi premazi. V Sloveniji so do sredine devetdesetih let bakrov naf-tenat proizvajali tudi v tovarni Arbo. Bakrov kinolinolat (baker oksin) je zelo podoben bakrovemu naftenatu. Za za{~ito celuloznih materialov so ga raziskave in razvoj prvi~ uporabili `e leta 1944. Ameri{ki FDA (Food and Drug Administration) edino za ta bakrov za{~itni pripravek dovoluje, da z njim {~itimo les, ki je v stiku s hrano (Richardson, 1997). Slaba topnost v vodi in v {te-vilnih organskih topili omejuje {ir{o uporabnost tega biocida. Bakrov ki-nolinolat z lesom ne reagira. Ko topilo izhlapi, v lesu izpade v netopni obliki (Richardson, 1997). Novej{i bakrovi pripravki za za{~ito lesa Prva resna alternativa klasi~nim za{~it-nim pripravkom na osnovi bakra in kroma je bila aktivna u~inkovina, imenovana Cu-HDO (N-cikloheksil-N-nitrozohidroksil amin baker), ki so jo razvili v podjetju dr. Wolman. Na trgu je bila najprej dostopna pod komercialnim imenom Wolmanit CXS, danes pa kot Wolmanit CX. Na prodaj je kot 10 % vodna raztopina. Na leto izdelajo okoli 1000 ton te u~inkovine za za{~ito lesa (Hughes, 1999). Nad vrednostjo pH 7 je Cu-HDO topen v vodi, ko pa se pH vrednost zni`a, izpade kot ne-topna sol. Les je kisel in ima veliko pufersko kapaciteto, zato med impregnacijo nastanejo tvorbe netopnih kompleksov Cu-HDO. Omenili smo, da so se v preteklosti `e uporabljali za{~itni pripravki na osnovi bakrovih spojin in amoniaka. V novej-{ih pripravkih pa so amoniak uspe{no nadomestili z amini. Bakrove u~inko-vine najpogosteje kombinirajo z eta-nolaminom ali trietanolaminom. Za izbolj{anje insekticidnih lastnosti jim dodajo bor in kvartarne amonijeve spojine, ki rabijo tudi kot sekundarni fun-gicidi. Tak{ne pripravke v ZDA ozna-~ujejo s kratico ACQ (Zhang in Kam-dem, 2000). Na trgu jih prodajajo pod razli~nimi komercialnimi imeni: ACQ Preserve, Osmose-Naturewood, Celcure AC... V Sloveniji podjetje Re- generacija proizvaja podoben pripravek in ga prodaja pod komercialnim imenom Kuproflorin. Les, za{~iten s pripravki na osnovi aminov in bakra, v dolo~enih primerih lahko vgrajujemo tudi v zemljo. Vendar je navzem pripravka v tem primeru skoraj {e enkrat ve~ji kot pri lesu, ki smo ga za{~itili s CCA. Ker se bor kot sekundarni biocid iz lesa zelo izpira, so dolgo ~asa iskali primeren biocid, vodotopen biocid, ki bi imel tako fungicidne kot tudi insek-ticidne lastnosti. Kot zelo u~inkoviti so se izkazali pripravki na osnovi bakrovih spojin aminov in azolov. V Veliki Britaniji podjetje Arch prodaja tak{ne pripravke pod blagovno znamko Tanalith E. Zaradi izredno dobre propagandne akcije je ve~ina impregnacijskih postaj v Veliki Britaniji namesto CCA pri~ela uporabljati ta pripravek. Les, za{~iten s Tanalithom E je odporen proti ve~ini gliv razkro-jevalk, ne za{~iti pa ga pred tolerantnimi izolati gliv (Humar et al., 2004). Ve~ina novej{ih pripravkov je manj u~inkovitih, kot sta klasi~na pripravka CCA in CCB, zato moramo les prepo- jiti z ve~jo koli~ino za{~itnih u~inkovin. Priporo~en navzem za lesene drogove, vgrajene v zemljo, je za pripravek na osnovi bakra, aminov in kvartarnih amonijevih spojin (ACQ) skoraj {est-krat vi{ji kot pri impregnaciji s sredstvom CCA (preglednica 1). Zaradi ve~jih navzemov, se bodo iz tako za-{~itenega lesa spro{~ale tudi ve~je koli~ine te`kih kovin. Tako se postavlja vpra{anje, ali je uvedba novih za{~itnih pripravkov res vedno najbolj{a re{itev. Baker je {e posebej {kodljiv za morske organizme, zato se za za{~ito lesa v stiku z morsko vodo {e vedno najpogosteje uporabljajo pripravki CCA. Odpadni za{~iten les Ena najve~jih te`av, povezanih z za{~i-tenim lesom, je vpra{anje, kaj storiti z njim po koncu uporabe. V odpadnem za{~itenem lesu je celo po 50 letih uporabe ostala {e ve~ina biocidov (Humar in Pohleven, 2004). V skladu z evropsko direktivo o se`iganju odpadkov (Incineration of Waste Directive (2000/76/ EC)) lahko se`igamo odpadni les le v posebnih, temu namenjenih se`igalnih napravah. V Sloveniji `al tak{ne naprave {e ne obratujejo. Pri se`iganju za{~ite- Preglednica 1. Navzem za{~itnih pripravkov glede na razred ogro`enosti (Hughes, 2004) Table 1. Retentions of wood preservatives according to the hazard class (Hughes, 2004) Za{~itni pripravek Razred ogroženosti * Navzem (kg/m3) CCA III IV 4 6,4 CCB III IV 6 9 ACQ (Cu,Quat) III IV 12 36 Tanalith E III IV 9 18 CuHDO III IV 12 24 * III razred ogro`enosti: les, ki ni pokrit, vendar ni v ** IV razred ogro`enosti: les, ki ni pokrit, in v stiku z stiku z zemljo zemljo ali sladko vodo ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj nega lesa te`ke kovine povzro~ajo {e najmanj te`av, kajti ve~ina jih ostane v pepelu in ne zaidejo v dimne pline. Po drugi strani pa pepela, v katerem je ostala ve-~ina anorganskih biocidov, ne smemo odlagati na obi~ajne deponije pepela. V Evropi ga najpogosteje odlagajo v stare rudnike soli. Arzen povzro~a bistveno ve~ te`av, kajti pri temperaturah okoli 270 °C postane hlapen, zato moramo zagotoviti posebno kvalitetno filtriranje dimnih plinov, ~e `elimo v tak{nih kotlih se`igati tudi s CCA pripravki za{~iten odpadni les. Odpadni za{~iten les bi lahko uporabili tudi za izdelavo lesnih kompo-zitov. V Sloveniji nimamo sprejete {e nobene zakonodaje, ki bi to prepre-~evala. Proizvajalci plo{~ se ravnajo po priporo~ilih Evropske federacije iver-nih plo{~, ki pravijo, naj bodo koncentracije biocidov v lesu primerljive s tistimi v neobdelanem lesu (preglednica 2). Vsebnosti onesna`eval v odpadnem lesu so vi{je od predpisanih, zato jih slovenski proizvajalci ivernih plo{~ ne uporabljajo kot surovino. V Sloveniji je trenutno edina mo`na re-{itev odlaganje odpadnega lesa na deponije. To podro~je ureja Pravilnik o odlaganju odpadkov (2000). Les je kot vsi drugi odpadki razvr{~en v tri kategorije: nenevarni odpadki, inertni odpadki in nevarni odpadki. Najpomembnej{i kriterij za razvrstitev je izpiranje {kodljivih snovi iz odpadka in vsebnost posameznega onesna`evala. Mejne vrednosti izpiranja arzena in nekaterih te`kih kovin so podane v preglednici 3. Biocidne u~inkovine so navadno v les dobro vezane tako, da ne nastajajo huj{e emisije, kljub temu moramo zaradi visoke vsebnosti te`kih kovin in arzena tak{en les odlagati na skladi{~a nevarnih odpadkov (preglednica 4). ^e les zdrobimo ali raz`agamo na manj{e kose, se emisije biocidov iz lesa bistveno pove~ajo (Humar in Pohleven, Preglednica 2. Najvi{je vrednosti izbranih onesna`eval v ivernih plo{~ah (EPF, 2004) in primerjava z literaturnimi podatki za neobdelan les (Fengel in Wegener, 1989) Table 2. Limit values for selected chemical elements in particle boards (EPF, 2004) in comparison with literature data for untreated wood (Fengel and Wegener, 1989) Element onesna`evalo Mejna vrednost v kilogramu suhih ivernih plo{~ (EPF, 2004) [mg/kg] Vrednost v lesu (Fengel in Wegener, 1989) [mg/kg] Arzen 25 0,1 - 1 Kadmij 50 1 - 10 Krom 25 1 - 10 Baker 40 0,1 - 1 Svinec 90 @ivo srebro 25 1 - 10 Flor 100 10 - 100 Klor 1000 Preglednica 3. Maksimalne vrednosti onesna`eval v izlu`kih iz odpadkov, ki se odlagajo na odlagali{~a za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke (Pravilnik o odlaganju odpadkov, 2000) Table 3. Maximum values of pollutants in leachates from wastes that are deposited as ordinary, inert or dangerous waste (Pravilnik o odlaganju odpadkov, 2000) Element onesna`evalo Nenevarni odpadki [mg/L] Inertni odpadki [mg/L] Nevarni odpadki [mg/L] Arzen 0,1 1,0 5,0 Krom 1,0 50 100 Baker 1,0 10 10 Svinec 0,5 2,0 10 @ivo srebro 0,005 0,05 0,05 lahko odlagajo na odlagali{~a za inertne in nevarne odpadke (Pravilnik o odlaganju odpadkov, 2000) Table 4. Maximum values of pollutants in wastes that can be deposited as inert or dangerous waste (Pravilnik o odlaganju odpadkov, 2000) se Element onesna`evalo Inertni odpadki [mg/kg] Nevarni odpadki [mg/kg] Arzen 200 5000 Krom 500 / Baker 500 / Svinec 500 10 000 @ivo srebro 10 3000 ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj 2004). Na deponijah odpadnega lesa imamo velikokrat opravka tudi s troh-nenjem odpadnega za{~itenega lesa; takrat se emisije iz njega {e pove~ajo in kratkotrajno lahko prese`ejo mejne vrednosti tudi na deponijah nevarnih odpadkov (Humar in Pohleven, 2004). Povpre~na vrednost As, Cu in Cr v odpadnem za{~itenem lesu je v obmo~ju med 1500 in 4000 mg/kg (Humar in Pohleven, 2004). Vsebnosti treh najpo-membnej{ih sestavin klasi~nih za{~itnih pripravkov za les so torej ve~je od dovoljenih za odlagali{~a inertnih odpadkov, zato jih lahko odlagamo edino na deponijah za nevarne odpadke. Sklep Naslednja generacija za{~itnih sredstev za les bo zaradi ugodnega razmerja med ceno, fungicidnimi lastnostmi in strupenostjo najverjetneje {e vedno vsebovala baker. Veliko raziskav pa bo {e potrebnih, da bomo brez dodatka kromovih soli {e bolj zmanj{ali izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa ter izbolj{ali odpornost proti tolerantnim izolatom lesnih gliv. Bakrovi pripravki se bodo v Evropi in Severni Ameriki uporabljali, dokler ne bomo razvili okoljsko primernej{ih in cenovno sprejemljivih nadomestkov. V nerazvitih dr`avah sveta bakrovi za{~itni pripravki {e dolgo ne bodo imeli ustrezne alternative. Ob koncu `ivljenjske dobe za{~itenega lesa pa bomo tudi v Sloveniji morali poskrbeti za celovito re{itev te problematike. Zahvala Prispevek je nastal ob finan~ni pomo~i Ministrstva za visoko {olstvo in znanost RS, v sklopu financiranja projekta Razvoj anorganskih za{~itnih sredstev za les brez kromovih spojin L4-6209-0481-04/4.01. literatura 1. Barceloux D.G. 1999. Chromium. Clinical Toxicology, 3 7, 3: 173-194 2. Biocidal Products Directive (98/8/EC) 1998. Official Journal of the European Communities L 123, 1-63 3. Cooney J.J., De Rome L., Laurence O.S., Gadd G.M. 1989. Efects of organotins and organoleds on yeasts, New Phytologist, 61, 2: 214-237Gadd G.M. 1993. Interactions of fungi with toxic metals. New Phytologist, 64, 2: 25-60 4. EPF. 2004., EPF industry standard. The use of recycled wood for wood panels. 3 str. 5. Fengel D., Wegener G. 1989. Wood; Chemistry, Ultrastructure, Reactions. Berlin, New York, Walter de Gruyter: 58-258 str. 6. Greco M.A., Hrab D.I., Magner W., Kosman D.J. 1990. Cu, Zn super oksid dismutase and copper deprivation and toxicity in Saccharomyces cerevisiae. Journal of Bacteriology, 3 7, 5: 317-325 7. Gupta U. 1979. Copper in the environment. Part 1. New York, John Wiley & Sons: 2 15 str. 8. Härtner H. 2005. Incineration of metal-organics preserved timber. COST E37 / E31 joint meeting. Antibes, France. 15 str. 9. Hughes A.S. 1999. Studies on the fixation mechanisms, distribution and biological performance of copper based timber preservatives. Ph. D. thesis, London, Imperial College of Science, Technology and Medicine: 313 str. 10. Hughes A.S. 2004. The tools at our disposal. Bruselj, COST E22, 11 str. 11. Humar M. 2004. Za{~ita lesa danes - jutri. Les, 56, 6: 184-185 12. Humar M., Pohleven F. 2004. Fungicidne lastnosti 50 let starega odpadnega za{~itenega lesa. Les, 56, 10: 317-320 13. Humar M., Pohleven F., Amartey S.A., [entjurc M. 2004. Efficacy of CCA and Tanalith E treated pine fence to fungal decay after ten years in service. Drev. výsk., 49, 1: 13-20 14. Humar M., [entjurc M., Amartey S.A., Pohleven F. 2005. Influence of acidification of CCB (Cu/Cr/B) impregnated wood on fungal copper tolerance. Chemosphere, 58, 6: 743-749 15. Incineration of Waste Directive (2000/76/EC). 2000. Official Journal of the European Communities, L 332, 91-112 16. Jermer J., Ekvall A., von Bahr B., Tullin C. 2004. Waste wood management in Sweden - an update. Final Workshop COST Action E22 "Environmental Optimisation of Wood Protection" Lisboa - Portugal, 7 str. 1 7. Lukens R.J. 1971. Chemistry of fungicidal action. London, Chapman and Hall: 185 str. 18. Murphy R., McQuillan P. , Jermer J., Peek R.D. 2004. Preservative treated wood as a component in the recovered wood stream in Europe - A Quntitative and qualitative review. Management of recovered wood recycling, bioenergy and other options, Thessaloniki, Greece, 169-189 19. Petri~ M. 1994. Sinteza, karakterizacija in biolo{ka u~inkovitost karboksilatov bakra z vi{jimi ma{~obnimi kislinami in njihovih derivatov. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 10 8 str. 20. Pohleven F. 1998. The current status of use of wood preservatives in some European countries -summary of the answers to the questionnaire - the last correction in February 1998. Bruselj, COST E2: 2 str. 21. Pravilnik o odlaganju odpadkov. 2000. Uradni list RS. 5/2000, 511-530 22. Preston A. 2000. Wood preservation. Trends of today that will influence the industry tomorrow. Forest products journal, 50, 9: 12-19 23. Richardson B.A. 1993. Wood Preservation. Second edition. London, Glasgow, E & FN Spon: 226 str. 24. Richardson H.W. 1997. Handbook of copper compounds and applications. New York, M. Dekker: 93-122 25. Tsunoda K., Nagashima K., Takahashi M. 1997. High tolerance of wood-destroying brown-rot fungi to copper-based fungicides. Material und Organismen, 31, 1: 31-44 26. Unger A., Schniewind A.P., Unger W. 2001. Conservation of wood Artifacts. Berlin, Springer: 165-265 27. Woodward B., De Groot R. 1999. Tolerance of Wolfiporia cocos isolated to copper in agar media. Forest Products Journal, 49, 3: 87-94 28. Zabel R.A. 1954. Variations in preservative tolerance of wood-destroying fungi. Forest product research society journal, 4, 2: 166-169 29. Zhang J., Kamdem D.P. 2000. Interactions of cop-per-amine with southern pine: retention and Migration. Wood and Fiber Science, 32, 4: 332-339 ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj Primerjalna ocena ‘ivljenjskega cikla lesa avtor Niko TORELLI Z analizo ‘ivljenjskega cikla (angl. life cycle assessment/analysis, LCA) zgradb/izdelkov je mogo~e kvantitativno ovrednotiti vpliv njihove izdelave in rabe na okolje od “zibke do groba” (“cradle to grave”). Celovita LCA je {e posebej pomembna za zgradbe. Po podatkih Ameri{kega in{tituta za arhitekturo je poraba energije za zidavo, ogrevanje, oz. klimatizacijo, razsvetljavo, hlajenje, in gretje vode kar 30 % vse porabljene energije v ZDA. Z LCA je treba prou~iti porabo in vrsto energije ter uporabljene materiale z vidika pridobivanja, izdelave, transporta, mo‘-nosti ponovne uporabe/recikla‘e in deponiranja oz.uni~enja po njihovem odslu‘enju.. Za vsako “‘ivljenjsko” obdobje je treba izdelati popis (inven-tarizacjo) porabe energije in materialov kot tudi vseh spremljajo~ih emisij v okolje. LCA omogo~a realisti~no oceniti okoljsko “prijaznost”, {kodljivost in energijsko potratnost uporabljenih materialov ter identificirati komponente, kjer je mogo~e izvesti nujne okoljske “popravke”. LCA je zato pomemben instrument za optimiranje izdelka oz. zgradbe v ekonomskem in ekolo{kem pogledu. LCA pomeni integriran na~in ocenitve okoljske kvalitete izdelkov, zgradb in storitev. Okoljsko prijazni izdelki imajo tr‘no prednost, saj postajajo kupci vse bolj okoljsko ozave{~eni in energijsko var~ni. Hkrati se uveljavlja zakonodaja, ki daje prednost okoljsko prijazni praksi. LCA je tako postal bistven element za promocijo lesa. Les v masivnem stanju, pa tudi kot tvorivo, pokaže svoje resnične prednosti pred konkurenčnimi materiali šele z LCA. Za primerjavo izdelkov in procesov je Mednarodna stan-dardizacijska organizacija {International Standardization Organization, ISO) razvila štiri standarde za okoljsko tehniko LCA: • ISO/EN 14.040 LCA Principles (načela), • ISO/EN 14.041 LCA Inventory (popis), • ISO/EN 14.042 LCA Impact Assessment (ocena vplivov) in • ISO/EN 14.043 LCA Interpretation (razlaga). V preteklih tridesetih letih smo se ukvarjali predvsem z energijsko varčnostjo naprav in stavb in njihovo obratovalno energijo. Energijske nalepke na gospodinjskih strojih spodbujajo energijsko varčnost, pri čemer aparati iz razreda A porabijo vsaj 55 % manj energije kot tisti iz razreda G. Na nekaterih aparatih so ekonalepke (eco-la-bel) v obliki cvetlice z evropskimi zvezdami, ki naj bi zagotavljale, da izdelek prizanaša okolju. Označevanje “dobrih” izdelkov ali storitev je uveljavljen način za spodbujanje nakupa “dobrih” izdelkov, ki ne ustrezajo le tehnično in ergonomsko temveč tudi glede varovanja okolja in našega zdravja. Kvaliteto ogrevanja in hlajenja stavb doka- strokovni ~lanek (Professional Paper) zuje Energetska izkaznica stavbe po navodilih OPET (Organizacija za promocijo energetskih tehnologij, Organisation for promotion of energy technologies), ki bo v Sloveniji obvezna 2006. Njen namen je podati objektivno informacijo o energijskem stanju zgradbe, t.j. o njeni toplotni za{~iti, predvideni rabi energije za ogrevanje in tako podpirati tr`ne prednosti energijsko u~inkovitej-{ih zgradb. V razvitej{ih dr`avah brez energetske izkaznice ni mogo~e dobiti niti posojil niti subvencij. Na Danskem, npr., je izkaznica obvezen dokument pri prodaji stavb. Izkaznica bo obvezna pri gradnji, prodaji in najemu, veljala pa bo le 10 let. Poleg obratovalne energije stavb oz. njihove energijske var~nosti in ~istosti, nas danes vse bolj zanima {e druga plat LCA, t. i. vsebovana (angl. embodied) energija materialov oz. gradiv. in stavb. Le-ta sestoji iz za~etne in ponavljalne (angl. recurring) vsebovane energije. Za~etna vsebovana energija pomeni neobnovljivo energijo, porabljeno za pridobivanje surovin, njihovo predelavo, izdelavo, transport na mesto uporabe in graditev in se deli na neposredno vsebovano energijo (transport na grad-bi{~e in gradnja zgradbe) in posredno (pridobivanje in izdelava gradiv, vklju~no s transportom potrebnim za to dejavnost). Ponavljalna vsebovana energija je neobnovljiva energija, ki se uporablja za vzdr‘evanje, popravila, prenovo in obnovo itd.). Ker postajajo zgradbe energijsko vse bolj u~inkovite, razmerje med vsebovano energijo in letno obratovalno energijo nara{~a (preglednica 1). Bolj energijsko var~na je zgradba, ve~ji dele‘ odpade na vsebovano energijo. Pri tak{ni oceni poka‘e lesena hi{a ali hi{a, kjer prevladujejo les in lesna tvoriva, izrazite prednosti (preglednica 2). ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj Preglednica 1. Razmerje med vsebovano in obratovalno energijo obi~ajnih kanadskih stanovanjskih hi{ (“ranch-style home”) s povr{ino 350 m2 (Cole 1993 iz Mumma 1995) Tip hi{e, lokacija Toplotna energija [GJ/leto] Vsebovana energija [GJ] Razmerje med vsebovano energijo in porabljeno letno toplotno energijo konvencionalna, Vancouver 107 1 000 9,4 energijsko var~na, Vancouver 60 1 075 17,9 konvencionalna, Toronto 143 1 000 7,0 energijsko var~na, Toronto 82 1 075 13,1 Preglednica 2. Poraba energije treh tipov hi{ z Nove Zelandije z razli~no konstrukcijo in iz razli~nih materialov (Buchanan in Honey 1994 iz Mumma 1995) Tip hi{e “Maximum impact” “Most common” “Minimum impact” Pod Beton Beton Les Zunanje stene Opeka Betonski bloki Impregniran les Streha Valovita galv. jeklena plo~evina Valovita galv. jeklena plo~evina Betonski stre{niki Ogrodje Jeklo Les Les Okna/vrata Aluminij Aluminij Les Vsebovana energija [GJ] 520 372 215 Energija za enoletno ogrevanje [GJ/a] 32,5 5,4 1,9 Energija za 25-letno ogrevanje [GJ/a] 812 135 47 Preglednica 3a. Okoljske prednosti prete‘no lesene hi{e brez toplotne izolacije (FAO 2002) Zgradba 1 iz 1000 t lesa in 60 t jekla Zgradba 2 izklju~no iz jekla GWP 1,1 m 3,4 m AP 2 445 7 613 EP 208 648 POCP 63 196 Preglednica 3b. Okoljske prednosti prete‘no lesene hi{e z uporabo izolacije iz lesnih ostankov (FAO 202) Zgradba 1 Zgradba 2 GWP -1,5 m 3,4 m AP - 3 246 7 613 EP - 278 648 POCP - 84 196 Oglejmo si {e u~inek prete‘no lesene zgradbe in enako velike, izklju~no jeklene trinadstropne stavbe enakih dimenzij, na okolje.(FAO 2002, pregl. 3a in 3b) z izra~unom globalnega segrevnega potenciala v kg ekvivalentov CO2 (GWP, Global Warming Potential), acidifikacijskega potenciala v kg ekvivalentov SO2 (AP, Acidification potential), evtrofnega potenciala v kg fosfatnih ekvivalentov (EP Au-trophication potential) in potenciala fotokemi~nega nastajanja ozona v kg etenskih ekvivalentov (POCP, Photochemical Ozone Creation Potential) Prete‘no lesena zgradba z izolacijo iz lesnih ostankov je okoljsko bistveno sprejemljivej{a od povsem jeklene. Izolacija in vsebovana energija bistveno vplivata na okoljsko sprejemljivost zgradbe. Les in lesna tvoriva so dra-mati~no bolj{a od konkuren~nih materialov (preglednica 4). Les nastaja ob blagodejnem u~inku na okolje. Med rastjo drevo usvaja/sek-vetrira ogljik (preglednica 5). Les je edini pomemben obnovljiv gradbeni material. Slovenija s svojimi trajnostno gospodarjenimi gozdovi zagotavlja dovolj lesa za gradbene namene, pohi{t-veno industrijo, industrijo lesnih tvoriv in papirja. Les je tudi trajen. Dokaz za to so stare norve{ke cerkve, tiso~letni japonski templji in cerkev sv. Jurija iz Greenearta v Georgetownu, ki v strogi ekvatorialni coni kljubuje termitom! Iz lesa so temelji vseh bene{kih zgradb in celo temelji Empire State Buildinga! V preglednici 6 je prikazan u~inek odrasle bukve na okolje in ksilogene-zo. Med fotosintezo se svetlobna energija transformira v kemi~no in uporabi za sintezo ogljikovih hidratov in sled-nji~ vseh rastlinskih tkiv, vklju~no lesa in skorje: 6CO2 + 6H2O + svetlobna energija → C6H12O6 + 6O2 ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj Tolik{na listna povr{ina teoreti~no zadostuje za obnovitev kisika, ki ga letno potrebuje en ~lovek (1 drevo = 1 ~lovek!). Zaradi gosto posejanih listnih re‘ (do 400/mm2) je aktivna sedi-mentacijska povr{ina listja in njen ~i-stilni in transpiracijski u~inek v resnici {e nekajkrat ve~ji. Pridelava lesa v gozdovih zahteva le pribl. 1 % energije, ki jo vsebuje les (zra~no suh les v povpre~ju 15 100 kJ/ kg). Za izdelavo lesene hi{e ali po-hi{tva potrebujemo manj energije, kot jo vsebujejo lesni ostanki, nastali med izdelavo ali kot jo vsebuje izdelek na koncu ‘ivljenjskega cikla, ko ga kot energenta s primerno tehnologijo varno vrnemo v ogljikov cikel (preglednica 7). Povsem varno prehaja v atmosfero tudi z biolo{kim razkrojem. Poleg tega je mogo~e les ve~krat uporabiti, npr. v zaporedju : gradbeni les/pohi{t-vo? lesna tvoriva/papir?les-energent. Tak{en ima les dramati~ne prednosti pred konkuren~nimi materiali. Veliko materialov konkurira lesu: PVC ali aluminij za okna, steklo in beton za ve~je zgradbe, zidaki za stene, kovine in plastika za pohi{tvo. Res, ne da se zanikati nekaterih tehni~nih prednosti teh materialov, vendar je njihovo energijsko in okoljsko ravnovesje v pogledu kriterijev LCA dramati~no slab{e v primerjavi z lesom in lesnimi tvorivi. Uporabnostna prednost nelesnih materialov, npr. plastov, v primerjavi z lesom v lu~i LCA, hitro zbledi. Plaste izdelujemo iz fosilnih goriv, ki niso obnovljiva. Tudi proizvodnja sama zahteva rabo neobnovljivih fosilnih goriv. Med proizvodnjo nastanejo {kodljive emisije te‘kih kovin, klorofluoro-ogljikov, policikli~nih aromatskih vodikoogljikov, hlapnih organskih snovi, ‘veplovih oksidov in prahu v vodo, zrak in tla. Te emisije vplivajo na izginjanje ozona, smog, kisel de‘ in Preglednica 4. Vsebovana energija gradiv/tvoriv (CSIRO Manufacturing&infrastructure technology) Gradivo/tvorivo MJ/kg MJ/m3 Aluminij, devi{ki 191 515 700 Aluminij, recikliran 8,1 21 870 Bitumen 44,1 45 420 Cement 7,8 15 210 Beton, 30 MPa 1,3 3 180 Opeka 2,5 5 170 Jeklo, devi{ko 32,0 251 200 Jeklo, reciklirano 10,1 37 210 PVC 70,0 93 620 Smrekovina, zra~no suha 0,3 165 Smrekovina, tehni~no su{ena 1,6 880 Vezan les 10,4 5 720 Iverna plo{~a 8,0 4 400 MDF 11,9 8 330 “Glulam” (lepljeni nosilci)LC 4,6 2 530 Trda plo{~a 24,2 13 310 Papir 36,4 33 670 Preglednica 5. Koli~ina med proizvodnjo spro{~enega ogljika in koli~ina uskladi{~enega ogljika za ‘agan les in konkuren~ne materiale (Townsed in Wagner 2003) Material Spro{~eni ogljik [kg/m3] Uskladi{~eni/vsebovani ogljik [kg/m3] ‘agan les 15 250 jeklo 5320 0 beton 120 0 aluminij 22 000 0 Preglednica 6. Bukev (Fagus sylvatica L.): Okoljski u~inek odrasle bukve in maksimalna dnevna ksilogeneza (Schütt in Koch, A 1978) 115-letna bukev ima: V enem son~nem dnevu: 200 000 listov asimilira 9,4 m3 CO2 1 200 m2 listne povr{ine proizvede 9,4 m3 O2 10" kloroplastov obnovi 45 m3 zraka 18 0 g klorofila proizvede 12 kg ogljikovih hidratov Preglednica 7. Emisije {kodljivih snovi v zrak za les in konkuren~ne energente (kg/MWh) (Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, priro~nik Phare 1999) Energent NOx SO2 CO2 Delci premog 1,30 3,67 338 3,96 kurilno olje 0,90 4,75 270 0,18 zemeljski plin 0,68 0,00 202 0,00 les 0,36 0,18 0 0,36 ijaLeS 57(2005) 3 raziskave in razvoj so karcinogene. Kako druga~en je les! Ekolo{ke in socioekonomske prednosti lesa v primerjavi z nelesnimi materiali so dokazane. Na splo{no je les material z velikimi tremi (“big three”) lastnostmi: obnovljivostjo, recikla`-nostjo in biolo{ko razgradljivostjo, torej z ekolo{ko sprejemljivostjo od “zibke do groba”. Res pa je tudi, da les z disintegracijo in ponovno integracijo v lesna tvoriva zaradi toksi~nih dodatkov hitro izgublja svoje pozitivne lastnosti, prav tako kemi~no za{~iten les. [tevilne {tudije LCA za specifi~ne izdelke in definirana tr‘i{~a kljub temu ka‘ejo, da lesni proizvodi v pogledu porabljene energije in globalnega segrevnega potenciala, acidifikacije, evtrofikacije, deple-cije ozona in ekotoksi~nosti manj obremenjujejo okolje od konkuren~nih materialov (prim. npr. Forest research New Zeland 2001, FAO 2002). Velik problem pri tem ostaja, kako prepri~ljivo predstaviti prednosti lesa ciljnim skupinam, npr. politikom in t. i. odlo~itvenim skupinam ali osebam, ki odlo~ajo o uporabi materialov v velikih gradbenih projektih, sicer se ne bomo znebili “umazanih” energijsko potratnih plasti~no-kovinskih stavb in pohi{tva. Tudi izziv za raziskovalce … Komentar je skorajda odve~. Slovenija je gozdna in lesna de‘ela. @elimo si, da bi “zdrava” raba lesa s svojimi prednostmi dobila veljavo, ki ji gre. Literatura: 1. FAO 2002. Environmental and energy balances of wood products and substitutes. FAO Rim. 2. Forest research 2001. Environmental attributes of wood products: New Zealand plantation pine. Prepared for New Zealand Forest Industries. 3. Mumma, T. 1995. Reducing the embodied energy of buildings. Home energy magazine on line jan./ febr. 1995. Home energy. 4. Schütt, P. , Koch, A 1978. Allgemeine Botanik für Forstwirte, Paul Parey, Hamburg. 5. Townsed, Ph., Wagner, Ch. 2003. Timber as a building material – an environmental comparison against synthetic building materials, A review, National association of Forest Industries ltd. Kjotski protokol - upanje ali kaplja v morje? avtor Niko TORELLI Kjotski protokol o zmanj{anju izpustov toplogrednih plinov (TGP) je 16. 02. 2005 slednji~ le dobil mednarodno pravno veljavo. Industrijske dr‘ave so se l. 1997 v Kjotu zavezale, da bodo v obdobju 2008-2012 zni‘ale izpust {estih TGP (med njimi najva‘-nej{ega, CO2), za 5,2 % odstotkov glede na l. 1990. Med znanstveniki prevladuje mnenje, da utegnejo biti TGP krivi za globalni dvig temperature. Zelo verjetno, ~eprav je dokazano, da temperatura v zadnjem tiso~letju mo~no niha. 1300-1650 je Evropa do‘ivela “mini ledeno dobo”, ki naj bi botrovala nastanku po~asi in enakomerno rasto~i smrekovini kremonskih goslarjev. Je zdaj{nje zvi{anje le naklju~en kratkotrajen nihaj navzgor, ki mu bo sledil nov mraz in bo spet obveljal Shawov izrek: “Zlato pravilo je, da ni zlatega pravila”. Z “rusko” ratifikacijo sporazuma je bilo kon~no izpolnjeno merilo za veljavnost protokola: 55 dr`av - 55 % svetovnih izpustov TGP. @al so ZDA 2001 od podpisa odstopile, ~eprav imajo na vesti ~etrtino vseh izpustov (20 t CO2 na prebivalca, v Evropi v povpre~ju 9 t!). Busheva administracija je tedaj menila, da utegnejo cilji kjotskega protokola mo~no {kodovati njihovemu gospodarstvu in da znanstveni dokazi o u~inku toplogrednih plinov niso povsem gotovi. Dr`ave v razvoju no~ejo niti sli{ati o kak{nem zmanj{anju TPG. Kitajska in Indija bosta kmalu postali ve~ji onesna`evalki kot ZDA. Tudi v Rusiji odlo~itev za pristop ni bila enoglasna. Ilari-onov je protokol ozna~il za “novo obliko totalitarne ideologije, podobne marksizmu, komunizmu in socializmu”! Akademija je izra~unala, da Rusija s prodajo “odpustkov” (emisijskih kvot) ne bo zbrala dovolj denarja za modernizacijo tehnologij. Obstaja resen dvom, da bodo (nekatere) podpisnice tudi po l. 2012 vztrajale pri protokolu. Emisije TGP so 2003 v Sloveniji zna{ale 20,3 mio. t. Za izpolnitev obveznosti iz kjotskega protokola mora Slovenija brez upo{tevanja ponorov zmanj{ati emisije {e za 6,6 % oz. 2,8 % ob upo{tevanju ponorov v vi{ini 800 000 t. Ob vsem veselju moramo ostati tudi kriti~ni. Upajmo, da bo kjotski protokol zadostoval za miselni premik pri uveljavljanju okolju prijaznih tehnologij, obnovljivih energentov in materialov. Nara{~anja TGP v ozra~ju pa protokol, ‘al, ne more ustaviti. Za to bi v zdaj{njih razmerah potrebovali kar 40 “Kjotov”! Za~enja se obdobje tehtanja med ceno emisij in trgovanjem z dovolilnicami. To bi lahko bila spodbuda za zamenjavo tehnologij in pove~evanje dele‘a obnovljivih energentov. V evropsko trgovalno shemo je vklju~enih 96 slovenskih podjetij te‘ke industrije, ki skupaj proizvedejo 60 odstotkov nacionalnih emisij. Slovenija je za obdobje 2005-2007 brezpla~no razdelila emisijske kupone za 26,3 mio. ton CO2, t.j. za pribl. 90 % emisij izhodi{~nega obdobja. V “Temi dneva” na prvi strani Dela 16. 02. 2005 sem med drugim vesel prebral tudi “…zakaj kupujemo izdelke, ki so izdelani na energijsko potraten na~in, zakaj kupujemo aluminijske stole in ne lesenih?” (G. Pucelj). Na prvi strani je tudi velik naslov “Kjotski protokol: gozdovi so re{itev.” (B. Tav~ar). To sicer ne dr‘i, vendar imajo gozdovi, skupaj z lesom, pomembno vlogo pri usvajanju/sekvestraciji ogljika. Gozdovi so najve~ji terestri~ni biom in pomenijo najve~ji svetovni potencial za stabiliziranje in potencialno zmanj{anje koncentracije CO2 v ozra~ju. Slovenija s svojimi ob{irnimi naravnimi gozdovi in uveljavljeno prakso “zdrave” rabe lesa lahko pomembno prispeva k bla`enju podnebnih sprememb. To je mogo~e dose~i (1) z ohranjanjem obstoje~ih ogljikovih “poolov” v gozdovih s sonaravnim trajnostnim gospodarjenjem (“ohranjevalski management”), (2) s pove~evanjem koli~ine ogljika v gozdovih s pove~evanjem njihove povr{ine in zaloge (“skladi{~ni management”) in (3) z nadome{~anjem energijsko potratnih materialov z lesom (“substitucijski management”). To napoveduje pove~anje relativnega pomena gozdov in gozdarstva ter rabe lesa. Vzpodbudna napoved?! ijaLeS 57(2005) 3 znanje za prakso Premazi za za{~ito lesa in lesenih tal Les je enkraten dar narave. Vsi, ki ga cenite, ga boste kakovostno za{~itili in oplemenitili s primernim premazom in mu tako podalj{ali ‘ivljenjsko dobo. Za visokokakovostno za{~ito in polep{anje vseh vrst lesa v bivalnih prostorih in zunaj, kjer je les izpostavljen vremenskim vplivom, so zelo primerni Colorjevi premazi. ZA[^ITA LESA 1. SISTEM LESOL LESOL FUNGICOL je brezbarvna biocidna impregnacija z odli~no penetracijo. Les {~iti pred glivami, plesnimi in insekti. Uporabljamo jo kot prvi sloj v sistemu in je namenjena globinski za{~iti lesa (ostre{ja, les v vla‘nih prostorih). Red~enje ni potrebno, nana{amo jo lahko s ~opi~em ali umakanjem, pri katerem dose‘emo maksimalno penetriranje v les. Z enim litrom prema‘emo od 8 do 10 m2. LESOL FUNGICOL je suh po 4 urah, nanos naslednjega sloja pa priporo~amo po 12 urah. LESOL TON je tankoslojna lazura na alkidni osnovi z UV za{~ito. Namenjena je kakovostni za{~iti lesenih povr{in v notranjosti prostorov in na prostem. Uporabljamo jo lahko samostojno ali v kombinaciji z LESOL FUNGICOLOM. Izbirate lahko med desetimi barvnimi odtenki in brezbarvno razli~ico. Red~enje ni potrebno, nana{amo jo lahko s ~opi~em ali umakanjem. Z enim litrom prema‘emo od 8 do 12 m2. LESOL TON je suh po 12 urah, nanos naslednjega sloja pa priporo~amo po 24 urah. LESOL TOP je debe-loslojna lazura na alkid-ni osnovi, z dodatkom sinteti~nih voskov in UV za{~ito. Uporabljamo jo za zaklju~ni sloj v sistemu za{~ite vremensko izpostavljenega lesa oz. kot dekorativni zaklju~ni premaz. Izbirate lahko med desetimi barvnimi odtenki in brezbarvno razli-~ico. Red~enje ni potrebno, nana{amo jo s ~opi~em. Z enim litrom prema‘emo od 10 do 12 m2. LESOL TOP je suh po 12 urah, nanos naslednjega sloja pa priporo~amo po 24 urah. SISTEM LESOL AQUA V Colorju smo razvili tudi sistem prosojne za{~ite lesa na VODNI OSNOVI, ki les {~iti in ga dekorativno obarva. Prednosti LESOLA AQUA so, da je odporen proti vremenskim vplivom, je UV obstojen in propusten za paro. Barva lesa ostane tudi po ve~ letih nespremenjena. LESOL ijaLeS 57(2005) 3 znanje za prakso AQUA se hitro su{i, je brez neprijetnega vonja, prav tako pa ne vsebuje organskih topil in te‘kih kovin. Prav zato je zelo primeren za barvanje v prostorih, kjer bivajo otroci, starej{i in astmatiki. 