Stev. 228.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
ia celo leto K 144*—
*a pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K1O*—
________________________________________________ PelthriM	platana	v	gotovini.
V Qubljani, ponedeljek, 10, oktobra 1921.
Leto I.
UredniStuo m upravnih« « Kopitarjevi utici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 —• Telefon upravništva štev, 528 ras
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— na en mesec K 12*—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
France Žužek, pravnik:
Vpntaijc lininjaKske nninerze.
Vprašanje ljubljanske univerze je za celokupni kulturni, socialni in gospodarski razvoj Slovenije in jugoslovanskega naroda a , jzredno visokega pomena, da bi zagrešili samomor, ako ne izčrpamo tega vprašanja vsestransko do dna. V prvi vrsti s° poklicani z dogodki zadnjih dni na plan >si slovenski kulturni delavci vseh svetovnih naziranj, da jasno in določno izpovedo svoje stališče, poklicana je istotako akademska omladina, da pove i vladi i jugo-Kanski javnosti, zakaj smatra popolno jjubljansko univerzo za predpogoj svojega “ narodovega obstanka, treba je, da po-' , ° svoja mnenja slovenski zastopniki v adr kakor tudi cpozicionalci. Gibanje pro-
*	°hstoju ljubljanske univerze datira že od njenega rojstnega dne, in napačno misli *®dff .ki verjame, da je nameravano uki-Jeiije medicinske in tehniške fakultete v /p ijani sad nekih notranjih osebnih bojev .. °dpadIo jabolko naše gnile finančne poli *er skraino neugodnega gospodarskega vprašanja. Ne! To gibanje je tri leta staro, se je pojavljalo včasih močnejše, ^•asih šibkejše, vedno pa je kazalo na globoko idejno ozadje. Gibanje pa, ki ga ‘vodi ideja, se da spraviti s sveta na en sam »ačin: z dokazom, da je ideja, ki to gibanje vodi, napačna, utopična, da se ta ideja ne da udejstvovati, ker se ne opira na kvarne razloge in dejanski položaj. S tem svojim člankom hočem pribiti le eno, krog katerega se bo v glavnem sukal boj za obstoj in proti obstoju ljubi j. univerze: Ju-Soslovenstvo! Tisti, ki razumejo »jugoslovanstvo« tako, da bi bilo najbolje, da bi j* *e danes od Triglava (ne samo od Ljub-Jane|) pa Vardarja (zakaj ne do Soluna j*1 Carigrada?!!) govorila čisti »ekavščina« 1‘Orej srbščina), vidijo v ljubljanski univer-2t kotišče avtonomizma, separatizma in y'Pf0tidržavnosti«, zato hočejo univerzo “biti s silo in nam svoje »jugosiovenstvo« in Sv°j »mentalitet« ter svoje mišljenje vliti v glavo z lijakom. To stališče je jasno zakopal med nami svoje dni naš bivši tova-Anže Novak, sedaj doktor in pisar *< klase v ministrstvu za prosveto v Bel-Sfadu. Isto stališče je zavzel Svetozar Pri-“jčevič, ki je izjavil deputaciji ljubljanskih akademikov, da je za svojo osebo proti Univerzi v Ljubljani sploh, posebno pa še Pfoti medicinski fakulteti. Idejni voditelji takega »jugoslovenstva« hočejo na vsak način izpeljati svoje načrte z vsemi dopustni-1111 sredstvi. Mi jim zamerimo samo eno: 2*hrbtnost! Jasno naj izpovedo svoje mnenje o »jugoslovenstvu« in o »narodnem je-dinstvu«, da bomo vedeli, kdo so, kaj in kam hočejo. Potem bo prišla namreč ura, ko bodo stali tudi glasniki in propovedni-ki drugačnega jugoslovenstva in drugačnega narodnega edinstva, takega, ki bo mogoče, ki ima življenjsko ozadje in od katerega bo imel korist jugoslovanski narod, lle pa par kovalcev dolgih in cenenih fraz! Naše »jugosiovenstvo« ne obstoja v abso-ktni negaciji slovenstva in hrvatstva na eni ter v apoteozi srbstva na drugi strani, Marveč v priznanju vseh plemenskih indi-Vldualitet ter v pospeševanju le-teh, naše "narodno edinstvo« ni hlapčevsko uklonjen tilnik pred velesrbstvom, marveč v ^Prejemanja in asimiliranju vsega dobrega er v eliminiranju vsega slabega, kar pri-aja z juga. Ako se bodo Srbi, Hrvatje in lovenci držali tega zdravilnega recepta, ‘e bo zamere ne na levo, ne na desno, na-Protno; Postali bomo v jedru zares ujedi-jl*ni Jugoslovani, in to »jugosiovenstvo« »narodno edinstvo« je samo v tem jed-. U mogoče, ker vse drugo bo tekom kul-•Po-političnega razvoja navrženo.