2. SISTEM UNICOL Poleg lazurnega sistema za za{~ito lesa v Colorju izdelujemo tudi SISTEM POKRIVNE ZA[^ITE za les na alkidni osnovi, ki les dolgotrajno {~iti ter ga dekorativno obarva. S tem sistemom prekrijemo strukturo lesa, kar je pomembno predvsem tedaj, ko ‘elimo prikriti napake na lesu ali popolnoma spremeniti njegov videz. UNICOL IMPREGNACIJA je mle~no bele barve z odli~no penetracijo. Les {~iti pred glivami, plesnimi in insekti. Uporabljamo jo tako za za{~ito lesa na prostem kot tudi v vla‘nih prostorih. Red~enje ni potrebno. Nana{amo jo lahko s ~opi~em ali umakanjem. Z enim litrom prema‘emo od 8 do 12 m2. UNICOL IMPREGNACIJA je suha po 4 urah, nanos naslednjega sloja pa priporo~amo po 24 urah. UNICOL KIT je kit na oljno-alkidni osnovi. Namenjen je izravnavi lesenih in kovinskih povr{in pred nanosom barv na alkidni ali vodni osnovi (v tem primeru priporo~amo premaze iz sistema COLOMIN AQUA). Odporen je proti vremenskim vplivom in se dobro brusi. Nana{amo ga z lopatico, obi~ajno v dveh tankih slojih. Les je treba predhodno impregnirati, kovine pa za{~ititi s temeljno antikorozijsko barvo. Poraba je odvisna od debeline pokitane povr{ine. UNICOL KIT je povr{insko suh po pribli‘no 8 urah, za bru{enje po 18 urah (brusni papir granulacije 180 – 220) in za nana{anje pokrivne barve po 24 urah. UNICOL TEMELJNA BARVA je izdelana na alkidni osnovi, odporna e na atmosferske vplive in se lepo brusi. Namenjena je za{~iti lesa kot vmesni sloj med UNICOL IMPREGNACIJO in UNICOL POKRIVNO BARVO. Bela niansa omogo~a bolj{e prekrivanje pokrivne barve. Red~imo jo po potrebi s COLOMIN RAZRED^ILOM. Nana{amo jo s ~opi~em, val~kom ali brizganjem. Z enim litrom prema‘emo od 7 do 9 m2. UNICOL TEMELJNA BARVA je povr{insko suha po 6 do 8 urah, za bru{enje in nana{anje naslednjega sloja po 24 urah. Presu{ena je po 2 do 3 dneh. UNICOL POKRIVNA BARVA je barva na osnovi dolgoolj-nega alkida. Odporna je na atmosferske vplive. Uporabljamo jo kot zaklju~ni sloj v UNICOL sistemu za{~ite vremensko izpostavljenega lesa oz. kot dekorativni zaklju~ni premaz. Na voljo je v beli/ sijajni in polmat izvedbi. Kot končni premaz v sistemu lahko uporabimo tudi COLOMIN POKRIVNO BARVO, ki je na voljo v 9 osnovnih odtenkih, ki jih je mogoče med seboj poljubno mešati. Redčimo jo po potrebi s COLOMIN RAZREDČILOM. Nanašanje je možno s čopičem, valjčkom ali brizganjem. Z enim litrom premažemo 8 do 10 m2. UNICOL POKRIVNA BARVA je suha po približno 24 urah, vendar se popolnoma utrdi po nekaj dneh. ZAŠČITA LESENIH TALNIH OBLOG Lesena tla (parket, ladijski pod, pluta) je treba zaščititi pred obrabo, vlago, umazanijo in drugimi vplivi, ki škodujejo površini. Pravilno lakirana površina ima ob pravi izbiri laka poleg lepega videza tudi več drugih dobrih lastnosti - trdoto, žilavost in odpornost proti staranju. Vse to je bistvenega pomena za dolgotrajnost pohodne površine. [e tako dober parketni lak ne bo pokazal vseh svojih dobrih lastnosti, ~e ga ne bomo strokovno nanesli. Pri tem je treba upoštevati več zahtev: • Temperatura laka, obdelovalne površine in zraka naj bo od 15 - 25 °C. • Relativna vlažnost zraka naj bo med 65 % in 90 %, odvisno od vrste laka za parket. • Vlažnost lesa naj bo od 5 do 15 %. • Pred nanašanjem podlago dobro pobrusimo z brusnim papirjem št. 100-150, druge nanose laka (razen zadnjega) pa s papirjem št. 220-280. Po brušenju odstranimo ves prah (posesamo in obrišemo z vlažno krpo). • Čistoča, to je odstranitev vsakršnih trdih delcev pred lakiranjem, je še posebno pomembna pri sijajnih lakih, saj je pri njih na lakirani površini, v nasprotju z uporabo polmat ali mat lakov, vidna vsaka napaka. BUKOLIT TEMELJ ZA PARKET - 2K POLIVRETANSKI TEMELJ ZA PARKET priporočamo za osnovno lakiranje parketa in ladijskega poda, z dodatkom lesnega prahu pa tudi za kitanje manjših razpok v parketu. Njegove prednosti so hitro in lahko brušenje ter lepši estetski videz BUKOLIT LAKA ZA PARKET. BUKOLIT POLIURETANSKI LAK SIJAJNI - 2K pripo-ročamo za lakiranje zelo obremenjenih površin (hodniki, telovadnice, pisarne ipd.), za lakiranje pohodne površine, na kateri želite imeti visok sijaj, ter tiste površine, ki jim želite kar se da podaljšati trajnost. Prednosti so odlična odpornost proti obrabi (visoka trdota), kemijska odpornost in visok sijaj. ijaLeS 57(2005) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva IZ DELA ZDRU@ENJA 10. seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, 7. marec 2005 Sejo UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, katere se je udele‘il tudi ~astni gost, predsednik GZS, mag. Jo‘ko ^uk, je vodil predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, mag. Miroslav [trajhar. Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 9. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Izhodi{~a prenove GZS (poro~evalca: dr. Jo‘e Korber, sekretar in mag. Jo‘ko ^uk, predsednik GZS) 3. Informacija o pogajanjih o novi pano‘ni Kolektivni pogodbi za lesarstvo (poro~evalec: Miha Poto~nik) 4. Razno. Osnutek sklepov: 1. Zapisnik 9. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva se soglasno sprejme. 2. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je pohvalil delo delodajalske pogajalske skupine. 3. Vsem ~lanom UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je potrebno poslati do sedaj usklajene ~lene kolektivne pogodbe za lesarstvo. 4. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira obvezno ~lanstvo v GZS, vendar se pri~akuje od GZS radikalno zmanj{anje ~lanarine za velike sisteme, financiranje GZS naj bo transparentno. GZS mora ponovno definirati svoje poslanstvo. 5. Vloga GZS mora biti skrb pri ustvarjanju poslovnega okolja v naj{ir{em smislu (v smeri davkov, zakonodaje in pokrivanja regio- nalnega vidika), v najve~jem smislu pove~evanja konkuren~-nosti slovenskega gospodarstva. To nalogo naj bi opravljala celotna struktura GZS (skupaj z obmo~-nimi zbornicami). GZS mora biti v svojem delovanju agresivnej{a in spo{tovanja vreden partner. Nadaljnje podro~je delovanja GZS naj bi bile storitve in razne informacije. 6. GZS ne potrebuje globalnega centra znanja, saj je v Sloveniji ‘e dovolj drugih institucij, ki se ukvarjajo s tem. 7. Strate{ki svet (“sistem modrecev”) po mnenju ~lanov UO ni potreben. iz vsebine 8. GZS naj deluje po bran‘nem principu organiziranja, sejemska politika naj bo skupna, GZS naj bo pomemben partner v socialnem paktu. Pogajanja naj potekajo v okviru panoge, zdru‘enje lesarstva naj ima mandat nad pogajanji. 9. Predsednik GZS naj bo uspe{en gospodarstvenik (prostovoljna funkcija), sedanja funkcija predsednika GZS naj bi bila v bodo~e generalni direktor GZS, ki bi deloval med vlado in gospodarstvom. 10. UO GZS bi moral biti v bodo~e sestavljen iz predsednikov zdru‘enj in UO obmo~nih zbornic, zaradi enotne linije vodenja. 11. GZS mora pridobiti sistemsko vlogo pri sprejemanju zakonov s strani vlade, kar pomeni, da mora biti GZS obvezno vklju~ena v zakonodajni postopek. 12. Izpostaviti je potrebno denacionalizacijo slovenskega gospodarstva in se temu primerno orientirati. Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 2/2005 ISSN 1581-7717 marec 2005 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA INFORMACIJA O POGAJANJIH O NOVI PANO@NI KPL SEJEM DOM, PODELITEV NAGRAD EVROPSKA ZVEZDA IZ[LA JE NOVA PUBLIKACIJA-OKOLJEVARSTVO IV POVABILO PODJETJEM, KI @E IMAJO OKOLJSKO PORO^ILO NEM^IJI GROZI DOLGORO^NA RECESIJA EURACTIV - IZ^RPEN VIR POSLOVNIH INFORMACIJ Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 57(2005) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva 13. Kadrovanje v GZS (strokovnih slu‘bah) mora biti iz gospodarstva. Predstavnike v tujini naj kadruje vlada, in ne GZS. 14. Organizacija GZS se mora formirati najprej po pano‘nem principu, regijskem principu, strokovne slu‘be so le v “slu‘bi” regij in panog in niso same sebi namen. 15. Potrebno je dati ve~ mo~i zdru‘enjem (pano‘ni princip!). Zdru‘enja morajo razpolagati najmanj s 50% ~lanarine GZS. Potrebno je dolo~iti prednostne projekte, ki se bodo financirali iz ~lanarine GZS. 16. ^lani GZS-Zdru‘enja lesarstva naj bodo vsi lesarji in proizvajalci pohi{tva (tudi mala podjetja in proizvajalci plasti~nega, sobnega in stavbnega ter kovinskega pohi{tva). 17. ^lanarina GZS delovno intenzivnih podjetij je previsoka in nesorazmerna glede na kapitalno intenzivne dejavnosti, saj delovno intenzivna podjetja pla~ujejo iz tega naslova ‘e davke na pla~e in so na ta na~in dvakrat obremenjena. 18. Lesarstvo potrebuje ve~ sredstev iz naslova ~lanarine za nastopanje na mednarodnih sejmih in financiranje ~lanarine in obiska sestankov evropskih lesarskih zdru‘enj (CEI-Bois, FEMIB, FEIC). 19. Glede oblikovanja sejemske politike GZS-Zdru‘enje lesarstva pri~akuje ve~ podpore mednarodnim sejmom, ki so za lesarstvo zanimivi (ni zainteresirano za financiranje delegacij, kot npr. Brazilija, Argentina,...), saj ti trgi za lesarsko panogo niso zanimivi; tak{ne delegacije naj financirajo tista zdru‘enja, ki imajo v teh dr‘avah interes. 20. Glede predvidenega zdru‘evanja zdru‘enj (npr. gozd-les-papir) se lahko ohranja posamezna zdru‘enja in postavi strokovnjake, ki bodo servisirali ve~ zdru‘enj hkrati, kar je praksa v Evropi. Zdru‘evanje ni potrebno samo zato, da se zni‘a poraba teh zdru‘enj. Pri financiranju zdru‘enj postavimo cilje in minimizirajmo sredstva za doseganje teh ciljev (mini-max na~elo). Sekretar tak{nega zdru‘enja mora biti sposoben voditi sre~anje tako lesarjev, gozdarjev, kot tudi papirni~arjev; zdru‘enja v tem primeru so {e vedno samostojna in le-tako lahko zagotavljamo neko stro{kovno u~inkovitost. 21. Obmo~ne zbornice bi morale v bodo~e {e vedno obstajati, saj po mnenju nekaterih ~lanov UO na regionalnem nivoju ni tak{ne gospodarske organizacije, ki bi zdru‘evala gospodarstvo, banke in zavarovalnice. Primernej{i ~as za ukinitev obmo~nih zbornic bi bil po mnenju ~lanov UO {ele takrat, ko bo konstituirana nova lokalna uprava. 22. GZS naj bi nudila strokovno pomo~ podjetjem pri pridobivanju sredstev iz Evropske unije (finan~na pomo~ podjetjem). 23. V prihodnosti je potrebno zdru‘iti GZS in Zdru‘enje delodajalcev Slovenije pod isto streho, kot pravi socialni partner naj politiko pogajanj vodi GZS-Zdru‘enje lesarstva. 24. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva ne podpira izpolnjevanja vpra{alnika z naslovom Anketa o zbornici (februar 2005), saj vpra{alnik vsebinsko ne ustreza diskusiji UO GZS-Zdru‘enja lesarstva. V ta namen je potrebno upo{tevati sklepe UO. 25. Sekretarja GZS-Zdru‘enja lesarstva, dr. Jo‘eta Korberja, se poobla{~a, da vsem ~lanom delovnih skupin, ki sodelujejo pri prenovi GZS, razpo{lje izhodi{~a (sklepe) zadnjega UO GZS-Zdru‘enja lesarstva (z dne 7. marca 2005). 26. Sklepi UO se po{ljejo vsem ~lanom UO v elektronski obliki v pripombe, in sicer najkasneje do torka, 8. marca 2005. 27. GZS-Zdru‘enje lesarstva bo poslalo dopis iz naslova zmanj{anja kvot za invalide v lesarstvu na vlado, na Ministrstvo za delo, dru‘ino in socialne zadeve in na njegov direktorat. 28. Delegacija GZS-Zdru‘enja lesarstva v sestavi predsedstvo zdru‘enja lesarstva in dodatni ~lani ga. Rus Danijela (KLI Logatec) in g. Alojz Burja (LIP Bled) je zadol‘ena, da sodeluje z gospodarskim ministrstvom, in sicer pri oblikovanju pano‘nih ukrepov za bolj{e poslovanje lesarske industrije. 29. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva poobla{~a podpredsednika GZS, da razmisli o tem, kako spremeniti delovno-pravno zakonodajo v smislu re{evanja ve~jih odsotnosti delavcev zaradi bolni{kega stale‘a. 30. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema informacijo o dosedanjem delu Tehnolo{kega in{tituta za lesarstvo in podpira njegovo delovanje. 31. GZS-Zdru‘enje lesarstva preu~i mo‘nost zni‘anega pla~ila ~lanarine GZS za 100.000,00 SIT za ~lane delodajalske pogajalske skupine. ijaLeS 57(2005) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva Obisk lesarske delegacije na Slova{ko, 11.-14. maj 2005 Pobudo slova{kega lesarskega zdru‘e-nja (Zväz spracovate¾ov dreva SR (ZSD SR) Union of Wood Processing Companies in Slovakia, T. G. Masaryka 24 860 53 Zvolen), da izmenjamo pano‘ni delegaciji, je UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejel. V letu 2005 bo delegacija, sestavljena iz ~lanov Upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva in predstavnikov nekaterih zainteresiranih podjetij na-{ih ~lanic, predstavnikov srednjih lesarskih {ol ter visoko{olskega in univerzitetnega {tudija lesarstva, obiskala slova{ko lesarsko zdru‘enje ter nekatera njihova podjetja in slova{ko lesarsko fakulteto. V letu 2006 naj bi slova{-ka lesarska delegacija vrnila obisk Sloveniji. Obisk bo trajal predvidoma od srede, 11. maja 2005, do sobote, 14. maja 2005. INFORMACIJA O POGAJANJIH O NOVI PANO@NI KOLEKTIVNI POGODBI ZA LESARSTVO Vodja delodajalske pogajalske strani, g. Miha Poto~nik, je na UO GZS-Zdru-‘enja lesarstva podal informacijo o dosedanjih pogajanjih, saj so se od zadnjega UO (9.12.2004) zvrstili {e trije krogi pogajanj. Dosedanja KPL je imela 73 ~lenov in tarifno prilogo, doslej pa smo pri{li {ele do 27. ~lena, pa {e do tukaj ni vse usklajeno. Na pogajanja o pano‘ni KP vplivajo najprej zunanji dejavniki. Tako so~asno potekajo tudi pogajanja o novi SKPgd, ki naj bi po predlogu delodajalcev veljala le za tiste panoge, ki ne bodo imele lastne pano‘ne K P. Nadalje bo po izjavah Ministrstva za delo predvidoma {e v leto{njem letu sprejet povsem nov Zakon o kolektivnih pogodbah, kjer bo med ostalim na novo opredeljena vloga delodajalcev (in tudi GZS). Glede ZDR za sedaj ni predviden postopek spreminjanja.” Po mnenju g. Poto~nika bi delo pogajalske skupine bistveno hitreje potekalo, kolikor bi delo potekalo v manj{i strokovni skupini, na kar pa sindikat ni pristal. Po mnenju sindikata se pridobljene pravice v kolektivni pogodbi naj ne bi zmanj{evale. Tarifni del pano‘ne kolektivne pogodbe do sedaj {e ni bil predmet pogajanj. Sicer je g. Poto~nik izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim delom pogajalske skupine. SEJEM DOM, PODELITEV NAGRAD EVROPSKA ZVEZDA Ljubljanski sejem in Zdru‘enje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije sta podelila dve enakovredni priznanji Evropska zvezda. Za najbolj-{i izdelek notranjega pohi{tva ga je prejelo podjetje LIP BLED d.d. za notranja vrata Forma 17. Za najbolj{i izdelek zunanjega stavbnega pohi{tva je bilo nagrajeno podjetje INO-THERM d.o.o. za zunanja vrata Ex-clusiv. IZ[LA JE NOVA PUBLIKACIJA -OKOLJEVARSTVO IV V Evropski zvezi, vklju~no z na{o dr-‘avo, je varstvo okolja vedno bolj ne-lo~ljiva sestavina zagotavljanja nemotenega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Sodobni koncepti varstva okolja temeljijo na prepre~evanju pojava obremenjenosti okolja, zato bosta v slovenski lesno-predelovalni in pohi{tveni industriji, tako kot v drugih sektorjih, nujno potrebni modernizacija in optimizacija tehnolo{kih procesov, ki ob racionalnejši uporabi surovin in energije prinašata tudi pozitivne ekonomske učinke. Mnoga podjetja bodo vedno pogosteje uvajala okoljske trajnostne rešitve, čisto proizvodnjo, nove ekološko prijazne proizvode in materiale ter investirala v razvoj in raziskave okolju prijaznih novih proizvodov in tehnologij. Poudariti je treba, da se okolju prijazni koncepti ne zaključijo z obvladovanjem same proizvodne dejavnosti, ampak vključujejo tudi obvladovanje in odgovornost za izdelek tako, da bo potrošnik lahko izbiral med proizvodi glede na njihove okoljske značilnosti. V ta namen je GZS-Združenje lesarstva izdalo novo publikacijo z naslovom Okoljevarstvo IV - Možnosti za prilagoditev slovenske lesne dejavnosti novi okoljski zakonodaji. Publikacijo bodo prejela vsa podjetja - člani GZS-Zdru-ženja lesarstva. Upamo, da bodo vsaj nekatere informacije v tej publikaciji pomagale pri usmerjanju na pravo pot pri iskanju najprimernejših rešitev okoljevarstvene problematike. POVABILO PODJETJEM, KI @E IMAJO OKOLJSKO PORO^ILO Znano je, da je v Sloveniji že več podjetij pripravilo okoljsko poročilo (imenovano tudi okoljevarstveno, ekološko, ali poročilo o trajnostnem razvoju). Gre za odziv izvajalcev dejavnosti, ki lahko predstavljajo večji vir onesnaževanja, na tisti del Aarhuške konvencije, ki obravnava komuniciranje z javnostjo in dostop do okoljskih informacij. Prav tovrstno informiranje lahko povečuje zaupanje med podjetjem in zainteresiranimi posamezniki ali skupinami, hkrati pa sama podjetja prav ob izdelavi tega poročila spoznajo priložnosti za zmanjševanje raznovrstnih stroškov, ki zadevajo poslovanje v povezavi z varovanjem okolja. ijaLeS 57(2005) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva Novelirana evropska smernica o dostopnosti javnosti do informacij (Direktiva 2003/4/EC) poudarja pomen novih možnosti komuniciranja, ki jih ponujajo elektronski mediji. Tega smo se v zbornični Službi za varstvo okolja zavedali tudi ob pripravi elektronskega Kataloga podjetij z okoljskimi priznanji, v začetku leta 2003, zato smo desetim (danes jih je že 11) različnim okoljskim priznanjem dodali ločeno še okoljska poročila. Tako lahko javnost izve o tistih okoljsko ozaveščenih podjetjih, ki jo želijo seznaniti z njihovimi prizadevanji in dosežki na področju varstva okolja. V pomoč vsem, ki doslej še niso brali okoljskih poročil, predstavljenih v katalogu, ali zanj sploh še niso vedeli, navajamo potrebne korake za pristop do teh spletnih strani GZS: • www.gzs.si/katalogi/ podjetja z okoljskimi priznanji, • (išči) po okoljskih poročilih (klik), • iskanje po podjetjih (klik na Išči), • klik na imenu podjetja, • pomik navzdol na Okoljska poročila in klik na spletni naslov (pod Povezave). Hkrati vabimo vse tiste, ki tudi že imajo okoljska poročila, da se nam javijo na e-poštni naslov: jurij.seme@gzs.si in nam navedejo spletni naslov, kjer bomo našli njihovo poročilo, mi pa bomo izvedli ustrezno povezavo, ki bo omogočila dostop javnosti. Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja NEMČIJI GROZI DOLGOROČNA RECESIJA Statistično je ugotovljeno, da se je v Nemčiji v letih od 1990 dalje rodilo letno manj otrok kot pa je umrlo prebivalcev. Nemka v povprečju rodi 1,38 otroka, če pa bi hoteli, da se sedanje šte- vilo 82 mio prebivalcev ne bi zmanj{alo, bi morala v povpre~ju roditi 2,10 otroka. Za primerjavo rojstev otrok na ‘ensko so podatki iz nekaterih drugih dr‘av: Kongo: 3,54, Indija: 2,85, USA: 2,07, Tur~ija: 1,98, Kitajska: 1,69, Rusija: 1,26. Otroci, ki jih danes v Nem~iji ni, bodo v prihodnjih letih manjkali kot strokovnjaki, delovna sila, potro{niki. Brez mladih ljudi manjka zagon, pripravljenost po ve~jem tveganju, volja po investiranju, tehnolo{kem napredku, inovacijah itd. Struktura prebivalstva je ‘e danes neugodna, saj je kar 24,3 % ljudi starej{ih od 60 let (v Ameriki 16 %). Ta segment prebivalstva je z vidika gospodarske rasti premalo “vitalen”, ker ni pripravljen tro{iti prihrankov za razvojne podjet-ni{ke nalo‘be, za delnice, ampak raje {tedi z denarjem. Profesor psihologije Hermann Adrian iz Mainza napoveduje, da se bo {tevilo prebivalcev v Nem~iji do leta 2050 zmanj{alo na 50 mio, od tega pa bo starih nad 60 let kar ena polovica. Posledica tega bo, da se bodo finan~na sredstva porabila za pokojnine, socialne podpore, za nego in zdravstveno vzdr‘evanje, vedno manj pa za investicije, namenjene za razvoj in o‘ivljajnje gospodarstva. Poleg nizke rodnosti so {e drugi dejavniki, ki slabo vplivajo na gospodarski razvoj in prosperiteto: Nem~ijo zapusti vsako leto okoli 100.000 mladih izobra-‘encev, ki se zaposlijo v tujini zaradi bolj{ih delovnih pogojev. Ker se ‘ivljenj-ska doba podalj{uje, se zaposleni upokojujejo relativno “mladi”. Samo 25 % nem{kega prebivalstva je redno zaposlenih in odvaja dajatve za vzdr‘evanje neaktivnega prebivalstva. Dejstvo je tudi, da so dru‘ine z otroki ve~ji potro{niki dobrin kot tiste brez otrok. Predvidena stagnacija v Evropi, ki jo predvidevajo, sili ekonomiste, da se gle- de novih investicij ozirajo na druga področja, kjer je demografsko politična situacija dokaj stabilna, kot npr. v Indiji, Mehiki. Če v kratkem ne bo prišlo do izboljšanja demografske situacije, grozi državi gospodarska kriza, deflacija in nazadovanje. Četudi bi se z raznimi državnimi ukrepi povečala nataliteta v naslednjih letih, je glede na aktualno stanje dejstvo, da bo prišlo do gospodarskega zastoja v letih 2020-2035. Kako pa gospodarska stagnacija negativno vpliva na trg pohištva, smo lahko videli v zadnjih treh letih. Nič kaj obetavna prihodnost tudi za slovenske po-hištvenike, ki so bili dosedaj večinoma usmerjeni na ta trg. Izpad bo potrebno nadomestiti z drugimi tržišči, sicer bo ogrožen obstoj tudi naših podjetij. Vir: Focus-Money 51/04, avtorica: Fani Potočnik, www.gzs.si/lesarstvo EURACTIV SLOVENIJA -IZČRPEN VIR POSLOVNIH INFORMACIJ Z vstopom v Evropsko unijo je obvladovanje in dobro poznavanje poslovnega okolja ter sposobnost hitrega pridobivanja pravih informacij predstavlja pomembno konkurenčno prednost. Poznavanje evropskih politik in zakonodaje je postalo nujno tudi za vse slovenske ustanove, organizacije, podjetja in posameznike. Zato smo se na GZS odločili, da iskalcem informacij ponudimo spletni informacijski portal EurActiv Slovenija, ki vam bo služil kot dnevno aktualno dopolnilo k že obstoječim evropskim vsebinam, ki jih najdete na spletnih straneh GZS. EurActiv.com (http:// www.gzs.si/euractiv/) je vodilni spletni portal, ki vsebuje širok spekter informacij o Evropski uniji. Največja prednost portala so aktualne in celovite objavljene informacije. Vsak mesec obišče portal EurActiv več kot 900 000 ijaLeS 57(2005) 3 GZS - Zdru`enje lesarstva uporabnikov, od tega je 30 000 registriranih rednih uporabnikov. Kaj nam EurActiv ponuja? Portal, ki je za~el delovati leta 2000, je danes nepogre{ljiv vir informacij za vse, ki morajo biti seznanjeni z evropsko zakonodajo in politiko. EurActiv ponuja vrsto podrobnih informacij, novic in analiz, ki so razvr{~ene v naslednje tematske sklope: • Prihodnost EU, sistem sprejemanja odlo~itev v EU, {iritev, dru‘bena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj, inovacije, Lisbonska strategija, izobra‘evanje, pravosodje, obramba, • Okoljska politika, raziskave in razvoj, e-poslovanje, telekomunikacije, davki, trgovinska politika, energija, transport, mediji, evro, kmetijska politika, varnost hrane, varstvo potro{nikov, itd. Informacije lahko na portalu EurActiv najdemo v razli~nih oblikah: • Pregled dnevnih novic: vsak dan je na voljo 5 do 10 izbranih aktualnih novic, ki pokrivajo razli~ne teme. • Podrobne {tudije o razli~nih temah, ki jih objavljajo uradne institucije EU, razni in{tituti in drugi viri informacij. • Analize, ki jih izvajajo razne banke in instituti. • Najave dogodkov, ki se bodo izvajali v EU. • Podatki o dr‘avah ~lanicah EU, dr‘avah kandidatkah in dr‘avah jugovzhodne Evrope: statisti~ni podatki, volilni sistem, poslovna klima, ocena de‘elnega tveganja, gospodarsko stanje, politi~ni sistem. • Povezave na zanimive spletne strani, kjer je na voljo ve~ podatkov o dolo~eni temi. Komu je portal namenjen? Portal je namenjen vsem, ki i{~ejo po- ijaLeS 57(2005) 3 slovne in druge informacije o dogajanju v Evropski uniji. Uporabniki EurActiva so predvsem podjetniki, dr‘avni uradniki, uradniki evropskih institucij, ne-profitne organizacije, akademiki, {tu-dentje, novinarji. Poleg novic in dosjejev o evropski zakonodaji, ki jih pripravlja EurActiv v Bruslju, je portal EurActiv Slovenija obogaten z vsebinami, ki jih pripravljamo na GZS in na Slovenskem gospodarskem in raziskovalnem zdru‘enju v Bruslju. Registrirani uporabniki portala GZS se lahko naro~ijo tudi na elektronske novice (tematski sklop Eur-Activ). Avtor: Oddelek za evropske zadeve-GZS Sejem DOM 2005 Leto{nji sejem DOM se je predstavljal na vseh razpolo`ljivih razstavnih po-vr{inah Gospodarskega razstavi{~a. Obiskalo ga je skoraj 50.000 obiskovalcev, kar je za 21 % ve~ kot lani. Od tega je bilo obiskovalcev s poslovnimi kuponi 8.900. Sejem, ki ga je slovesno odprla `upanja Mestne ob~ine Ljubljana Danica Sim{i~, je obiskovalcem ponudil izdelke za notranjo opremo, urejanje doma in njegove okolice, materiale in proizvode za gradbeni{tvo, opremo za ogrevanje in hlajenje bivalnih in poslovnih prostorov ter opremo za varovanje. Na 9.650 kvadratnih metrih neto razstavnih povr-{in se je skupaj z zastopanimi udele`enci predstavilo 524 podjetij iz 26 dr`av, med katerimi je bilo kar 334 neposrednih razstavljavcev. [tevilo slednjih je kar za 15 odstotkov ve~je od lanskega. Letos so se na Forumu nepremi~nin {e drugi~ predstavljali predstavniki bank, zavarovalnic in nepremi~ninskih agencij, ki so obiskovalcem nudili nasvete in odgovore v zvezi z nakupom ali prodajo nepremi~nin. Za nasvete in odgovore na vpra{anja obiskovalcev je poskrbel tudi Gradbeni in{titut ZRMK, ki je vse dni sejma prirejal brezpla~na predavanja. S posveti pa je za strokovno javnost poskrbela Zveza lesarjev Slovenije, v sodelovanju z Dru{tvom in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. Za najbolj{i izdelek stavbnega pohi{tva sta Gospodarsko razstavi{~e in Zdru-`enje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije podelila dve enakovredni priznanji Evropska zvezda. Za najbolj{i izdelek notranjega stavbnega pohi{tva ga je prejelo podjetje LIP Bled d.d. za notranja vrata Forma 17, za najbolj{i izdelek zunanjega stavbnega pohi{tva pa podjetje Inotherm d.o.o. za zunanja vrata Exclusiv. Podjetje LIP Bled d.d. je prejelo priznanje Evropska zvezda za notranja vrata Forma 17 Zunaja vrata Exclusiv so prinesla priznanje podjetju INOTHERM d.o.o. znanje za prakso BUKOLIT POLIURETANSKI LAK POLMAT – 2K priporo~amo za lakiranje zelo obremenjenih povr{in (hodnikov, telovadnic, pisarn ipd.) ter za povr{ine, ki jim ‘elite kar se da podalj{ati trajnost. Prednosti so odli~na odpornost proti obrabi, kemijska odpornost, svilen sijaj, precej kraj{i ~as su{enja kot pri drugih poliuretanskih lakih ter enostavno nana{anje. BUKOLIT LAK ZA PARKET – BREZ RAZRED^ILA priporo~amo za lakiranje zelo obremenjenih povr{in, kot so parket, ladijski pod, pluta. Prednosti tega laka so: enostavna priprava me{anice (red~enje ni potrebno) ter uporabni ~as me{anice (16 ur v zaprti posodi). PARKETIN KISLINSKI LAK priporo~amo za lakiranje srednje obremenjenih pohodnih povr{in ter drugih lesenih predmetov. Prednosti so v enostavnem nana{anju, dobri odpornosti proti obrabi in ekonomi~nosti (ugodna cena glede na kakovost laka). AQUALIT – LAK NA VODNI OSNOVI priporo~amo za lakiranje prostorov kjer niso priporo~ljivi laki z zdravjem {kodljivimi hlapnimi sestavinami (bolni{ke sobe, otro{ke sobe, vrtci ipd.) ter za druge lesene povr{ine, ne le pohodne, ki jih ‘elimo obvarovati pred obrabo in jim poudariti naravno barvo lesa. Prednosti so, da se precej hitreje su{i kot drugi parketni laki (suh za bru{enje in prelakiranje po 6 urah, za uporabo po 24 urah). Ohrani naravno barvo lesa, nima neprijetnega vonja in ne oddaja zdravju {kodljivih hlapov. Je okolju prijazen, ni vnetljiv, za ~i{~enje pleskarskega pribora ne potrebujemo dodatnih kemikalij (~istilo: voda). Predstavili smo vam le del premazov, ki jih v Colorju izdelujemo na programu za {iroko potro{njo in so namenjeni tako obrtnikom in malim podjetnikom kot individualnim kupcem. Na trgu so vam poleg predstavljenih na voljo {e: PREMAZI ZA ZA[^ITO LESA: • lak za les, • lak za čolne, • nitro temeljni lak in nitrolak (sijajni, polmat), • Colomin temeljna barva za les AQUA. PREMAZI ZA ZA[^ITO KOVIN IN LESA: • Colomin pokrivna barva, • Colomin pokrivna barva AQUA, • Egalin pokrivna barva. PREMAZI ZA ZA[^ITO KOVIN: • Egalin temeljna barva, • Colomin temeljna barva (AQUA), • Avtocol kit soft, • Wash primer, • Bukolit pokrivna barva, • Color barva 500c. PREMAZI ZA ZA[^ITO MINERALNIH PODLAG: • zidna impregnacija, • Dicol, • Synkolit, • Spektrolit, • Aquafas, • Colofas impregnacija, Colofas. Za vpra{anja in nasvete lahko pokli~ite na na{ MAVRI^NI TELEFON 031/31 88 00. Color, d. d. Iskra EKO Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 57(2005) 3 intervju Moto vi{je lesarske strokovne {ole prakti~na aplikativnost programov avtorica Sanja PIRC V leto{njem {tudijskem letu so na Vi{ji strokovni {oli Lesarske {ole Maribor vpisali ‘e tretjo generacijo rednih in ~etrto generacijo izrednih {tudentov po programu lesarstvo – vi{ji, ki omogo~a poklicnim maturantom kateregakoli strokovnega podro~ja ali gimnazije pridobitev vi{je strokovne izobrazbe (VI.) in naziv “in‘enir lesarstva”. Vi{je{olski programi, ki so v dr‘avah EU ute~ena praksa dobrega in a‘urnega odzivanja na konkretne potrebe gospodarstva (skupaj okrog 2,5 milijona {tudentov), so s svojo prakti~no aplikativnostjo izjemno dobro sprejeti tudi v Sloveniji. A ~eprav se danes tega kraj{ega terciarnega izobra‘evanja pri nas udele‘uje vsega skupaj okrog 13.000 {tudentov, postaja le-to netransparentno, saj se po najnovej{i reorganizaciji vi{je in visoko strokovno izobra‘evanje izvajata celo v okviru dveh razli~nih ministrstev, ~eprav veljajo za vklju~itev vanju enaki vpisni pogoji ter ju povezujejo tudi mnoge druge podobnosti. Kaj torej meni o vi{jem strokovnem izobra‘evanju v Sloveniji, o svoji {oli in {e ~em Zdenka Steblovnik, ravnateljica vi{je lesarske strokovne {ole (na sliki tretja z desne)? Dandanes, ko ob mar~evskih vpisih mladih med dijake in {tudente znova poslu{amo o upadanju zanimanja za poklicno izobra‘evanje, lahko re~emo, da so bile vi{je strokovne {ole v zadnjih petih, {estih letih edini res uspe{en projekt, ki se ga je ministrstvo za {olstvo lotilo na podro~ju promocije poklicnega izobra-‘evanja. Gospa Zdenka Steblovnik, vi ste ‘e od samega za~etka bili udele‘eni v razvoju vi{je{olskega lesarskega programa. Kak{ne so izku{nje po {tirih letih, odkar ste {tudij na Lesarski {oli v Mariboru tudi uradno “pognali”? V teh {tirih letih delovanja smo imeli na na{i vi{ji {oli veliko dela s samim uvajanjem izvedbe programa in organizacijsko problematiko. Vse je bilo novo, nepreizku{eno, tako zame kot ravnateljico kot tudi za kolege predavatelje in druge sodelavce. Gradili smo na dobri tradiciji dela v zavodu in izku{njah drugih vi{jih