Želim, da se javijo s članki moji idejni nasprotniki. Rad bom odgovarjal stvarno stvarna izvajanja, a podpisana naj bodo, a si pogledamo iz oči v oči,
VSE NAJ SE UKINE ..,
. Belgrad, 10. okt. (Izv,) V Belgrad je
Prispel kr. namestnik za Hrvatsko Juraj ®metrovič in je bil sprejet od ministrov
^ibičeviča in Kukovca. Ker se trdi, da je
v«*da namerava ukiniti v Zagrebu pover-lemštvo za socialno skrb, Se tukaj domneva, da ,e njegov prihod v zvezi s tem vpra-
mnbDfzacije najbrže ne bo.
Belgrad, 9. oktobra. Z merodajne strani se doznava, da so neosnovane vesti, po katerih se bo ves prvi poziv narodne vojske poklical na orožne vaje. Vlada je obvestila vojnega ministra, naj v potrebi pozove na orožne vajo samo najpotrebnejši kontingent mlajših čet. Ker pa v tem tre-notku razpolaga operativna vojska z zadostnim številom čet ob južni meji, je verjetno, da se ne bodo klicale nadaljnje rezerve.
Belgrad, 8. oktobra. Na albansko mejo so došla naša ojačenja in zavzela dolo-
' čene pozicije. Albanci so to uvideli in morda so ravno zato zadnje dni tako mirni. Naša cjačenja na albanski meji so tolika, , da bo gotovo odbit vsak albanski napad.
Zagreb, 9. oktobra. »Jutarnji List., javlja iz Belgrada. Preko Podgorice se doznava, da so Italijani zadnje dni izkrcali v Draču velike množine oblek in municije, ki se transportira v Tiraon. Poveljnik transporta je italijanski bersaljerski kapetan Martelli, čigar sovražno delovanje proti naši državi je znano.
StsriniiDstn« Paničen« pst.
Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Ker ho Pašič ostal v Franciji precej časa, se v bel-grajskih političnih krogih govori, da bodo seje narodne skupščine, ki je sklicana za 20.t.m., odložena za toliko časa, da se vrne Pašič. O njegovem odhodu in namenu potovanja vlada še ni izdala nikakega komu-
HemHl „Taisi|el«s“ dinar.
Belgrad, 9. oktobra. Glavni odbor demokratske stranke je na svoji včerajšnji seji, ki se je v glavnem bavila z aktualnimi gospodarsko-finanenimi vprašanji, posvetil največjo pozornost slabemu kurzu dinarja. Izrazila se je želja, da naj vlada z vsemi silami pospešuje in olajša izvoz, ker more ravnotežje med izvozom in uvozom v prvi vrsti popraviti našo valuto. V zvezi s tem je velike važnosti izboljšanje prometa, brez katerega se izvoz ne more lahko in hitro razvijati. Ravnotako so tudi pretresali vprašanje zmanjšanja državnih izdatkov, da bi se poleg ravnotežja v zunanji trgovini doseglo tudi ravnotežje v proračunu. Ta dva koraka se smatra za najzanesljivejše sredstvo za izboljšanje naše valute. Razen tega so pretresali tudi vprašanje državnega posojila v inozemstvu, katero ima precejšnje upanje na uspeh in ki bi v sedanjih razmerah utegnilo imeti zelo po-voljne rezultate za naš zunanji položaj. (Gorje temu posojilu in srbskemu dinarju, če se je te seje udeležil tudi dr. Žerjav.)
ZMANJŠEVANJE PRORAČUNA.
Beograd, 9. okt. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o proračunu. Nato so se podpisale nekatere manjše uredbe ministrstva za notranje stvari. Proračun ministrstva za poljedelstvo in vode,
o	katerem so najprej razpravljali, se je iz-premenil v oddelku, za investicije, Proračun se je zmanjšal za 12 milijonov dinarjev napram proračunu lanskega leta. Potem je ministrski svet pretresal proračun za državno upravo (predsedništvo ministrskega sveta, narodno skupščino, državni svet), ki se je sprejel brez velikih izprememb z malimi redukcijami.
nikeja. Zdi se pa, da namen njegovega potovanja ni bil samo ta, da obišče kralja, temveč da pride v stik s predstavniki Francije in pa Italije, katere nastopi v zadnjem času so v javnosti zbudili precej razburjenja. (Vsa javnost čaka, kaj pove vlada. Ta bo pa molčala.)
s.
Dr. SfuMousc „potei|s“ draginjo.
Belgrad, 9. okt, Neka sodišča za pobijanje draginje so sama izdala prepoved za izvoz posameznih živi jenskih potrebščin, smatrajoč, da so v to pooblaščena na temelju uredbe o pobijanju draginje živ-lienskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Ker ta uredba nima take določbe, je minister za socialno politiko ar, Kukovec z razpisom otredil, da navedena sodišča nimajo pravice izdajati prepovedi za izv oz ži»ljenskih potrebščin ter je zahteval, la se morajo izdane prepovedi takoj ukiniti,
gssffiM naredm; mn 'papir;«.