strokovnih {ol, s katerimi dobro sodelujemo. Vse novo smo jemali kot izziv in pristopali z veliko mero entuziazma. ^e se ozrem po tem, kar smo v teh {tirih letih dosegli ter kak{ni so odzivi udele‘encev izo-bra‘evanja in na{ih partnerjev na na{e delo, lahko re~em, da ustvarjamo temelje dobre in {tudentom prijazne {ole ter sodobne izobra‘evalne institucije z zna~ilnostmi u~e~e se organizacije. Julija lani je uspe{no zaklju~ila {olanje prva generacija {tudentov. Iz slovesne podelitve diplom, ki sem se je ijaLeS 57(2005) 3 intervju udele‘ila tudi sama, se spomnim, da so bili naslovi njihovih diplomskih del tematsko precej raznoliki, v njih pa so se praviloma pojavljala imena podjetij. Torej dejansko spodbujate prakti~no apli-kativnost, kar naj bi bila glavna prednost vi{jih {ol? V lanskem letu smo podelili diplome prvim enaindvajsetim diplomantom ({tudij odraslih), katerih naloge so izdelane za podjetja in organizacije, kjer so zaposleni, ter segajo na razli~na pod-ro~ja lesarske stroke. Tudi leto{nje {te-vilo diplomantov bo podobno, s tem, da se jim bodo pridru‘ili ‘e prvi diplomanti rednega {tudija. Tudi njihove diplomske naloge so prakti~no aplikativne, saj se navezujejo na izku{nje s prakti~nega izobra‘evanja v podjetjih. Vzpostavili smo {iroko mre-‘o podjetij po celi Sloveniji, s katerimi imamo za na{e {tudente sklenjene pogodbe o izvajanju prakti~nega izo-bra‘evanja, ki se izvaja v sodelovanju predavateljev {ole in mentorjev v podjetjih. Mentorje v podjetjih sku-{amo motivirati za ~im bolj-{e in strokovno sodelovanje – tako vsako leto z namenom izmenjave izku{enj in obravnave problematike prakti~-nega izobra‘evanja organiziramo posvet, na katerega so povabljeni predavatelji {ole, mentorji in {tudenti. Na~rtno delamo na tem, da bi {ola postala promotor znanja na lesarskem podro~ju v regiji. Tako ve~krat organiziramo strokovne posvete, sodelujemo z DIT lesarstva Maribor, ki ima sede‘ na na{i {oli, pripravljamo {portna in strokovna sre~anja, koordiniramo projekte poklicnih usposabljanj po programih Leonardo da Vinci za tuje partnerje … Na{e {tudente, diplomante in tudi mlade delavce partnerskih podjetij vklju~ujemo v projekte namestitev v tujini, skozi katere si krepijo strokovno samozavest in kompetence ter pridobivajo druge izku{nje za bolj{e strokovno delo. Omenili ste, da bo letos zaklju~ila {olanje prva generacija rednih {tudentov, torej prvih iskalcev zaposlitve. Kak{ne so njihove mo‘nosti na trgu delovne sile? Kar nekaj {tudentov in diplomantov je oziroma bo v podjetjih oz. organizacijah, kjer so opravljali prakso, kasneje dobilo tudi zaposlitev, mnogi se odlo-~ajo tudi za preizkus svojega novopri-dobljenega znanja v samozaposlitvi. Predvsem pa ‘elimo in sku{amo skozi ves ~as {olanja na{im {tudentom prikazati, kako in koliko lahko k svoji bo- do~i usodi, zaposljivosti in uspehu prispevajo sami s svojo samoiniciativnostjo in motiviranostjo – tako na prak-ti~nem izobra‘evanju pri delodajalcih kot pri samem {tudiju. Dana{nji ~as namre~ zahteva take ljudi. Da, res je, a potemtakem zahteva tudi podoben pristop od medijev znanja – da spustijo znanje iz debelih knjig ven na prostost, kjer po podjetjih mrgoli konkretnih problemov. V lanskem {tudijskem letu smo na pobudo vodstva podjetja Alples @elezniki za~eli z izvajanjem izobra‘evanja po na{em programu za 35 njihovih zaposlenih. Po enoletni izku{nji smo oboji zelo zadovoljni z izvedbo in rezultati. V leto{njem letu se bodo med njimi pojavili ‘e tudi prvi diplomanti. K omogo~anju tak{-nega kolektivnega izobra‘e-vanja in pridobivanja formalne izobrazbe, ki omogo~a direkten prenos in sinergijo znanja v vsakodnevni praksi ter pove~ano motivacijo za delo, bi v prihodnje radi spodbudili {e druga podjetja. Tudi v okviru rednih oblik dela v {oli prevladujejo vaje in seminarsko delo. Predavatelji in in{truktorji aktivno spodbujajo {tudente k samoiniciativnemu in ustvarjalnemu u~enju skozi projekte. [tudentsko– predavateljski projekti, ki se v tem obdobju razvijajo, so npr. izdelava jadrnice, predstavitev poslovnih zamisli, restavriranje pohi{tva, rezbarjenje … Prakti~no aplikativnost programa sku{amo udejanjati pri vsakem predmetu. Tako na{i {tudenti pri vajah pri predmetu Organizacija proizvodnje uporabljajo programski paket UPRO5 za planiranje in vodenje proizvodnje, ~igar avtor in vzdr‘evalec je podjetje APROS Novo mesto. S pomo~jo tega ijaLeS 57(2005) 3 intervju programa se je v sodelovanju s {olskimi delavnicami in z avtorskim podjetjem ustvarila baza podatkov z ve~ kot 200 artikli - tako vaje iz planiranja potekajo v obliki u~ne firme. Kljub dobrim rezultatom na terenu pa smo zadnje ~ase pri~a problematiki umestitve vi{jih strokovnih {ol na ministrstvu in v lesarskem {olstvu ter odnosu do vi{jega strokovnega izobra‘evanja v slovenskem prostoru, saj se zgodi, da ostanejo {tudenti vi{jih {ol velikokrat prezrti v nacionalnih statistikah oz. jih le-te ume{~ajo kar med dijake. Kako je torej s to razpoznavnostjo vi{jih strokovnih {ol? Vi{je strokovno izobra‘e-vanje se je v Sloveniji v zelo kratkem obdobju dodobra uveljavilo in ima velik pomen. Enako je tudi v Evropi, kjer se ume{~a v terciarno izobra‘e-vanje, in sicer med programe kraj{ega terciarnega izobra‘evanja (short tertiary education programmes), ki jih izvaja ve~ina dr‘av Evropske zveze. Danes je vklju~enih v kraj{e terciarno izobra‘evanje v Sloveniji okrog 13.000, v Evropi pa kar 2,5 milijona {tudentov, kar predstavlja nezanemarljiv del {tu-dentske populacije. V ve~ini evropskih {olskih sistemov je strokovno izobra-‘evanje lo~eno od univerzitetnega; tako so denimo na Finskem vi{je in visoke strokovne {ole povezane v politehnike, medtem ko se univerzitetni programi izvajajo na univerzah. V Sloveniji se po najnovej{i reorganizaciji vi{je in visoko strokovno izobra-‘evanje izvajata celo v okviru dveh raz-li~nih ministrstev, ~eprav veljajo za vklju~itev vanju enaki vpisni pogoji ter ju povezujejo tudi mnoge druge podobnosti, npr. zakonska podlaga, uvajanje ECTS sistema kreditnih to~k, nujna potreba po ureditvi prehodnosti, po- stopki imenovanja predavateljev. Tako obravnavanje vi{jega strokovnega {ol-stva je privedlo do stanja, ko so postale vi{je strokovne {ole premalo razpoznavne in v javnosti v~asih celo prezrte – kadar se javno govori o statistiki {tudentov, se {tudenti vi{jih strokovnih {ol pogosto ignorirajo. Sli{ati je bilo tudi kar nekaj javnih izjav, da so vi{je strokovne {ole “nekak{en” zaklju~ek srednje{olskega strokovnega izobra-‘evanja. K tak{nemu odnosu in zmedi v javnosti gotovo prispeva tudi dejstvo, da je veliko vi{jih strokovnih {ol organizacijsko ume{~enih v zavode oziroma centre skupaj s srednjimi {olami. Verjetno so tak{ne re{itve z organizacijskega vidika najenostavnej{e, ‘al pa vodijo v slab{o prepoznavnost vi{jih strokovnih {ol in njihovih {tudentov ter omejene mo‘nosti kadrovskega in strokovnega razvoja. Kratki terciarni programi so v Evropi prepoznani kot vitalen del visoko{ol-skega izobra‘evanja, ki pripomore k razvoju vse‘ivljenjskega izobra‘evanja oziroma na k znanju temelje~i dru‘bi, ki jo Evropa potrebuje za konkuren~no in dinami~no gospodarstvo. Upam, da bosta tudi na{e gospodarstvo in izo-bra‘evalni sistem na{la pametne in u~inkovite re{itve organizacije in umestitve vi{jega strokovnega izobra‘e-vanja za bolj{e doseganje teh istih cil- jev, ki tudi v na{i dru‘bi predstavljajo prioriteto v izobra‘evanju. Kak{no je va{e sodelovanje s socialnimi partnerji? Kaj bi povedali o viziji razvoja {ole in morebitnih novih programov? Na{a ‘elja je ves ~as prilagajati izvajanje programa potrebam gospodarstva v sodelovanju s socialnimi partnerji (predvsem GZS in OZS). To sodelovanje je zaenkrat res spodbudno in v primerjavi z drugimi strokami izjemno dobro. @e pri nastajanju na{ega programa je Zdru‘enje lesarstva pri GZS kot pobudnik in socialni partner ves ~as imelo pomembno in odgovorno vlogo, ki jo ohranja {e sedaj. Tako smo lesarji edina stroka, kjer se na osnovi znanstvene raziskave kadrovskih potreb na podro~-ju terciarnega izobra‘evanja v stroki {e vedno argumentirano omejuje {irjenje mre‘e {ol. Poleg posodabljanja obstoje~ega poklicnega standarda in programa ‘elimo na na{i {oli v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi kolegi strokovnjaki v prihodnje razvijati in obuditi znanja in strokovne profile, ki bi prispevali k povrnitvi pomena poklicev, povezanih z lesom in lesnimi tvorivi, njihovo obdelavo in oblikovanjem v Sloveniji. Smatramo namre~, da je treba izobra‘evalne programe nenehno razvijati in prilagajati potrebam gospodarstva, {e ve~: danes se spremembe pojavljajo s tak{no hitrostjo, da se moramo pri na~rtovanju izobra‘evalnih potreb ozirati na prihodnost in z izo-bra‘evalnimi pobudami spodbujati bo-do~e potrebe gospodarstva. Mlade pa s prakti~no naravnanostjo programa ‘elimo ~im bolj konkretno spodbujati k takoj{nji uporabi znanja ter krepitvi njihove strokovne samozavesti in samoiniciativnosti. ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti Kakovostna prenova lesarskega {tudija po Bolonjski deklaraciji (I. del) avtor prof. dr. Mirko TRATNIK, B F, Oddelek za lesarstvo 1. Uvodna pojasnila S sistemati~no prenovo univerzitetnega {tudija lesarstva smo na Oddelku za lesarstvo na Biotehni{ki fakulteti za-~eli ‘e 2001. leta (Tratnik 2001).1 “Univerzitetni diplomirani in`enirji lesarstva, ki jih danes izobra`ujemo na enotni {tudijski smeri na Oddelku za lesarstvo, so eden izmed zelo pomembnih in gonilnih faktorjev razvoja slovenske lesne industrije. Prihodnja razvojna vizija je usmerjena v dvig konku-ren~nosti celotne panoge oziroma podjetij, ki jo sestavljajo, ki poslujejo v tr`nem in tehnolo{kem okolju visoko razvitih dr`av EU, s katerimi se razvojno primerjamo. To pomeni, da bi v prihodnjih treh do petih letih morali izravnati/dvigniti BDP na zaposlenega na raven nekaterih izbranih dr`av EU (od sedanjih 12 900 ECU/zaposlenega na 18 500 ECU/zaposlenega), kar pa bo mo`no dose~i le z (oblikovalsko) izvirnimi in kakovostnimi izdelki, z uveljavljanjem kvalitetnih in v svetu re-nomiranih blagovnih znamk, z visoko stopnjo sodelovanja med podjetji znotraj panoge in v {ir{em okviru ( clustering, “grozdenje”). Tak{no razvojno vizijo bodo v lesnoindustrijskih podjetjih lahko udejanjali le visoko motivirani in strokovno usposobljeni lesarski strokovnjaki. Na{ cilj je torej izoblikovati tak{en {tudijski program, da bodo diplomanti v stanju re{evati probleme stroke na najbolj{i mo`ni na~in. ^e pri na~rtovani prenovi {tudijskega progra- ma sku{amo in `elimo posnemati tuje vzore, je te`ava v tem, da so dr`avni sistemi visoko{olskega izobra`evanja v razli~nih dr`avah postali tako raznoliki in kompleksni po strukturah, {tu-dijskih programih, {tudijskih smereh, dol`ini {tudija, kakovosti {tudija, na~i-nu financiranja itd., da jih med seboj zelo te`ko primerjamo, nikakor pa jih ne moremo nekriti~no kopirati. Zaradi tega je nujno poiskati lastne izvirne re{itve, ki naj posnemajo tuji vzor le tam, kjer je to smiselno in izvedljivo. Nizka izobrazbena struktura z nizko stopnjo usposobljenosti je eden izmed najbolj kriti~nih dejavnikov (pre)nizke konkuren~nosti slovenskih lesnoindustrijskih podjetij. V panogi je po nekaterih ocenah za 10 % do 20 % preve~ zaposlenih, primanjkuje pa kvalificiranih delavcev (razli~nih poklicnih profilov) in visoko{olsko izobra‘enih tehnologov, razvojnikov, informatikov, tr‘nikov, managerjev, skratka tistih, ki lahko izvedejo potrebno prestrukturiranje panoge. Zahteve po dolo~eni kvalifikaciji se stalno ve~ajo, kar je povezano z razvojem izdelkov in tehnologij, strokovnjaki pa morajo biti pripravljeni prevzemati pobude in re{e-vati stalno nove probleme. Od strokovnjakov se zahteva dolo~ena stopnja splo{ne izobrazbe in razumevanja ~lo-vekovega okolja in poznavanje speci-fi~nih tehnologij oziroma zapletenih sistemov, ki jih morajo biti sposobni upravljati. Zaradi tega je potrebno, da tem potrebam, ki jih razumemo kot potrebe tr‘i{~a dela, tudi na Oddelku za lesarstvo prisluhnemo, jih torej sku{amo analizirati in se jim prilagajati s specializiranimi {tudijskimi smermi, ker enovit {tudij tem potrebam ne more biti kos. Primanjkljaj znanj pa lahko zapolnimo z mednarodnim sodelovanjem in raziskovalnim delom”. Na temelju teh tez smo ‘e 2001. leta za~eli s prenovo univerzitetnega {tudij-skega programa, ki je vsebovala naslednje aktivnosti: 1. Analizo stanja in okvirne primerjave s sorodnimi fakultetami “lesarsko visoko razvitih dr`av”. 2. Analizo pridobljenih in potrebnih znanj univerzitetnih diplomiranih in‘enirjev lesarstva, zaposlenih v lesnoindustrijskih podjetjih na razli~nih delovnih mestih, torej z razli~nimi potrebami po raznovrstnih znanjih. 3. Strokovno presojo potreb in mo‘nosti za prenovo {tudijskih programov, z mo‘nostjo uvedbe ve~ {tudijskih smeri, upo{tevaje na novo ugotovljene “potrebe po znanjih”. 4. Boj proti {tudijskemu neuspehu. Prehodnost iz prvega v drugi letnik vpisanih {tudentov univerzitetnega {tudija lesarstva je nekaj vi{ja od 30 % (od 70 vpisanih v prvi letnik se jih v drugi vpi{e samo 21). ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti 5. Skrb za izbolj{anje, posodabljanje {tudija: nove metode pedago{kega dela, usposabljanje pedago{kih delavcev, motiviranje {tudentov za {tudij in ne le za golo u~enje – “delanje izpitov”, nove metode preverjanja znanja. 6. Prou~itev mo‘nosti za uvedbo drugih oblik univerzitetnega {tudija lesarstva: {tudij na daljavo, izobra‘evanje odraslih itd. Zaradi tega nam je bilo delo na prenovi univerzitetnega {tudija po bolonjski deklaraciji la‘je, ker leta 2004 nismo za~eli od za~etka2 . 2. Metodolo{ka izhodi{~a Cilji idejnega predloga strukture lesarskega {tudija na Oddelku za lesarstvo na Biotehni{ki fakulteti v Ljubljani izhajajo iz t.i. “bolonjskega procesa in nacionalne visoko{olske strategije”, ki upo{teva naslednje zna~ilne elemente3 : 1. [tevilo stopenj ali ciklov: (a) dodiplomska stopnja (ali prvi cikel), (b) podiplomska stopnja (ali drugi cikel) in (c) doktorska stopnja (ali tretji cikel). V idejnem predlogu strukture lesarskega {tudijskega programa se ukvarjamo le s prvo in drugo stopnjo. Trajanje stopenj ali ciklov: opredelili smo se za predlog re{itve, da prva stopnja traja tri, druga pa dve leti (3+2)4 . Omenjene ~asovne opredelitve veljajo le za t.i. redni {tudij z vsemi obveznostmi, ki izhajajo iz {tudijskega programa. Obremenitev {tudenta (angl. student workload) je opredeljena s sistemom kreditnega {tudija, ki se meri s kreditnimi to~kami po enotnem evropskem sistemu ECTS (angl. European Credit Transfer and Accumulation System). ECTS kreditni sistem je sredstvo za pospe{evanje primerljivosti in kompatibilnosti evropskega visoko{olskega {tudija (angl. European Higher Education). Evropski ECTS sistem temelji na naslednjih na~elih, ki jih smiselno uporabljamo za oblikovanje {tudija lesarstva po bolonjski formuli 3+2: [tudijsko leto rednega {tudenta (angl. full-time student) je primerljivo s 60 ECTS to~kami, v nadaljevanju kreditnimi to~kami (KT). 60 KT/ letnik {tudija, pri 15005 ur dela {tudenta/leto pomeni, da zna{a vrednost 1 KT = 25 ur dela {tudenta. [tudijski program pomeni celoto, razdeljeno v vsebinsko zaokro‘ene in med seboj primerljive {tudijske predmete, ki so raz~lenjeni v posamezne bloke/skupinice (angl. blocks or clusters of units), za vsak vsebinski blok morajo biti dolo~eni podrobni izidi (angl. learning outcomes: knowledge, skills and understanding). Domnevamo, da je (bo) za vpis v {tudijski program drugega cikla ne le potrebno zbrati dolo~eno vsoto kreditnih to~k (v na{em primeru 3 x 60 = 180 KT), pa~ pa bodo morale zbrane kreditne to~ke tudi zagotavljati, da je {tudent pridobil dolo~ene specifi~ne kompetence (znanje in sposobnosti) z dolo~e-nega podro~ja!6 2. Vstop (vpis) v posamezne stopnje. Pogoj za vpis v prvo stopnjo je matura. Ker ne na~rtujemo ukinitve visoko{olskega strokovnega {tudija (VS[) lesarstva7 , bi bilo smiselno razmisliti o mo‘nosti, da se pod dolo~enimi pogoji omogo~i vpis v prvo stopnjo tudi diplomantom VS[ in eventualno tudi diplomantom vi{je{olskega izobra‘evanja (t.i. “kraj{e visoko {olstvo”). V tem primeru gre torej za mo‘ne prehode po vertikali tj. znotraj lesarstva, kot discipline, niso pa izklju~eni tudi mo‘ni prehodi med bolj ali manj lesarstvu sorodnimi disciplinami, torej po diagonali. Na ta na~in lahko vzpodbujamo danes {e bolj ali manj zanemarjeno interdisciplinarno sodelovanje in kvalifikacije, ki bodo jutri {e kako zanimive za tr‘i{~e dela novih diplomantov, kar naj bi novim profilom lesarskih strokovnjakov zagotavljalo ve~je zaposlitvene obete tako doma kot tudi v tujini. 3. Vstop (prehod) s prve triletne dodiplomske stopnje v drugo dveletno podiplomsko stopnjo, bo (naj bi po na{ih ocenah bil) mo‘en z diplomo, podeljeno na prvi stopnji, druga stopnja pa vodi k magisteriju (in/ali kasneje doktoratu znanosti). 4. Zaposljivost8 . Problem zaposlji-vosti diplomantov novih {tudij-skih stopenj je treba prou~evati: (a) z vidika obstoja diplomantov Visoko{olskega strokovnega {tudija (VS[) na Oddelku za lesarstvo pri Biotehni{ki fakulteti ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti v Ljubljani in diplomantov postsrednjega vi{je{olskega izobra`evanja na Vi{ji strokovni {oli v Mariboru, ki so prvo generacijo rednih {tudentov vpisali v {olskem letu 2002/2003; (b) z vidika, da naj bi bil diplomant prve - triletne stopnje (bachelor raven) primeren tako za “trg dela” kot tudi za nadaljevanje {tudija na tretji stopnji; diplomant druge - dveletne stopnje (master raven) pa za “trg dela” in za nadaljevanje {tudija na tretji -doktorski stopnji; (c) z vidika kadrovskih potreb slovenske lesne industrije, kjer ocenjujemo, da so ~love{ki potenciali eden izmed najpomembnej{ih dejavnikov kvalitativne (necenovne) konkuren~nosti panoge. Slovenska lesnoindustrijska podjetja namre~ izkazujejo slabo kvalifikacijsko podobo - ve~ kot polovica zaposlenih ima samo II. ali III. stopnjo izobrazbe, primanjkuje pa tudi strokovnih profilov s srednjo lesarsko izobrazbo. V manager-skih ekipah je izrazit deficit pri tehnologih in pri tr`nikih. Zaradi razpada ali skr~enja razvojnih oddelkov in razvojnih jeder slovenska lesnoindustrijska podjetja niso v stanju aktivno razvijati in uvajati novih proizvodov, procesov in tehnologij. Podjetja pa tudi premalo sodelujejo z zunanjimi izobra`e-valnimi, svetovalnimi in raziskovalnimi institucijami, saj so te ve~inoma zelo toge (nefleksi-bilne) in tudi predrage. 5. Pri oblikovanju strukture {tudij-skega programa 3+2 menimo, da bi bilo umestno drugo stopnjo (master raven) deliti v tri {tudijske smeri oziroma module, z naslednjimi delovnimi naslovi9 : (a) M1: Lesarske tehnologije in konstruk- terstvo, (b) M2: Konstruiranje in oblikovanje pohi{tva ter (c) M3: Lesno gospodarstvo. Preu~ujemo mo‘nost, da se delitev v tri {tudijske smeri (module) izvede v ~etrtem in petem {tudijskem letu. Vendar se v prvem delu elaborata prenove {tudija ne ukvarjamo s podrobnim raz~lenjevanjem vsebin posameznih modulov. Predlagana struktura lesarskega {tudija s tremi mo‘nimi moduli je prikazana na shemi. Predvideno usposobljenost po zaklju~-ku prve, druge in tretje stopnje {tudija po bolonjski deklaraciji lahko preso- jamo na ve~ na~inov. Za na{ namen smo izbrali na~in s t.i. dublinskimi de-skriptorji: “Dublins” descriptors for the Bachelor’s, Master’s and Doctoral awards (Joint Quality Initiative, 23. 3. 2004, www.jointquality.org), s katerimi lahko opi{emo razlike med diplomanti posameznih stopenj in “modulskih usmeritev” lesarskega {tudija10 . 2.1. Znanje in razumevanje (angl. knowledge and understanding) 1. stopnja: diplomant prve stopnje je pokazal znanje in razumevanje, ki nadgrajuje splo{no srednje{olsko Slika 1. Predlog strukture lesarskega {tudija (po bolonjski deklaraciji, 3+2) ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti izobrazbo, je seznanjen z novostmi s podro~ja lesarstva, kar je podprto tudi z zahtevnej{o {tudijsko literaturo. 2. stopnja: magistrand je pokazal znanje in razumevanje, ki {iri in poglablja znanje, pridobljeno na prvi stopnji {tudija, kar je lahko obet za izvirnost pri razvijanju in uporabi novih idej, pogosto zdru‘eno z raziskovalnim delom. 3. stopnja: doktorand je pokazal sistemati~no razumevanje {tudijskega podro~ja lesarstva in obvladuje specifi~ne raziskovalne metode podro~ja. 2.2. Predlog strukture lesarskega {tudija (po bolonjski deklaraciji, 3+2) Glej sliko 1. 2.3. Uporaba znanja in razumevanje (angl. applying knowledge and understanding) 1. stopnja: diplomant prve stopnje zna tvorno uporabljati pridobljena strokovna znanja za re{evanje problemov in argumetirano razpravo o strokovni problematiki. 2. stopnja: magistrand je sposoben pridobljeno znanje uporabljati tudi pri re{evanju {ir{ih, z lesarstvom povezanih multidiscipli-narnih problemov. 3. stopnja: doktorand je sposoben snovati, oblikovati, uvajati in prilagajati raziskave z ustrezno znanstveno integriteto in lahko s svojim izvirnim raziskovalnim delom prispeva k {irjenju znanj in del svojih pomembnih raziskovalnih rezultatov tudi objavi v priznanih doma~ih in tujih publikacijah. ijaLeS 57(2005) 3 2.4. Presojanje (angl. making judgements) 1. stopnja: diplomant prve stopnje je sposoben zbrati ustrezne podatke in iz njih pridobiti ustrezne informacije (interpretacija obdelanih podatkov), ki so nujne za oblikovanje strokovnih presoj in za odlo~anje, vklju~no z upo{tevanjem dru‘benih, strokovnih in eti~nih vidikov. 2. stopnja: magistrand je sposoben povezovati raznovrstna znanja in ustrezno obvladovati zapletenost (kompleksnost) problemov in znati presojati tudi na temelju nepopolnih ali omejenih informacij, ki vklju~ujejo tudi razmislek o dru‘beni in eti~ni odgovornosti lesarskega strokovnjaka. 3. stopnja: doktorand je sposoben kriti~no analizirati, vrednotiti in zdru‘evati nove in kompleksne ideje. 2.5. Sporo~anje (angl. communication) 1. stopnja: diplomant prve stopnje zna sporo~ati informacije, ideje, probleme in re{itve specialistom kot tudi drugim strokovnjakom in nestrokovnjakom. 2. stopnja: magistrand zna sporo~ati svoje zaklju~ke in z znanjem podprte utemeljitve specialistom in nestrokovnjakom, razumljivo in nepristransko. 3. stopnja: doktorand se zna sporazumevati (komunicirati) s kolegi iz lesarske stroke ter s {ir{o strokovno in znanstveno srenjo in dru‘bo. 2.6 U~ne spretnosti (angl. learnig skills) 1. stopnja: diplomant prve stopnje se zna u~iti, da lahko nadaljuje {tudij in se samostojno strokovno izpopolnjuje. 2. stopnja: magistrand se zna učiti in se strokovno izpopolnjuje in je pri teh odločitvah v veliki meri samostojen. 3. stopnja: od doktoranda se pričakuje, da je na svojem ožjem strokovnem področju lesarstva sposoben spodbujati tehnično-tehnološki, družbeni in kulturni napredek. 3. Oblikovanje {tudijskega programa lesarstva Pri oblikovanju inoviranega študijskega programa smo izhajali iz domneve, da naj bi bil obseg predmetnih vsebin posameznih študijskih predmetov med seboj uravnotežen; učinkovit študij lahko namreč ovirajo: (a) (pre)obsežni predmeti (izraženo s številom KT točk oziroma urami obremenitve študenta) in (b) preveliko število študijskih predmetov. Zato smo se na začetku odločili, da skušamo vsak študijski predmet oblikovati v približnem obsegu 6 KT(= 150 ur obremenitve študenta). Menili smo, da naj število študijskih predmetov na leto ne bi bilo višje od 10. Fino usklajevanje bo možno kasneje, ko bo vsak učitelj (predlagatelj) izdelal utemeljeni podrobni predlog študijskega programa predmeta. 3.1. Planiranje in ugotavljanje (presoja) {tudijske obremenitve {tudenta Za vsak predlagan študijski predmet lesarskega študija po bolonjski formuli 3+2 je treba upoštevati: • način izvajanja: predavanja, seminarji, kabinetne vaje, laboratorijske vaje, terenske vaje, strokovno vodene ekskurzije v lesnoindustrijska podjetja, samostojni študij, projektno (skupinsko) delo idr.; strokovne vesti Slika 2. Obrazec za na~rtovanje {tudijskega predmeta • način učenja in študijske aktivnosti: pisanje seminarskih nalog (razli~nega obsega in te‘avnosti), pisanje ocen strokovnih ~lankov, branje strokovnih knjig in ~lankov, pisanje kraj{ih strokovnih ~lankov (samostojno ali v sodelovanju z drugimi), pisanje povzetkov prebranih strokovnih knjig in ~lankov, ustno podajanje seminarske naloge (kot preizkus retori~-nih spretnosti) idr.; • način preverjanja znanja: pismeni izpit, ustni izpit, vmesni testi (kolokviji), diplomsko delo (po treh letih {tudija in magisterij po petih letih {tudija) Pri vseh zgoraj na{tetih aktivnostih {tudenta moramo ocenjevati tudi potrebni ~as za pripravo (npr. koliko ~asa potrebuje “povpre~ni {tudent” za pripravo na izpit, za izdelavo seminarske naloge, {tudij priporo~ene literature, izdelavo vaj itd.). 3.2. Obrazec za načrtovanje študijskega predmeta Glej sliko 2. 3.3. Ocena zaposljivosti diplomantov Oceno zaposljivosti diplomantov lesarskega {tudija po prenovljenem pro- izpolnilo 37 UNI diplomiranih in‘enir-jev lesarstva in 14 diplomiranih in‘e-nirjev VS[. Posebno skrbno smo analizirali anketne vpra{alnike tistih diplomantov univerzitetnega {tudija, ki so se po diplomi zaposlili v lesarstvu, delajo torej v stroki in bi bila lahko njihova mnenja o potrebnih znanjih koristna za oblikovanje profila diplomanta po bo-lonjski deklaraciji prenovljenega lesarskega {tudija.11 Nadaljevanje prihodnji~ gramu bolonjske deklaracije smo izvedli z Anketo o zaposljivosti in potrebnih znanjih diplomantov lesarstva, ki jo je februarja 2004 izdelal L. Oblak. Anketni vpra{alniki so bili razposlani 94 anketirancem, diplomantom lesar– skega {tudija, ki so diplomirali v obdobju 2001 – 2003, od tega 74 UNI diplomiranim in‘enirjem lesarstva in 23 diplomiranim in‘enirjem VS[. Vrnjenih je bilo 51 izpolnjenih anketnih vpra{al-nikov (54%); anketne vpra{alnike je Opombe: 1 TRATNIK, M. Teze za prenovo univerzitetnega {tudija lesarstva na Biotehni{ki fakulteti, na Oddelku za lesarstvo. Ljubljana 2001, gradivo za Senat Oddelka za lesarstvo 2 Senat Oddelka za lesarstvo je na januarski seji 2004. leta imenoval Komisijo za prenovo lesarskega {tudija po bolonjski deklaraciji v sestavi: predsednik prof. dr. MIRKO TRATNIK in ~lana doc. dr. LEON OBLAK in doc. dr. MILAN [ERNEK. 3 Povzeto po TRATNIK/OBLAK/[ERNEK (2004): Elaborat prenove lesarskega {tudija po bolonjski deklaraciji (dodiplomska stopnja-1. cikel). Oddelek za lesarstvo, BF, UL, Ljubljana. 4 Na Biotehni{ki fakulteti so se posamezni oddelki odlo~ili za razli~ne na~ine glede trajanja prve in druge stopnje {tudija. 5 Predvidena polna obremenitev {tudenta s 1500 urami letno predpostavlja, da lahko {tudent toliko ~asa nameni za vse potrebne {tudijske dejavnosti (na fakulteti in doma) in da torej ni (pre)obremenjen z nujnim dodatnim delom za pre`ivetje, kar bo {e posebno pere~ problem pri predvidenem delnem samofinaciranju dela {tudija druge stopnje. 6 Torej ne gre in ne more iti za noben avtomatizem "nabiranja nujno potrebnega minimalnega {tevila kreditnih to~k". 7 Vzporedni obstoj UNI in VS[ imenujemo tudi binarni sistem. 8 Zavedamo se problema ocenjevanja zaposljivosti novih profilov doma, {e bolj pa v tujini, ker nobeden ne more vnaprej napovedati njihove "evropske zaposljivosti". OBLAK, L. je februarja 2004 izvedel Anketo o zaposljivosti in potrebnih znanjih diplomantov lesarstva. Rezultati raziskave so prikazani v posebnem poglavju elaborata. 9 Nekateri na Oddelku za lesarstvo so prepri~ani, da bi bilo bolje, ~e bi zadr`ali samo eno {tudijsko smer, v na{em primeru modul. Poimenovanje {tudijskih stopenj {e ni poenoteno, v na{em primeru lesarskega {tudija (3+2) traja 1. stopnja tri leta in je angle{ko imenovana Bachelor, v tem delovnem gradivu diplomanta te stopnje imenujemo diplomant prve stopnje; 2. stopnja traja v na{em primeru dve leti, je angle{ko imenovana Master, diplomanta druge stopnje imenujemo magistrand; trajanje 3. stopnje (Doctorate) v na{em primeru {e ni dolo~eno, diplomanta tretje stopnje imenujemo doktorand. O potencialni zaposljivosti diplomantov prve in druge stopnje {tudija po bolonjski deklaraciji bi bilo umestno spra{evati predstavnike delodajalcev (npr. Zdru`enje lesarstva pri GZS) in druge, ki pomenijo potencialni trg delovne sile. To raziskavo bo treba {e opraviti. 10 11 ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti Razvoj notranjih vrat Lipbled po novem avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Niso prav vsi dnevi dobri za pisanje in gotovo tudi za kaj drugega, recimo za branje ne. Tudi vsebine niso enako dobre za privla~no branje in {e manj za kratko in jedrnato pisanje, {e posebej, ~e gre za tako enostaven pojem in hkrati za tako zapleten proces, kot je to razvoj nekega izdelka in/ali tehnologije ter ne nazadnje tudi neke organizacije, kjer se to dogaja oziroma se mora dogajati. Dana{nji ~as zahteva od organizacije, da nenehno pripravlja in dosledno izvaja in sproti preverja dobre strategije ter hkrati u~inkovito obvladuje vse poslovne operacije, ~e ho~e pre‘iveti in se tako sre~ati z izzivi jutri in poju-tri{njem. In tu naletimo na povsem spe-cifi~en problem, ki to v~eraj {e ni bil: ljudje se vklju~no z najvi{jim vodstvom tako zelo trudijo, da bi stvari izvajali prav, da jim pri tem zmanjkuje ~asa za preverjanje in odlo~anje, ~e sploh delajo prave stvari. Toliko torej za uvod prosto po S. Cove-yu, ki ga je leta 2004 v svojem prispevku v drugem zvezku oziroma izdaji PERFORM pod naslovom A Balancing Act citiral avtor H. Rohm, podpredsednik Balanced Scorecard Institute. In v smislu verjetno nekoliko dolgega uvoda morda samo {e nekaj o recimo obi~aj-nem na~inu delovanja nekaterih takih in podobnih in{titutov: relevantnih problemov, ki se kot taki poka‘ejo {ele ob dolo~enih zunanjih izzivih, na primer ob precej spremenjenih, zaostrenih pogojih poslovanja, oziroma u~inkovitih re{itev (v danih pogojih z manj dose~i ve~ ter tako zmagati) praviloma ne odkrijejo sami, ampak analizirajo nekoga od v praksi uspe{nih, ga posku{ajo uokviriti v neke obstoje~e in/ali nove teorije, v tem smislu {e kaj dodajo in vse skupaj bolj ali manj uspe{no tr‘ijo. Mo~no upamo, da bo neko~ tako analizirano in mednarodno citirano tudi kak{no slovensko lesnoindustrijsko podjetje. Na Lipbled, kjer smo po ISO 9001: 2000 certificirani od leta 1998 in po ISO 14001: 1996 od leta 2002, smo na sicer pri~akovane (vendar ne v takem obsegu) tr‘ne turbulence na za~et-ku 21. stoletja odreagirali ‘e pred novim vetrom v podjetju (novi predsednik uprave Lipbled A. Burja od konca leta 2002), in sicer s pripravo na reorganizacijo podjetja po sistemu delovnih skupin v proizvodnji in managementu. Po reorganizaciji firme na profitne centre (PC) v letu 2004 smo v začetku leta 2005 sistem delovnih skupin v PC Notranja vrata delno spremenili oziroma dopolnili s posebno delovno skupino za raziskave in razvoj ter s tem postavili okvire za novo organiziranost razvojnih in suportnih aktivnosti v navezi Lipbled - PC Notranja vrata. Konstitutivno smo v tem kontekstu (ISO 9001: 2000 in sistem delovnih skupin po novem) izdelali in dali v javno obravnavo nove dokumente za ob-vladovanje razvoja (organizacijski predpis in navodila za delo) ter enostavno pričeli z njihovo implementacijo. In prav to vam želimo danes kratko in jedrnato tudi predstaviti. Razvoja izdelkov in tehnologije ne razumemo zgolj kot tehnični pojem na nivoju PC Notranja vrata ampak prvenstveno kot instrumentarij poslovne politike Lipbled s ciljem nujne oziroma odločilne diferenciacije na trgu. Organizacijsko smo razvojne aktivnosti razdelili na: • Tekoči razvoj obstoječih in novih