Pariz, 9. okt. Po poročilu ženevskega dopisnika lista »Nev/ York Herald« je odločitev sveta zveze narodov glede Gornje Šlezije velesilam že predložena. Te pa so se baje branile, dovoliti svojim zastopnikom v svetu, zveze narodov odobritev, ako se ne izvedejo gotove izpremembe. Baje. je neevropski član sveta zveze narodov zapretil, da bo pustil vso zadevo. Svet zveze nerodov ima sedaj seje samo še na videz. Medtem se baje nadaljujejo tajna > pogajanja velesil o avstrijskih predlogih.
ODKLONJENI RUSKI DIJAKI.
Belgrad, 9, okt. Po sklepu ministrstva za notranje stvari se noben ruški študent ne bo mogel vpisati na pravni, medicinski fiiozofski in tehnični fakulteti v Reigradu, Sprejelo se bo omejeno število samo na poljedelski in bogosiovski fakulteti. Radi tega je belgrajska policija okoli 800 ruskih študentov zavrnila v njihove kolonije, od koder so prišli, da se vpišejo na vseučilišču,.
Ha raCun odou l«
inoalidou.
Včeraj smo poročali, da je vlada iz varčevalnih razlogov črtala iz državnega proračuna postavke za dve fakulteti ljubljanske in eno zagrebške univerze. Danes zvemo, da je ministrski svet za tem proti-kulturnim činom izvršil napad tudi na postavke socialnega ministrstva. Sklenil je, da se odtegne invalidska pokojnina vsem vdovam, ki še niso stare 40 let, ki nimajo otrok in so za delo sposobne. Ravnotako se odtegne pokojnina invalidom, ki morejo delati in ki prejemajo 50% pokojnino. Pokojnino izgube dalje družine, ki plačajo nad 30 dinarjev direktnih davkov,
Ne vemo natančno, koliko znašajo invalidske pokojnine, ki jih prejemajo vdove, a prepričani smo, da v sedanji draginji niso v nobenem slučaju zadostne, da bi se kdo zgolj ob njih le skromno preživel, Vsaka vdova, ki nima drugea premoženja, mora iskati poleg pokojnine še kakršnegakoli zaslužka, da se dostojno preživi. Razen tega moramo premisliti, da je vsaka ženska, ki je že veliko trpela — bodisi duševno, bodisi telesno — in veliko stradala, več ali manj oslabljena in vedno bolehna. A tudi brez tega treba za uspešen samostojen eksistenčni boj primerne strokovne usposobljenosti za to ali ono delo ali poklic; šele ta usposobljenost daje tudi telesno slabotni ženski potrebno moralno silo, ki je velevažen činitelj, za tak boj. Ako vse to premislimo, moramo imenovali gornji ministrski sklep, ki naj oropa invalidske vdove še tiste borne pokojnine, naravnost krut. Nič ne bi rekli, ako bi se vzela invalidska pokojnina — v kolikor se to že ni zgodilo vdovam, ki imajo lastno premoženje ali zavetje pri bogatih sorodnikih ali pa službo, ki jih popolnoma preživlja in zavaruje tudi za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti. Toda jemati to edino zagotovljeno podporo vdovi, ki nima ničesar drugega, nego dvoje kolikor toliko zdravih rok in srce polno grenkobe in gorja — to je nesocialen čin najkrutejše vrste. Bivši ministri in drugi visoki funkcionarji prejemajo za par mesecev dela v državni službi mastno dosmrtno pokojnino, ki presega pokojnino morda dvajset invalidskih vdov; ministri, višji uradniki zavozijo na državnih avtomobilih s svojimi družinami, prijatelji in metresaihi samo na državnem bencinu več nego dobiva cela vrsta vdov invalidske pokojnine itd. itd. Ministrski svet pa ni segel tjekaj, ampak po vdovskih invalidskih pokojninah, Ali nas ni sram pred svetom?
Istotako kruta je brezizjemna Odtegnitev pokojnine invalidom, ki še morejo delati. V tej draginji še popolnoma zdrav in krepak človek komaj toliko zasluži, da more preživiti sebe in družino, Na) bi se z odtegnitvijo počakalo vsaj preko zime do novine oziroma naj se odtegne pokojnina le tistim, ki so bodisi s premoženjem bodisi z dobro službo preskrbljeni za vse slučaje.
Slopih.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
(Dalje.)
; Tudi jaz ne!« je zaplakala deklica, Jaz bom svojemu stricu izbila te misli iž glave. Mojim solzam in prošnjam se ne bo protivil.c - •
>Ne upam, Cecilija. Kdaj pa je sploh spremenil kak svoj sklep? Kaj pa če bi tudi tebi rekel, da sicer umre od bolesti.«
:>Potem — no, potem, bi ga ubogala!« je vztrepetala Cecilija. Nato pa je povesila glavo in jokala, jokala ...