izdelkov, za katerega je zavezana tehnološka priprava proizvodnje, s poslovnega stališča pomeni poleg zagotavljanja konkurenčnih reakcijskih časov na posebne zahteve kupcev tudi dopolnitev aktualnega proizvodnega pro- ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti grama PC Notranja vrata za realizacijo gospodarskega načrta tekočega leta. • Strateški razvoj izdelkov in tehnologije, ki ga v grobem predstavljamo z diagramom poteka, pomeni realizacijo strateškega poslovnega načrta določenega obdobja oziroma določitev perspektivnega proizvodno - prodajnega programa Lipbled. • Razvoj izdelkov in tehnologij zunanjega izvajalca, ki je posebna oblika strateškega razvoja v primeru, ko specifikacija zahtev presega razvojne kapacitete PC Notranja vrata ali če bi bili stroški razvoja izdelka na enoto proizvoda preveliki. Strateški razvoj izdelkov in tehnologije s ciljem stalnega tehnološkega in organizacijskega razvoja PC Notranja vrata ter s ciljem realizacije določenega tržnega deleža Lipbled na ožjem domačem trgu in na širšem srednjeevropskem in mediteranskem trgu je eden od najpomembnejših in tudi najkompleksnejših procesov, ki ga lahko na kratko predstavimo s ključnimi besedami in njihovimi kombinacijami: • Razvojne ideje Ideje v zvezi z novimi izdelki in tehnologijami izvirajo iz notranjega in zunanjega okolja in lahko nastanejo spontano, kot asociacija na konkurenco ali pa organizirano. Bistvena je ustvarjalna klima in pripravljenost na spremembe v podjetju. • Čakalnica idej Mesto za organizirano zbiranje ter tekočo obdelavo, vrednotenje in kategoriziranje idej je služba marketinga, rezultati te faze postopka pa so ~akalne liste oblikovanih razvojnih idej in ‘urnal ovrednotenih investicijskih programov, ki so tudi predmet obravnav na strokovnem kolegiju. Strokovni svet Strokovni svet je sestavljen iz ve~ predstavnikov razli~nih slu‘b in funkcij s prioritetnimi nalogami -pregled ~akalne liste in investicijskih programov ter odlo~itve v zvezi z razvojnimi na~rti (vsebina, obseg in rang aktualnosti). Razvojni projekti – na~rti razvoja V primeru, da razvojna ideja dobi status v izvajanju, izdelamo na~rt razvoja na tehle osnovah: o Opredelitev (specifikacija) zahtev, ki izhaja iz tr‘nih raziskav (zahteve prostega tr‘i{~a) in ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti zagotavlja vse relevantne operativne podatke za izdelavo na~rta razvoja. o Tr‘ne prognoze izhajajo iz tr‘nih raziskav in (ob upo{tevanju lastnih konkuren~nih prednosti) dolo~ajo, kak{ne in katere izdelke bomo razvijali, izdelovali in ukinjali ter kdaj. o Sklepi in odlo~itve strokovnega sveta in kolegija, ki opredeljujejo predvsem ~as pri~etka in zaklju~ka ter obseg projekta. Na~rt razvoja je vodilni dokument strate{kega razvoja oziroma njegovega operativnega izvajanja. Realizacija razvoja Za realizacijo razvoja je odgovoren z vsakim razvojnim na~rtom dolo~eni projektni vodja, ki izvaja vse predvidene aktivnosti in jih evidentira z ustreznimi zapisi. Obvladovanje sprememb razvoja Do sprememb oziroma do predlogov sprememb razvoja lahko pride v katerikoli aktivni in/ ali kontrolni fazi razvoja in nadzora ter se kot taki evidentirajo v poro~ilih in posredujejo v ustrezno predhodno fazo, kjer se sprememba eventualno odobri (in izvede po z na~rtom razvoja predvidenih korakih). Rezultati razvoja Med rezultate razvoja {tejemo razvojno dokumentacijo novega izdelka (in tehnologije), vzorce in prototipe, ateste in certifikate (ter prevzem strojev in naprav v proizvodnjo). Nadzor Za u~inkovito in uspe{no realizacijo razvoja so z na~rtom predvi- dene kontrolne faze oziroma nadzorne točke za: o Pregled ali 1. stopnjo nadzora, o Overjanje (verifikacijo) ali 2. stopnjo nadzora in o Potrjevanje (validacijo) ali 3. stopnjo nadzora. • Sklepno poročilo Sklepno poro~ilo kot zgo{~en kronolo{ki zapis vseh glavnih aktivnosti ter delnih in kon~nih rezultatov na podlagi vmesnih poro~il in na osnovi na~rta razvoja prvenstveno rabi u~enju iz napak. V kontekstu zahtev ISO 9001: 2000 imamo predpisane tudi vire in informacije ter kriterije in metode za obvladovanje razvoja, zahtevane zapise (kot minimum) in merila (vezana direktno na razvojne aktivnosti, npr. realizirani razvojni projekti na leto ali indirektni kazalci uspe{nosti, npr. dele‘i koli~in, prodajne in dodane vrednosti novih izdelkov). Bistveno pri tako zastavljenem obvladovanju razvoja izdelkov in/ali tehnologije ni samo v zadovoljevanju zahtev po ISO 9001: 2000 ampak predvsem v obvladovanju razvojnih na~rtov po principu, da je najbolj pomembno to, da razvijemo prave stvari oziroma da bomo delali samo prave izdelke ob pravem ~asu za pravo ceno. Seveda se tu ne pogovarjamo samo o segmentu operativnega razvoja v PC Notranja vrata, ampak govorimo o stra-te{ki usmeritvi Lipbled na perspektivne zahteve kon~nega kupca in na instrumentarij za njihovo odkrivanje in definiranje (prehodno stanje) ter ne nazadnje tudi kreiranje (ciljno stanje). Kon~ni kupec je torej tisti, ki je tako start kot cilj vseh razvojnih aktivnosti, pri ~emer moramo posebej poudariti tako pomembnost kot vplivnost tr‘nih analiz ter iz njih izhajajo~ih specifikacij zahtev in prognoz. Ti rezultati konsekventnega dela tr‘ne in marketin{ke slu‘be ob v ustrezni klimi zgeneriranih in obdelanih razvojnih idejah poganjajo Lip-bled po razvojni spirali navzgor oziroma omogo~ajo postopno transformacijo iz proizvodno-prodaj-nega oziroma tr‘enjskega v razvojno podjetje. Da smo na pravi poti, nam med drugim dokazuje tudi primerjava z aktualnim mednarodnim projektom NPD-net (New product development net), katerega predstavljeni diagram poteka (in s tem tudi filozofija) razvoja se v zelo veliki meri ujema z na{im. Za sklep si izposodimo {e slogan na steni kinodvorane, kjer Mercedes Benz pri~enja svojo predstavitev in ogled proizvodnje v Stuttgartu: Bodo~nost je najstarej{a iznajdba na svetu (The future is the world’s oldest invention). ^e jo preberemo malo druga~e, poudari pomen razvoja, brez katerega bodo~-nosti ni. Na Lipbled se zavedamo pomembnosti razvoja in enostavno verjamemo vanj. ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti Skupina JAVOR v letu 2004 z dobi~kom avtorica Ester FIDEL, Javor d.d. Po ve~letni krizi je skupina Javor v letu 2004 uspela zaustaviti negativne trende in jih obrniti v pozitivno smer, kar je posledica realizacije vseh klju~nih projektov, zastavljenih v gospodarskem na~rtu skupine za leto 2005 in v programu prestrukturiranja dru‘be Javor Pivka d.d. – na tehnolo{kem, tr‘enjskem in kadrovskem podro~ju. Na~rtno prestrukturiranje ni le kratko-ro~ni odgovor na krizo; pomeni temelje za nadaljnjo konkuren~no rast in razvoj podjetja. Skupina Javor je v primerjavi z letom 2003 obrnila v pozitivno smer vse kazalce poslovanja, radikalno zmanj{ala izgubo iz poslovanja in poslovno leto zaklju~ila z 42,4 milijonov tolarjev dobi~ka. – Poslovanje dru‘be Javor Pivka d.d. in skupine Javor je na zadnji seji obravnaval tudi nadzorni svet dru‘be. V letu 2004 je skupina Javor (Javor Pivka d.d., Javor Stroji d.o.o., Javor IPP d.o.o., Javor Trgovina Ljubljana d.o.o., Javor Trgovina d.o.o.o Zagreb in Javor Lesograd d.o.o.) ustvarila 10,53 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje (za 10,3 % ve~ kot v letu 2003) in poslovno leto zaklju~ila z 42,4 milijonov tolarjev dobi~ka. Skupina Javor je v preteklem letu 71 % prodaje realizirala na tujih trgih, 29 % pa v Sloveniji (14-odstotna rast izvoza). Dele‘ izvoza se je v strukturi prihodkov pove~al na 71 %. Ve~ kot 90 % izvoznih prihodkov smo realizirali na trgih dr‘av ~lanic EU oz. OECD. Dose‘ena rast je bila predvsem posledica uspe{nega prodora novih specializiranih izdelkov na zahtevne ni{ne trge (zlasti vezan les), repozici-oniranja na obstoje~ih trgih in prodora na nova tr‘i{~a (najbolj furnir) ter uspe{nega tr‘nega prodora v strojegradnji. Najpomembnej{e izvozno tr-‘i{~e ostaja Nem~ija, ~eprav se je njen dele‘ v celotni prodaji zmanj{al na 17 %, v primerjavi z letom 2003 pa se je pove~al izvoz v [vico, [panijo, na Dansko, v Veliko Britanijo in na [vedsko. Dru‘ba Javor Pivka d.d. (ki zdru‘uje profitne centre: Opa‘ne plo{~e, Po-hi{tvo, Vezane plo{~e in Furnir) je v letu 2004 ustvarila 8,98 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje (10,5 % ve~ kot v letu 2003) in poslovno leto zaklju~ila s 27,5 milijonov tolarjev ~istega dobi~ka. Za pozitivni zasuk v poslovanju skupine Javor v letu 2004 je bila klju~na realizacija programa prestrukturiranja dru‘be Javor Pivka d.d., ki temelji na tehnolo{ki, tr‘enjski in kadrovski prenovi dru‘be. Omenjeni program, ki opredeljuje prenovo dru‘be do leta 2007, smo za~eli intenzivno uresni-~evati v drugi polovici leta, tehnolo{ka prenova v profitnem centru Vezane plo{~e pa je potekala vse leto. Realizirali smo vse klju~ne naloge, opredeljene za leto 2004. S tem si je skupina Javor ustvarila tudi kakovostne nastavke za leto{nje leto, v katerem bodo na{i napori usmerjeni v utrjevanje pozitivnih trendov preteklega leta in stabiliziranje poslovanja, zlasti preko prenove notranjih procesov v podjetju, agresivnega tr‘enja in zni‘evanja stro{kov. Tehnolo{ko prestrukturiranje dru‘be Javor Pivka d.d. je po intenzivnosti, obsegu in vsebini najve~ja prelomnica v zgodovini podjetja. Lani so se najve~je tehnolo{ke posodobitve zvrstile v proizvodnji vezanih plo{~, celotna teh-nolo{ka prenova dru‘be Javor Pivka d.d. pa bo svoj vrh dosegla v leto{njem in prihodnjem letu; vrednost investicij, na~rtovanih za leto{nje leto v vseh pro-fitnih centrih, zna{a 1,5 milijarde tolarjev. Hkrati v podjetju poteka tudi intenzivno kadrovsko in tr‘enjsko prestrukturiranje. Tr‘enjsko prestrukturiranje vklju~uje tri sklope projektov: repozi-cioniranje programov na obstoje~ih trgih, vstop na trg Ruske federacije in na trge JV Evrope. Program kadrovskega prestrukturiranja pa temelji na izobra‘evanju in usposabljanju zaposlenih ter postopnem zmanj{evanju {tevila zaposlenih. V preteklem letu se je {tevilo zaposlenih v skupini Javor zmanj{alo za 47 ljudi; najve~ se jih je redno ali pred~asno upokojilo, nekaj pa je bilo tudi odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Gospodarski na~rt skupine Javor za leto 2005 predvideva pozitivno poslovanje skupine kot celote in vseh njenih odvisnih dru‘b ter profitnih centrov, razen Opa‘nih plo{~, kjer naj bi poslovno leto zaklju~ili z manj{o izgubo, vendar s kakovostnimi izhodi{~i za pozitivno poslovanje v letu 2006. Dodatne informacije: Ester Fidel, Sektor za marketing in odnose z javnostjo, Javor Pivka d.d., Kolodvorska cesta 9a, 6257 Pivka; telefon: 05 7210 250; GSM: 041 740 528; e-po{ta: ester.fidel@javor.si ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti Weinigovi sodobni sistemi optimiranja raz‘agovanja masivnega lesa avtor An‘e VI[NAR Slovensko predstavni{tvo skupine Weinig, podjetje Intercet d.o.o. iz Kranja, je 22. februarja na Oto~cu organiziralo strokovno sre~anje z naslovom “Vrhunska storilnost in izkoristek pri raz`agovanju masivnega lesa”. Namen sre~anja je bila predstavitev sodobnih sistemov optimiranja vzdol`nega in pre~nega raz`agovanja za razli~no velike kapacitete s tehnologijo podjetij Raimann in Dimter iz skupine Weinig. Sre~anja se je udele‘ilo 47 lesarjev iz 19 slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z decimiranjem; navzo~i pa so bili tudi Werner Jäger - direktor podjetja Rai-mann, Herbert Liener - podro~ni vodja prodaje podjetja Dimter, ter Axel Keif-fenheim - regionalni manager prodaje celotne skupine Weinig. Skupina Weinig letos praznuje ‘e 100 let obstoja. Sede‘ firme je v Tauber-bischofsheimu v Nem~iji, kjer je zaposlenih 2100 delavcev, v njihovih h~e-rinskih podjetjih pa {e 1000. Stremijo k temu, da od enega dobavitelja dobi{ vse. Tako mati~no podjetje Weinig proizvaja profilirne stroje, Waco skobeljne in pro-filirne stroje za velike kapacitete, Grecon visokozmogljive naprave za dol‘insko lepljenje, Dimter optimirne ~elilnike in stiskalnice za lepljenje, Raimann stroje za raz‘agovanje, Concept pa izpeljuje kompletne razvojne re{itve. Letno izdelajo pribli‘no 3400 strojev, od tega kar 2100 v mati~ni firmi. Pritisk na dobavitelje je v dana{njem ~asu velik, saj kupci ‘elijo vedno bolj{o kvaliteto, pa tudi trendi se na trgu hitro spreminjajo. Temu znajo slediti v skupini Weinig, saj temeljijo na hitri dob-avljivosti izdelkov, {e bolj{emu izkoristku, manj{ih zalogah in visoki produktivnosti. Vedno si ‘elijo vzpostaviti partnerski odnos, saj je uspeh kupca tudi njihov uspeh. Skupaj ‘elijo oblikovati prihodnost in investirati v u~in-kovito tehnologijo ter si tako zagotoviti svojo prihodnost. Njihove prednosti se ka‘ejo tudi v zanesljivi strojni tehniki, dobavljivosti linij “iz ene roke” in v mo‘nosti nadgrajevanja linije po korakih (t.j. raz-{iritev proizvodnje z raz‘agovanjem, skobljanjem, dol‘inskim in {irinskim spajanjem …). V podjetju Raimann letno izdelajo pri-bli‘no 400 strojev, od tega jih ve~ kot 80 % deluje s programom TimberMax. Cenovno optimiranje naj bi bila prva prioriteta, zato so pri Raimannu razvili program TimberMax, ki pove‘e in optimira podatke iz krojne liste in podatke o vhodni surovini ter tako dolo~i maksimalno raz‘agovanje. Upravljavec stroja samo ozna~i {irino deske, program za optimiranje pa izra~una naj-bolj{o mo‘no nastavitev pomi~nih ‘a-ginih listov. Tako je vsaka deska raz‘a-gana optimalno. Program razporedi ‘agine liste glede na razli~ne {irine desk, napake v lesu (gr~e, razpoke, obarvanja), razli~ne fiksne {irine v kroj- ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti ni listi in razli~ne potrebne kvalitete (odvisno od produkta); s tem zmanj-{amo odpadek (do 8 %) in stro{ke zaradi bolj{e organizacije ter pove~amo vrednost izkoristkov (do 8 %). S programom imamo tudi pregled nad raz-‘agovanjem lesa in stanjem proizvodnje (koliko smo ‘e naredili, koliko ~asa smo porabili za izdelavo delovnega naloga, v kak{ni fazi je proizvodnja, koliko surovine bomo {e potrebova-li).V podjetju Dimter, kjer letno izdelajo pribli‘no 600 strojev, so razvili optimirne ~elilnike OptiCut za dol-‘insko raz‘agovanje. Z njimi lahko dose‘emo maksimalen izkoristek lesa z manj{im odpadkom ob hkratnem pove~anju vrednosti, obdelovanjem krojnih list, hkratnim raz‘agovanjem razli~nih kvalitet fiksnih dol‘in in kosov, ki se kasneje lahko dol‘insko spojijo. Kapaciteta optimirnega ~elilnika je odvisna od hitrosti pomika traku za merjenje in dovajanja v stroj (predvsem pri ‘aganju dalj{ih elementov), od pospe{evanja in du{enja pomika traku, porabe ~asa ‘aginega agregata za eno ‘aganje, od preseka obdelovancev, vhodne dol‘ine obdelovancev in {tevila ‘agov na eno lamelo. Weinig se lahko pohvali tudi z mnogimi drugimi prednostmi pred konkurenti. Ena od njih je PowerLock sistem za vpenjanje orodij, vgrajenih v skobeljne stroje. Omogo~a do 5-krat hitrej{i nastavljalni ~as orodja, idealno povr{ino in dvojno hitrost pomika, z njim pa lahko zamenjate kompaktne glave v nekaj sekundah. Predstavljenih je bilo tudi nekaj tlorisov linij, ki jih je postavil Concept; med njimi tudi tloris linije podjetja PM Lignum, referen~nega obrata v Dugo Reso na Hrva{kem, ki smo si ga kasneje tudi ogledali. V dru‘insko podjetje z 18 zaposlenimi je bilo v lanskem letu investiranih 2,5 milijona EUR v prenovo kotlovnice, su{ilnice in trenutno ene najsodobnej{ih decimirnic v Evropi (v ‘agarski obrat ni bilo investicij), ki je opremljena z vrhunsko tehnologijo skupine Weinig. Pri~akujejo, da se bo investicija povrnila v {tirih letih. Raz‘agujejo predvsem bukev in hrast, ki ju nato prodajo za izdelavo parketa. Kon~ni izkoristek je dokaj slab (za hrast: 28-32 %), to pa zaradi specifi~nega raz‘agovanja na kon~ne dol‘ine 30, 50 in 70 cm (drugo gre vse v odpadek). Dnevno od na~rtovanih 36 m³ raz-‘agajo le 25-28 m³ (zaradi nerobljenja desk). Po vrnitvi na Oto~ec in pogostitvi v bli‘nji restavraciji, se nam je direktor Interceta, Vinko Golmajer, zahvalil za obisk ter nas vse prav lepo povabil k obisku Weinigovega razstavnega prostora v hali 12 na sejmu LIGNA+ od 2.