Obraz podlega Tisa pa je žarel od veselja. V resnici je mislil, da bo njen odpor večji in zdaj je bil merjen, da je najtežje premagano. Kar se mu je sprva zdelo nemogoče, je zdaj postalo čisto lahka stvar; dekličine solze ga niso prav nič motile v njegovem veselju, čeprav so tako govorile proti njemu. Še več: ta zmaga ga je tako vzradostila, da je bil v resnici vesel in dobre volje. Vsako pretvarjanje se mu je zdaj zazdelo odvečno in da bo svojo zmago privedel srečno do konca, se je hotel po-služiti sredstev, ki so se mu zdela dovolj močna, da bi z njimi dobil privoljenje od deklice samic
» Čeprav ga ni Cecilija nič pogledala, se je vseeno okrertil k njej in jo strastno nagovoril:
»Ne bodi žalostna, Cecilija. Najsrečnejša človeka bova, kar jih nosi zemlja. Vedno boš oblečena kar najlepše, stanovala boš v gradu, vozila se v kočiji, v cerkvi boš sedela na koru in vsi te bodo občudovali kot gospo. Na naši mizi bo vedno dovolj najizbranejsih jedi; stregli nama bodo in midva bova le dobro jedla in pila. Mi no verjameš? Stric Jan je bogat, silno bogat! S svojo sebičnostjo in varčevanjem si je nabral na tisoče in tisoče goldinarjev. Zato tudi vedno tako skrbno zapira vrata, kadar gre v svojo sobo. Tam pa brska in vrta po svojem zlatem zakladu...«
»Tvoje kretnje so mi vse neizgovorjeno povedala, Cecilija,« je Tis nadaljeval,
•	■gotovo mi očitaš, da ga še celo podpiram
v	njegovi skoposti. Toda, ali ne pojmuješ, da pripravljam na la način le zaklad za naju? Toliko več bova imela nekoč. Seveda mi lahko rečeš, da nimam nobene pravice do dedščine in da ne bom ničesar podedoval. Tako se zdi, ali temu ni tako. Stric Jan mi bo zapustil polovico svojega premoženja, druga polovica pa tebi pripade. Glej, Cecilija, na ta način bova nekoč uridobila celotno starčevo premoženje.
[ In potem bova lahko izpolnila vse svoje i želje in bogata bova in igrala gospo in go j spodak
Ker je deklica molčala, je bil prepri-; čan, da z njim soglaša in opijanil se jo : -am nad svojim govorjenjem, Zato je na-| dal je val še zmagoviteje:
»In kot vse kaže, nama ne bo več | Ireba dolgo čakati. Saj sama slišiš, kako stric Jan od ne do dne bolj pokašljuje. Ž njim je že proč; pripravita ga bova, da napravi oporoko, v kateri bo vse nama zapustil. Zdaj bo šlo še lahko. In če umre
—	tega ne bova mogla preprečiti (Gospod bo vzel njegovo dušo, nama pa ostane denar) — potem bova imela priliko pokazati, ali znava živeti ali ne!
Deklica je pri teh brezbožnih besedah še bolj vztrepetala. Tis je nekaj časa molčal jn-zdelo se je da pričakuje od nje odgovora. Ko pa je ona ostala brez besed in sklonjena, jo je vprašal; No, Cecilija, ali še jokaš? ;
Ta pa se je počasi vzdignila, napra vila par korakov, se vzuosito zravnala in pogledala Tisa tako zaničljivo, dit jo ta J od strahu i ti začudenja poskočil. Pa še j vseeno ni vedel, kaj naj si misli in ali naj j upa ali pa 9e boji, kajti Cecilijin obraz jo i kazal bolj nekako radost kot pa potrtost.
Stran 2.
>Novi Čas«, dne 10. oktobra 1921.
Štev. 228.
OMNIUM SERBE.
Belgrad, 9. oktobra. Črnogorski poslanec Jovan Gjonovič je poslal vladi pismeno vprašanje, s katerim zahteva, da naj vlada narodni skupščini naznani pogoje, ki jih zahteva družba »Omnium Serbe«,
NA MAŽARSKI MEJI.
Praga, 9. okt. »Prager Presse« javlja Iz Bratisilave: Blizu Kittsee ob češkoslovaški meji se nahajata dve madžarski tolpi, ki štejeta vsaka približno 18 mož. Tolpi vznemirjata prebivalstvo pri Bergu blizu avstrijske meje. Izdane so primerne na-redbe.
DALMATINSKI MORNARJI BREZ POSLA.
Belgrad, 8. oktobra. Ministrstvo za so-irialno politiko je sprejelo danes delepacijo dalmatinskih mornarjev, ki so jih Italijani odpustili s svojih trgovskih ladij. Sedaj so brez posla. Mornarjev je nad 400.
PRINC JURIJ POTUJE.
Belgrad, 10. okt. Princ Jurij, ki se je dalje časa mudil v Pragi, je odpotoval v Bern, odkoder se najbrže odpelje v Francijo.
politični dogodki.
-j- Obletnica plebiscita na Koroškem. Danes je eno leto, odkar smo izgubili koroški plebiscit. Listi, ki pišejo o tej žalostni obletnici članke, skoro soglasno ugotavljajo, da na izgubljenem plebiscitu ne zadene tolika krivda koroških Slovencev samih, marveč veliko bolj našo lastno upravno, notranjepolitično, finančno in zunanjepolitično mizerijo. Pa za naše demokraške centraliste je tudi nesrečni koroški plebiscit prešel brez sadu.
-f. Službeni dementi o odpravi fakultet. Na vesti o odpravi fakultet v Ljubljani in Zagrebu je vlada te dni razposlala dementi, v katerem pravi, da se je ministrski svet ob pretresu proračuna pač bavil tudi t vprašanjem visokih šol, da pa v tem pogledu ni ničesar sklenil, marveč stvar izročil posebnemu odboru, ki naj sestavi primeren predlog za narodno skupščino. Kakor se vidi, je gotovo gospodo vendar-Ie pretresel strah pred javnim mnenjem.
-f Mala ententa — votel strah. Velike nade in znatna pričakovanja, ki jih je ob svojem postanku na vseh straneh vzbudila mala ententa, so se ob prvi resni poizku-šnji — v vprašanju zapadne Ogrske razblinile v nič. Zapadno ogrsko vprašanje je vi?la v roke oddaljena Italija in malo en-tento potisnila v stran. Ogrska je nekaznovana prelomila trianonsko pogodbo, ki jo tako tesno veže z malo entento, in našla pri tem oporo v Italiji. Italija si je pa s tem zagotovila zvestega zaveznika proti Jugoslaviji. Mala ententa kot vojaška zveza se je izkazala kot votel strah, ki se mu celo mala Ogrska lahko smeje. Ako bi se bila osnovala kot gospodarska zveza, ki bi obsegala tudi Avstrijo in Madžarsko, torej celo srednjo Evropo, bi predstavljala moč, ki bi lahko zavrnila vsako vtikanje v njene »tvari. Tako piše »Prager Tagblatt«.
"+ Pašič se vrne s kraljem. Iz Belgra-da, 8. oktobra. V parlamentarnih krogih se je danes govorilo, da se povrne ministrski predsednik Pašič v Belgrad s kraljem. Govorilo se je tudi, da se povrne kralj v Belgrad prve dni druge polovice meseca oktobra.
+ Jugoslovenska posebnost. Radikal tov je v Sloveniji 0 0000 3 odstot.; a imap namestnika pokrajinske samouprave. Demokratov je v Sloveniji 30000 1 odstot.; a imajo v Belgradu ministra, v Sloveniji pa
>No, no, kaj praviš?« jo je plaho vprašal.
>Podlež!< mn je odvrnila deklica pritajeno in do skrajnosti zaničujoče.
>Kaj, kaj je to?< se je Tis zgrozil.
>Jaz naj bi postala tvoja žena?«: je nadaljevala Cecilija samozavestno in neuklonljivo, »jaz naj bi ti pomagala svojega dobrega starega strica še po smrti zasmehovati, jaz bi oropala vdove in sirote njihovega deleža? In naj me živo zakopljejo, še na robu groba bi zaklicala: ne, ta večno ne!«
Te odločne besede so na Tisa tako silovito učinkovale, da je obstal brez be-bed in pred njo plašno in brez moči pobesil pogled.
>Morda še mlislie, da sem preje pod predpasnikom nadaljevala svoje ihtenje?« mu je rekla. »Toda motiš se. A spoznala sem tvoje Brce — sam Bog mi je odprl oči in mi dal videti te kakršen si v resnici. Zdaj te poznam 1«
še par hipov je trajalo Tisovo razočaranje, ko pa je uvidel, da je deklica nespremenljiva in neuklonljiva, se je začel škodoželjno in. maščevalno smejati. »Aha, tako torej misliš? No, dobro, toda videli bomo, kako se bo končalo. Bom že našel »redstva, ki te bodo prisilila, če nočeš c lepa. Meniš, da me poznaš? Toda strašno se motiš! Jaz sem še vse groznejši, kot ti misliš. Še na kolenih me boš prosila
ndDuščenia.«
1	še malo več. Samostojnih je v Sloveniji 20 0000 2 odstot.; a imajo v Belgradu ministra, podpredsednika zbornice, v Sloveniji pa du,cat »pokroviteljev«. Črnih klerikalcev je v Sloveniji 63'9 odstot,, pa nimajo v Belgradu nič, v Ljubljani še manj,
v Rimu pa Bog ve koliko, pa »Ponedeljku« je znano. »To je vendar narobe!«, pravijo ljudje. Ko pa uvidevajo, kako veselo se črni klerikalec vkljub temu smeje, se jim sama o sebi razvozljava uganka: Radikalci nič, še manj moči, pa mnogo časti. Demokratov malo več kot nič, precej moči, pa nič časti. Samostojnih eno petino čez nič, tri cele pod močjo ter enajst desetin pod častjo. Klerikalcev 13.9 odstotkov čez pol, nič moči, polno časti. Prosto po sobotnem »Slov. Narodu«,
+ General Danki vodja monarhističnega gibanja. Bivši generalni polkovnik Danki je te dni izdal na Tirolce poziv, iz katerega izhaja, da je stopil na čelo monarhističnemu gibanju.