- 6. maja v Hannovru. V Lesni Tovarni ivernih plo{~ (TIP) Oti{ki Vrh iz Skupine Prevent so v februarju podpisali pogodbo s finskim podjetjem Metso za izgradnjo kontinuirane stiskalnice. Investicija pomeni pomembno posodobitev tovarne in najzahtevnej{i tehnolo{ki vlo‘ek v zgodovini obstoja Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh. Z investicijo v kontinuirano stiskalnico bodo nadomestili zastarelo in energetsko potratno proizvodno linijo in na ra~un racionalnej{e izrabe lesne biomase pove~ali proizvodnjo. Predelana koli~ina lesne bio-mase na lokaciji primarnega kompleksa bo tako zna{ala pribli‘no 500 tiso~ kubi~nih metrov letno, kar pomeni, da bo v Oti{kem Vrhu najve~ji primarni lesnopredelovalni kompleks z optimalno integralno industrijsko izrabo lesne biomase v JV Evropi. Ocenjena vrednost posodobitve se pri-bli‘uje vrednosti 20 milijonov evrov. Kontinuirana stiskalnica je najsodob-nej{i tehnolo{ki dose‘ek v proizvodnji ivernih plo{~. Gre za sodobno, ra~unal-ni{ko vodeno linijo, ki omogo~a proizvodnjo visokokakovostnih plo{~, z zelo dobrimi mehanskimi lastnostmi ter racionalnej{o rabo surovin in energen-tov. Nova tehnologija pomeni tudi eko-lo{ko {e ~istej{o, fleksibilnej{o proizvodnjo, hitrej{e prilagajanje formatov, debelin itd., s ~imer bo zagotovljen bolj-{i in kakovostnej{i servis kupcem. Finsko podjetje Metso (www.met- ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti Slovensko projekt finska naveza v skupni V TOVARNI IVERNIH PLOSC OTISKI VRH PODPISALI POGODBO ZA NAJVEČJO INVESTICIJO V ZGODOVINI TOVARNE so.com), katerega korenine segajo v 18. stoletje, je eden vodilnih proizvajalcev industrijske opreme za proizvodnjo ivernih plo{~. Njihova osnovna dejavnost je razvoj in proizvodnja industrijske opreme, tako za proizvodnjo lesenih plo{~ kot tudi za papirno industrijo, energetsko industrijo, predelavo kamenin in mineralov itd. Podjetje Metso ima prek 23 tiso~ zaposlenih, njihove poslovalnice pa so raz{irjene v ve~ kot 50 dr‘avah. Finci bodo v Oti{kem Vrhu z dobavo okoli 32 metrov dolge in 6 metrov {iroke linije pri~eli predvidoma v sredi leta 2005, poizkusni zagon nove linije pa na~rtujejo konec leta 2005. Investicije v LESNI TIP Investicije v Lesni TIP Oti{ki Vrh so potekale v smeri tehnolo{ke modernizacije in ekolo{ke sanacije. Najprej so investirali v mokri elektro filter in su{ilnik iverja v vi{ini okoli 4 mio EUR, s ~imer so postali edini ekolo{ko usmerjeni proizvajalec ivernih plo{~ v JV Evropi. V lanskem letu so raz{irili proizvodne in skladi{~ne prostore in predali namenu linijo za oplemenitenje ivernih plo{~ v vi{ini okoli 4 mio EUR, ki so jo preselili iz Mebla Iverke Nova Gorica. V leto{njem letu na~rtujejo investicijo v ‘e omenjeno kontinuirano stiskalnico v vi{ini 20 mio EUR. S priklju~evanjem @age Oti{ki Vrh na~rtujejo oblikovanje primarnega kompleksa na lokaciji Oti{ki Vrh z ‘agarsko proizvodnjo in proizvodnjo ivernih plo{~. Postali naj bi najve~ji lesnopredelovalni primarni kompleks z optimalno integralno industrijsko izrabo lesne biomase v JV Evropi in letno predelavo okoli 500 tiso~ kubi~-nih metrov lesne biomase. Da je Lesna TIP res okolju prijazna tovarna, dokazuje tudi v letu 2004 pridobljeni okoljski certifikat ISO 14001 in nagrada GZS za okolju prijazen postopek. V Lesni TIP Oti{ki Vrh si prizadevajo za ohranitev gozdov, za predelavo manjvredne lesne bio-mase v kakovosten izdelek, ki nudi 20-krat ve~ delovnih mest in daje 10-krat ve~jo dodano vrednost kot energetska izraba. Z investicijami si prizadevajo za posodobitev tovarne in obstoj na konkuren~nem tr‘i{~u, predvsem pa za ohranitev delovnih mest. Lesna industrija ima zaradi bogatih lesnih potencialov v Sloveniji velike razvojne mo‘nosti in zaradi tega si je treba prizadevati za razvoj te panoge in ji zagotoviti tudi potrebno ustrezno mesto v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije. Strokovnjaki Lesne TIP se zaradi tega aktivno vklju~ujejo tudi v odprte razprave v Dr‘avnem zboru. Ena tak{nih je bila nedavna javna predstavitev mnenj o obnovljivih virih energije, ki je potekala 9. marca v Dr‘av-nem zboru v Ljubljani, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Lesne. Dodatne informacije: Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjan‘ 133, [entjan‘ pri Dravogradu Danilo Anton Ranc, direktor telefon: 02 878 75 00 telefax: 02 878 75 10 ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti Obvezna razkritja v letnih poro~ilih gospodarskih dru`b avtorica Alenka KRKOVIČ, info@iro.si Obvezna razkritja po Zakonu o gospodarskih družbah V 65. členu Zakona o gospodarskih družbah so predpisani podatki, ki jih mora pojasniti gospodarska družba. Obširnost pojasnil oziroma razkritij je odvisna od velikosti gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah v 52. členu1 opredeljuje razvrstitev gospodarskih družb glede na njihovo velikost, in sicer: • majhne družbe, • srednje družbe, • velike družbe. Pri razvrščanju družb na njihovo velikost, se kot merilo po Zakonu o gospodarskih družbah uporabljajo naslednji kriteriji: • povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu, • čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu, • vrednost aktive ob koncu poslovnega leta. 1 Sedmo poglavje Zakona o gospodarskih dru`bah. V Uradnem listu {t. 139/04, z dne 28.12.2004 je bila novela ZGD-H, ki je prinesla med drugim tudi spremembo 52. ~lena ZGD. Obvezna razkritja po Slovenskih ra~unovodskih standardih Slovenski ra~unovodski standardi so obvezna pravila o strokovnem ravnanju na podro~ju ra~unovodenja, ki jih oblikuje Slovenski in{titut za revizijo, temeljijo na Zakonu o gospodarskih dru‘bah in so izvorna zdru‘itev doma-~e ra~unovodske teorije z mednarodnimi zahtevami, zlasti mednarodnimi ra~unovodskimi standardi in smernicami Evropske zveze (Evropske unije). Njihova posebnost pa je, da obravnavajo ra~unovodenje kot celoto za notranje in zunanje potrebe podjetij. Izhajajo iz temeljne zamisli, da mora zunanje ra~unovodsko poro~anje, ki ga oblikujejo zunanje zahteve, vplivati tudi na temeljno ureditev ra~unovodenja, na kateri temeljijo posebne re{itve pri notranjem poro~anju. Posebnosti notranjega ra~unovodenja v slovenskih ra~unovodskih standardih niso obdelane (Slovenski ra~unovodski standardi, 2002, str. 7). Za vse gospodarske dru‘be, ki so po 54. ~lenu Zakona o gospodarskih dru‘-bah zavezane k reviziji, so obvezna razkritja v ra~unovodskih izkazih tudi vsa razkritja, ki jih navajajo Slovenski ra~u-novodski standardi. V vsakem slovenskem ra~unovodskem standardu so v poglavju B, v razdelku (e) opredeljena razkritja za vsako go- spodarsko kategorijo, za vsako obliko računovodskih izkazov za zunanje poročanje in za vsako vrsto računovode-nja. Razkritja so v vsakem standardu posebej oštevilčena in opredeljena. Gospodarske družbe, ki so zavezane za revizijo po 54. členu Zakona o gospodarskih družbah, so dolžne v svojih letnih poročilih, poleg zakonsko predpisanih razkritij, razkriti tudi vse zahtevane postavke, kot jih določajo Slovenski računovodski standardi. Kazalniki, ki jih mora družba razkriti po SRS 30.28, so izbrani iz temeljnih kazalnikov, opredeljenih v SRS 29, in sicer: 1. V prilogi k bilanci stanja; • temeljni kazalniki stanja finan-ciranja (vlaganja): * stopnja lastniškosti financiranja (kapital / obveznosti do virov sredstev), * stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev); • temeljni kazalniki stanja investiranja (naložbenja): * stopnja osnovanosti investi-ranja (osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva ), * stopnja dolgoročnosti investiranja (vrsta osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoroč- ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti nih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva ); • temeljni kazalnik vodoravnega finančnega ustroja: * koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)), * koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) ( likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti), * koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti), * koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti); 2. V prilogi k izkazu poslovnega izida: • temeljni kazalniki gospodarnosti: koeficient gospodarnosti poslovanja ( poslovni prihodki / poslovni odhodki). • temeljni kazalniki dobičkonosnosti: koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida preučevanega leta); • koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: (vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital). Ne glede na to, ali je gospodarska družba zavezana k reviziji ali ne, je dolžna po Slovenskih računovodskih standardih pojasniti oziroma razkriti: • SRS2 8.40: Gospodarska družba mora razkriti poslovna izida, izračunana na podlagi splošnega prevrednotenja zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin. To mora storiti tudi, če se v skladu s SRS 8.28 splošno prevrednotenje kapitala ne opravlja. • SRS 15.21: Gospodarske družbe, ki niso zavezane k reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke, preostale gospodarske družbe pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s tem standardom. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli gospodarska družba v svojih aktih. Posebej se razkrijejo deleži v dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki. V povezavi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi opisujejo: • podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja, izkazu poslovnega izida; • računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja, izkaza poslovnega izida; • vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlog zanje in njihov znesek (če zneska ni mogoče izračunati, je treba to dejstvo razkriti) ter • vrsta in znesek popravka bistvene napake, saj ne glede na to, da so delavci v računovodstvu in sestavljavci računovodskih izkazov in letnih poročil zelo vestni, lahko nastanejo napake, ki jih sestavljalci letnih poro~il oziroma ra~unovodskih izkazov ugotovijo v naslednjem poslovnem letu ali kasneje in napake odpravijo v teko~em poslovnem letu, v breme rezultata teko~ega poslovnega leta. Napake so lahko bistvene ali pa nimajo nekega pomembnega vpliva na ra~uno-vodske izkaze oziroma na letno poro-~ilo. Vse napake, ki so bistvene oziroma imajo bistveni vpliv na ra~unovod-ske izkaze in na letno poro~ilo, je treba v letnem poro~ilu razkriti, saj le na ta na~in dobimo jasno sliko poslovanja gospodarske dru‘be v dolo~enem poslovnem letu. Naprej prihodnji~. Literatura: 1. Slovenski ra~unovodski standardi 2001. Ljubljana : Zveza ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Slovenije, 2001 2. Zakon o gospodarskih dru‘bah kratke novice 2 Uradni kraj{i izraz za Slovenski ra~unovodski standard. V ~lanku uporabljam kraj{i izraz ob navedbi posamezne to~ke dolo~enega Slovenskega ra~unovodskega standarda. Orodje Iskra ERO tudi na spletu Za~etek pomladi je blagovni znamki Iskra ERO prinesel nove spletne strani. Od zdaj naprej bodo vse informacije o elektri~nem ro~nem orodju Iskra ERO in liniji profesionalnega orodja Iskra ERO Professional dostopne na strani www.iskra-ero.com. Poleg opisov izdelkov stran ponuja tudi informacije o prodajnih akcijah, novostih ter vseh aktualnih dogodkih, ki so povezani z blagovno znamko Iskra ERO. ijaLeS 57(2005) 3 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 13. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko vogál –a m meja med robovi Ecke f vólnatost –i ‘ kriterij kvalitete lesa; dvignjeno tkivo iz obdelane povr{ine, kar povzro~a te‘ave pri lepljenju, ve~jo porabo lepila in manj{o vezivnost wollige Oberfläche f, Wolligkeit f, Fasrigkeit f fuzzy grain, tears in wood vósek –ska m spojina ma{~obnih kislin in enovalentnih vi{jih parafinskih alkoholov (naravni -, sinteti~ni -) Wachs n wax vráta — – (mn) s predstavnik stavbnega pohi{tva Tür f, Möbeltür f door vrátna kljúka –e –e ‘ ro~ica ali druga~e oblikovani del, vstavljen v klju~avnico za odpiranje in zapiranje vrat Türdrücker m door handle vrátno krílo –ega –a s sestavni del vrat, premi~no vstavljen v vratnem podboju Türblatt n, Türflügel m wing (of a door) vrátno okóvje –ega –a s okovje, ki spaja krilo s podbojem: omogo~a no{enje in vrtenje krila; klju~avnice za zapiranje in odpiranje Türbeschläge m (pl) door furniture, door hardware, door ironmongery vrtálmi stròj –ega –ôja m (vrtálnik) stroj za vrtenje svedra, s katerim vrtamo ali dolbemo izvrtine Bohrmaschine f boring machine vrtálo –a s ro~no orodje za vrtanje lesa, ki se vrti na obe strani Bohrwinde f brace, brace bit vrtati - am delati luknjo z vrtalnim orodjem (vrtalnikom, vrtalnim strojem) bohren to bore, to drill vrtljíva vráta –ih – (mn) s vhodna vrata kri‘ne oblike, montirana kot kro‘ni element v ustreznem dvojno pol-okroglem podboju Drehtür f revolving door vstávljena perésna véz –e –e —í ‘ posredna {irinska, kotna ali obodna vez; na obeh elementih je utor, v katerega vstavimo in zalepimo pero Fuge mit Nut und eingeschobener Feder f, Nut-Feder Verbindung f tongued joint vzdól‘na rávna preplo{~ítev –e –e –tve ‘ neposredna zlepljena lesna vez za podalj{e-vanje lesa Blattverbindung als Längsverbindung f (gerades Blatt n) edge to edge lap joints vzdól‘na zagózdna véz –e –e –í ‘ neposredna lesna vez za podalj{evanje lesa, spojena z zagozdami Keilverbindung f keyed joint vzdól‘nik podnó‘ja –a - m del podno‘ja omarnega pohi{tva Längszarge f plinth vzmét –í ‘ navadno kovinski, pro‘en predmet za ubla‘itev sunkov (za blazinjenje); stisljiva – (enosto‘~asta, dvosto‘~asta, valjasta); raztegljiva – (spiralna, oplo{~eno spiralna, valovita) Feder f spring zádnja straníca predála –e –e –a ‘ element (hrbet) oboda predala Schubkastenhinterstück n back zadólbna krátka véz s perésom –e –e –í - - ‘ kotna, lahko tudi vmesna okvirna vez; ~ep je kraj{i od {irine elementa, v katerem je izdolbitev; {irina ~epa je manj{a od {irine ~epnika; del zo‘itve ~epa je oblikovan v pero eingestemmte Zapfen mit Nutzapfen m haunched stub mortise and tenon joint zadólbna zagózdna ~êpna véz s peré-som –e –e –e –í - - ‘ kotna, lahko tudi vmesna okvirna vez; dol‘ina ~epa je enaka {irini elementa, v katerem je izdolbitev; {irina ~epa je manj{a od {irine ~epnika; del zo‘itve ~epa je oblikovan v pero durchstemmter Zapfen mit Nutzapfen m haunched trough mortise and tenon joint zadôlbni ~êp –ega –a m ~ep za zadolbno ~epno vez Zapfen m mortise zagózda –e f enostransko priostren, prizmati~en kos lesa za zagozdenje nekaterih vezi Holzkeil m wood wedge zajéra –e ‘ po{even stik (najbolj pogost po kotom 45 o) elementov okvirne ali obodne vezi Gehrung f, Gehre f mitrer [joint], mitred joint, (am) miter joint zajérana mozní~na véz –e –e –í ‘ posredna vogalna vez z ravnimi ali kotnimi (iz umetnih mas) mozniki auf Gehrung (f) gedübelte Ecken f mitered dowel zajérana véz z lé~astimi perési –e –í - - - ‘ kotna posredna vez z vstavljenim le~astim peresom Rahmenecke (f) auf Gehrung (f) mit eliptischer Feder (f) aus Furnierplatte (f) mitered biscuit zajérana vstávljena perésna véz –e –e –e –í ‘ vogalna posredna vez z vstavljenim peresom Eckverbindung (f) auf Gehrung (f) mit eingesetzter Feder (f) lose tongued miter zaokró‘eni rób –ega –a m polkro‘no odstranjeni (posneti) “‘ivi”, ostri rob zaradi varnosti (pri pohi{tvu) part round zapáh –a m dodatno varovalno okovje za zapiranje vrat, oken od znotraj Riegel m girder, girding, beam, girt, ledger zarézna ~êpna véz –e –e –í ‘ najpogosteje uporabljena okvirna kotna vez (enojna -, dvojna -) Schlitz-Zapfenverbindung f corner bridle joint ijaLeS 57(2005) 3 corner