-f- Zaplet v notranjepolitičnem položaju v Nemčiji. Socialnodemokratična frakcija v nemškem državnem zboru je te dni proti vsemu pričakovanju sprejela sklep, da je pripravljena sodelovati pri preosno-
vi vlade samo pod pogojem, da se preje zagotovi rešitev vprašanja o novih davkih; razen tega želi hlub, da se vdeleže vlade tudi neodvisni socialni demokrati ter bo na le-te v to svrho naslovil vprašanje, pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni pristopiti koaliciji s centrom in demokrati ter nemško ljudsko stranko. Ta preokret v socialnodemokratični politiki je prišel po gorliškem zborovanju nepričakovano in je povzročil precejšnje vznemirjenje. Vendar je pa zelo umljiv. Med delavstvom, posebno pa med radikalnimi berlinskimi delavskimi masami je vsled zvodenelosti socialističnih načel na gorliškem zborovanju jelo precej vreti, a 16. t. m. se vrše v Berlinu občinske volitve. Ob tej priliki nameravajo pa večinski in neodvisni socialisti nastopiti skupno.. Torej je bijo treba razpoloženju mas dati zadoščenja, kar se je zgodilo z zgornjim sklepom. Kar tiče neodvisnih, sta tudi med njimi ctve struji: radikalna pod vodstvom starega Ledebourja, ki z ogorčenjem odbija vsako sodelovanje-z meščansko demokracijo in zlasti z nacio* nalno ljudsko stranko in zmernejša struja pod vodstvom Breitscheidta* ki sodelovanja v vladi ne odbija načelno. Državnozborska frakcija neodvisnih ja odgovorila na gornje vprašanje večinskim socialistom tako-le: Neodvisna socialdfemokr. stranka ne smatra za potrebno, da bi se udeležila vlade. Ona je Wirthov kabinet doslej podpirala in je pripravljena to delati tudi v bodoče. Meščanske stranke sedanje koalicije bi bile tudi težko pripravljene sprejeti glavne zahteve neodvisnih, ki so te-le: zavarovanje ustave potom justične reforme, zakon, odredbe proti protirepublikanskim uradnikom, temeljita zasega zlatih vrednot in socializacija premogovnikov. Vsekakor pričakujejo neodvisni najprej obvestila, ako bi bili obe stranki sedanje koalicije
— centrum in demokrati — pripravljeni, na tem temelju voditi nadaljna pogajanja.
— Ta odgovor neodvisnih socialistov kaže, da vstopu v vlado niso brezpogojno nasprotni. Vsa pozornost politične javnosti se sedaj obrača na pogajanja, ki se tu začenjajo in ki imajo končno dovesti do trdnih in zanesljivih notranepolitičnih razmer. Državni zbor se je 30. m. m. zaključil pod vtisom, da so razen nemških nacionalcev in komunistov vse parlamentarne stranke edine v tem, da mora Nemčija na sedanjem temelju graditi dalje.
žDnevnl dogodki
— Pregled invalidov. Pri invalidskem ravnateljstvu ministrstva za socialno politiko se je začel danes ponovni pregled liste invalidov.
— Kako je označevati vrednost na poštnih pošiljkah. Po brzojavni odredbi kr. ministrstva za pošto in brzojav št. 61,426 od 6. t. m. razglašamo: »Na denarnih pismih, paketih in vrečnikih, ki gredo v tu-zemstvo, je pisati odslej vrednost v dinarski veljavi.« Ta odredba stopi takoj v veljavo. Uradi naj o tem opozore občinstvo z razglasom v prostoru za stranke.
— 50 letnica Kvaternikove vstaje. Dne 11. t .m. poteče 50 let, odkr se je ponesrečila takoimenovana rakoviška vstaja na Ljubčiplanini. Vstajo je bil zasnoval in vodil zagrebški odvetnik Evgen Kvaternik, ki je bil isti dan v boju, z avstro-ogr-sklm vojaštvom s svojimi tovariši vred ubit. Kvaternik je upal, da se bo dvignila na vstajo vsa Hrvatska z Dalmacijo in Bosno ter je računal na pomoč Srbije in Čmegore. Vsa neč je izpadla klavrno —■ vstaja je trajala samo dva dni — in je bila Avatroogrski le dobrodošlo orožje proti panslavizmu.
— Sodišče za pobijanje draginje se je v zmishi znane ministrske naredbe ustanovilo v Zagrebu. V sodišču so en višji sodnik, več trgovcev in zastopniki uradništva in delavstva. Sodišče ima pravico izrekati razsodbe do 200,000 dinariev denarne do-
be, 5 letne ječe in odtegnitve obrtnega do- [ voljenja.
— Stinnes kupuje jugoslovanske liste?
Osješka »Hrvatska Obrana« beleži javno govorico, da je znani nemški kapitalist Hugo Stinnes postal solastnik »Tipografije«, ki izdaja zagrebška lista »Obzor« in »Ju-tarnji List« ter belgrajsko »Epoho«. Sedaj se dela na to, da se s »Tipografijo« združi tudi osješka »Gradianska tiskarna« in da bi potem obe podjetji skupaj izdajali »Hr-vatski Glas«. Stinnes pride te dni v Osjek. Kam meri Stinnes?
— Napad na zdravnika, K zagrebškemu zdravniku za živčne bolezni dr. Herzogu je 6. t. m. med drugimi pacienti prišla neka 25 letna bivša vzgojiteljica Ruža Bakič. Ko je zdravnik sedeč pri mizi in obrnjen s hrbtom proti njej čakal, da se nekoliko razpravi, je Bakič oddala nanj strel iz revolverja. Krogla je zravnika precej ranila na vratu in ostala v levi rami. Ženska je bila skrajno razburjena in se pri zaslišanju na policiji niti ni mogla spomniti svojega imena. Tudi ni vedela navesti razloga, zakaj je streljala na dr. Herzoga. Le-ta izjavlja, na niti ne pozna njenega imena.
— Varstvo najemnikov na Francoskem. Dne 24. t. m. poteče zadnje podaljšanje naredbe o varstvu najemnikov na Francoskem. Tedaj bo smel vsak hišni posestnik neljubi stranki odpovedati stanovanje. Toda najemnikom ostane pravica, da se proti odpovedi pritožijo, nakar se jim stanovanje zagotovi še za nadaljnji dve leti. A ne brezpogojno. Najemnik mora namreč svojemu ugovoru priložiti pobotnico o plačani najemnini do 24. oktobra t, 1., kakor tudi izjavo, da je voljan plačevati poslej 33% višjo najemnino nego pred vojno. Sedaj pa primerjajmo s tem ono, kar se je dovolilo našim hišnim posestnikom!
Hjubljanskl dogodki
Ij Prireditev »Pevske zveze« se je včeraj nepričakovano dobro obnesla. Res, da j esamostojno nastopilo samo šest zborov, razen >Sloge« iz Radovljice vsi iz ljubljanske okolice (Št. Jakob, Dol, Smlednik, Ig) oziroma Ljubljane (>Ljubljana<), toda iz teh nastopov smo spoznali, da naši zbori po deželi z naglimi, dasi manjšimi koraki gredo za zbori v mestih. So bili zbori med njimi, ki so imeli glasovni material, da bi se ga nobenemu boljšemu zboru ne bilo treba sramovati. Pa tudi petje samo je bilo v obče skrbno pripravljeno, celo niansira-nje v glavnih obrisih nas je tu in tam prijetno iznenadilo. Opazili smo, da so glasovi naših pevcev in pevk po deželi postali v obče dokaj mehki, voljni, nekdanje — skoro bi dejal obvezno — kričanje podeželskih zborov je izvečine izginilo, pač pa je nas razveselilo dejstvo, da je večina zborov (zlasti dva sta se odlikovala) pelo z neko naravno lahkoto. In pogumna samozavest, ki so ž njo nastopali — še prvi ni kazal nobenega strahu — kako je prijetno dela! Zlasti mogočen in velevažen je bil skupni nastop vseh zborov in še drugih po-meznih pevcev od raznih krajev. Že dopoldne smo se čudili pri frančiškanih — ne le moči — ampak pred vsem gibkosti, malo ne rečem, enotnosti teh ljudi, naletelih so iz vseh vetrov Slovenije, ki so peli, da nam je pogosto gorko postajalo v duši in nam je hladen curek šinil po hrbtu. Lepo je bilo in vredno slišati. Prav tako popoldne. Resnici na ljubo povejmo, da smo od skupnega petja te velike množice (do 250 pevcev) pričakovali za ta prvi nastop več vpitja kot petja, pa so se glasovi in zbori tako srečno ujeli in se dali tako vdano voditi, da se je tudi strožji kritiki razjasnil mrki obraz in so ji oči začele prijazneje gledati v ta ljubi, navdušeni pevski svet. — Pri občnem zboru se je videlo, koliko dela je to prvo leto opravila »Pevska zvezac, videlo, kako dosledno in po dobro začrtanem programu hodi svojo pot. Želimo samo to, da ta ogenj ne preneha, ampak da se razvija in si osvoji vsak zbor in vsakega pevca, ki mu je Bog dal poklic in ž njim grlo 7,a petje. Zakaj velika je moč lepe pesmi, velik pomen za napredek, omiko našega naroda imajo naši pevski zbori.
Ij Preselitev oddelka miuistrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Od 13. t. m. naprej uraduje ta oddelek v novih prostorih in sicer predsedstvo ter referati za personalije, obrtni red, kreditne zavode in delniške družbe, trgovsko in obrtno šolstvo, meroizkustvo, vložišče, registratu-ra in pisarna na Turjaškem trgu 3, referati za sekvestracije, trgovsko, industrijsko in obrtno pospeševanje ter centralna uprava za trgovski promet pa na Turjaškemtrgu 6. Dne 11. in 12. oktobra se ne bo uradovalo.
Ij Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 12. oktobra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično desno.
Ij Ogenj. Včeraj zvečer okoli 8. ure je naznanil po dolgem času zopet enkrat strel z ljubljanskega gradu ogenj. Gorel je gozd v bližini Čadove gostilne pod Rožnikom. Sreča je bila, da ni bilo vetra;1 ker drugače bi bila ogromna škoda. Kdo je ogenj zanetil, ni znano.
Ij Oblasten gospodar. Znani ljubljanski Sokol, okrajni tajnik Zvonimir Gregorič je sprejel v službo služkinjo Frančiško Poga^ čar iz Hudega. Namesto plačila v denarju ji je izročil par čevljev in nekaj starih krp. Ker Pogačarjeva za tako plačilo ni hotela trajno ostati v službi, je odpovedala in službo pri Gregoriču zapustila. To pa g. okrajnemu tajniku ni bilo po godu: šel j« na policijo in ovadil Pogačarjevo, češ da mu je več stvari pokradla. Ko je Gregorič Po* gačarjevo srečal na cesti, jo je dal areti-rati, policija pa jo je izročila preiskovalne? mu sodniku radi suma tatvine. Pred sodi* ščem je Pogačarjeva dokazala svojo nekrivdo, vsled česar je bila po 14 dneh iz* puščena iz preiskovalnega zapora. Dne 23. septembra se je pred vzklicnim senatom odigral drugi del te historije. Pogačarjeva je tožila Gregoriča radi razžaljenja časti. Pri okrajni sodniji je bil Gregorič oproščeni' vsled vzklica zasebne obtožiteljice, pa j* vzklicno sodišče oprostilno sodbo razveljavilo in Zvonimira Gregoriča obsodilo, na 1000 K globe in na povračilo stroškov kazenskega postopanja, S tem je dobila Frančiška Pogačarjeva, zadoščenje za krivico, ki se ji je zgodila vsled neosnovan« Gregoričeve ovadbe. Oblastni ljubljanski Sokol okrajni tajnik Gregorič pa se je pokazal v svoji luči,
Ij Mladeniče, ki pojdejo k vojakom« opozarjamo na duhovne vaje, katere bodo ta teden na Rakovniku v notranji kapeli zavoda vsak večer ob polosmi uri. Začetek je bil v nedeljo 9. t. ra, ob polosmi uri zvečer. Možje smejo tudi zraven.
Sospodavstvo.
Znižani vozni listki za dovažanj« živil v Zagreb, Zagrebški prehranjevalni
odbor je sklenil, da pošlje prometnemu mi* nistrstvu prošnjo, da naj dovoli kmetom, do 50 km oddaljenim od Zagreba, znižane osebne in tovorne prevozne cene za dovažanje zelenjave in drugih živil v Zagreb.
Železniški tarifi v Avstriji in Nemči* ji. Ministrstvo za trgovino in industrijo j® dobilo od naših konzulatov v Nemčiji in v Nemški Avstriji naznanila, da se uveljavi* jo v obeh državah nove železniške tarife. Avstrijske tarife za prevoz blaga bodo zvi* šane za 30 do 50 odstotkov, v Nemčiji pa na 30 odstotkov.
Lokomotive iz Nemčije. Ministrstvo za promet je sestavilo strokovno komisijo, ki bo sprejemala lokomotive in železniške vozove od Nemčije na račun vojne odškodnine. Železniški materijal bo začel prihajati k nam koncem tega tedna.
= Organizacija v cementni stroki«
Pred kratkim se je osnovala v Splitu organizacija tupinolomov (iz tupine delajo cement) pod imenom Udruženje »Tupina«. K organizaciji je pristopilo vseh 13 malih posestnikov, na katerih svetu so skladi tupine; izjemo dela samo še en večji tupino-lom, ki je v italijanskih rokah. Pred vojno se je z lomljenjem tupine preživelo 500— 600 kmetskih družin z nad 3000 dušami. Danes je ta industrija malone zadavljena po visoki carini, ki jo je na njen izvoz naložila sedanja vlada.
Cene živil v Zagrebu. Za tekoči teden so določene v Zagrbu te-le cene žl* vil: Govedina 16—30 K po kakovosti, teletina 18—24 K, svinjsko meso 36—44 K, špeh 58—64 K, mast 62 K, pšenična moka od 14—18 K, koruzna moka in zdrob 11 do 14 K, pšenični kruh 14—16 K, kislo zelje 10 K, krompir 4 K kilogram, mleko 6 K liter, sladkor v kockah 52—54 K, riž 24—36 K kilogram, jajca 2 K 50—3 K 50, sol 7—9 K, kis 4—8 K, jabolka 6—8 K, hruške 8—10 K, češplje 8—10 K, orehi 16 kron, grozdje 16 K kilogram,
< Pred polomom avstrijske krone«
Minole dni so se po Dunaju širile vesti o neposrednem polomu krone. Kdor je im?) kaj tega blaga, ga je hitel zamenjavet in ker kmalu ni bilo dobiti več nobene dobre tuje valute, so ljudje nevalili na trgovine in tam pokupili, kar so mogli dobiti. Naval na trgovine je bil tolik, da je morala posredovati policija. Mnogi trgovci so uvedli cene v frankih in prodajajo le za franke. Čevlji, obleka in perilo so popolnoma razprodani,
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Gradbeno podjetja
ing. Dukič in drug
LJUBLJANA, Resljeva ca*t» t.
•a priporoča la vsa v to atroko apadaJoSa dala.