116 Vrhniški razgledi Cankarjev dom Vrhnika, 13. 11.-9. 12. 2012 Spominska razstava avtorja na Vrhniki v letu, ko bi slikar napolnil osemdeset let, skuša pri- kazati njegov odslikani svet iz obsežne zbirke del hčerk Mirjam in Milojke. Zaradi omejene- ga prostora je na razstavi prikazan le del iz slikarskih ciklusov, s katerimi se je Dominko ukvarjal več desetletij. Razstava temelji na prikazu slikarskega opusa, dodanih je tudi nekaj grafik, kolažev in mešanih tehnik. V celoti je izostal pregled risb, študijskih risb, obsežnega opusa grafike, pastelov in seveda ilustracij. V letih, ko je deloval kot likovni ure- dnik, se je namreč Milojko Dominko ukvarjal tudi z likovno opremo knjig. Razen del zgo- dnjega obdobja sem slikarjevo delo spozna- val ob rednih obiskih ateljeja na Adamičevi ulici v Šiški in seveda od preselitve na Vrhni- ko v letu 1984 na Turnovše. Moje prvo srečanje s slikarstvom M. Domin- ka v letu 1975 je bilo na razstavi DSLU v Mo- derni galeriji v Ljubljani, videl sem dve bar- viti figuralni sliki, samosvoji, drugačni od vseh. Čeprav sem že petnajst let spremljal likovno dogajanje, avtorja nisem poznal. V letu 1977 me je prijatelj Elo popeljal v atelje prijatelja, nekdanjega Vrhničana, akadem- skega slikarja Milogoja Dominka. Prvič se je M. Dominko na Vrhniki predstavil leta 1977 v likovnem salonu IUV. Leta 1974 je M. Dominko postavil prvo razstavo v Švici. Slikarsko je obdelal figuralne kompozicije v toplih zemeljskih tonih. Na platnu postavlja svoje slikarske izpovedi, komentarje, odzive in dodaja svoj avtorski komentar. Historično združuje v sedanjost, kot bi v eno sliko pri- kliceval neke sanjske prebliske in jih v ma- niri starih mojstrov združeval v svojem delu in komentiral. Združuje narojenost, erotiko, usodnost, srečo, hazard življenja, minljivost, krhkost. V slike vpisuje zapise, potrditve, žige, tarče, ure brez kazalcev, pozlato ikon, razklanost sveta, štukature, palimpsetno okrasje, zgodovinske portrete, sohe minulih časov, numeracijo in zapise. V tem svetu vrisuje krhko lepoto metuljev in ptice v letu, kot bi opozarjal na minljivost vsega in seve- da na usodno sočasnost vsega. V tem času je bil del slik še namenjen skrbi za okolje, ohranjanje naravne sožitnosti odslikuje kot vrednost, drevesa so dobri duhovi in zave- tje za ptice, veter in ljudi. Za desetletja je iz te narave vzel bodečo nežo in jo kot žareče sonce upodabljal na platnih; grafizmi listov, žarenja jedra, krhkost in energija obenem, žareča krogla, iz katere bruha magma. V teh letih iz vseh del še sije svetloba v kontrastu s teminami obravnavanega sveta. V svojih de- lih bo leta gradil zgodbe, v katerih povezuje realnost sveta, mest, ladij z neko izgubljeno- stjo, potopljenostjo, v mreže ujeto ali samo sluteno v globini in modrini morja. Pavel Mrak RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 117 V spomin nam priklicuje, da mnoge ladje več ne plujejo, so samo še sledi na davno pozabljenih zemljevidih, grafikah, razbi- tine v globinah morja, s potopljenimi za- kladi. Izvedbe teh navidezno nemogočih konfrontacij realističnih odslikav se spajajo v specifičen surrealizem prikazov, v katere- ga bo šele daleč kasneje abstraktna magma barvnih nanosov, brizgov, v grobi in odprti barvni skali kot sedanjost, konfrontirana z meditacijo o preteklosti. Dominko izpričuje vednost o vsem, kar je bilo daleč pred njim, kot zgodovina, filozofija, verovanja, litera- tura, arhitektura, vse te sledi v umetnosti in nas obenem nagovarja kot avtor druge polo- vice XX. stoletja. Če je iz zgodovine podedo- val umirjeno barvno skalo, se je skozi leta odprl barvi in jo vključeval v svoje delo kot kontrapunkt zgodovinski odslikavi. V zgodnji fazi je avtor skupaj z generacij- skimi kolegi raziskoval pokopališča, šaho- vske figure in steklenice. V razmeroma ko- mornih formatih in v zadržani v barvni to- naciji nastajajo slike mediteranskih zasnov avtorskih opredelitev. Pokopališča s svojo strukturo mesta mrtvih, z urejenostjo, oze- lenitvijo in bogatimi likovnimi pobudami, skoraj v abstrakcijo urejene slike z likovni- mi poudarki, strukturami in znamenji križa. Avtor na začetku slikarske poti zaznamuje svoje prve avtorske opredelitve, podobno kot kolegi iz študijskih let. V naslednjem ci- klusu ga pritegnejo šahovske figure kot spe- cifične podobe ljudi v stilizirani upodobitvi in vlogah, omejenih v šahovnico. Struktura šahovnice mu bo še leta kasneje pomenila površino ujetosti. Slike s stiliziranimi šaho- vskimi figurami je predstavil na razstavah med letom 1968—1970. Nekaj časa se je ukvarjal s steklenicami, njihovimi postavi- tvami, volumnom. V steklenicah izriše uje- te figure, nekakšne duhove, vilinska bitja, cirkusante, kurente ali preprosto osebne strahove in prikazni. Preživeta leta na Primorski in na obali prikli- četa v njegov slikarski svet ladje, morje, ob- morska mesta, potopljene Atlantide, pa tudi svet morskih globin, v mreže ujeto zgodovi- no in spomine. Avtorjev kolorit se napolni z mediteranskimi svetlobami. Njegova simbolna upodobitev sonca posta- ne kraška bodeča neža v številnih izvedbah, risarskega in slikarskega modrenja. Odslikana bodeča neža postane tudi del sli- karskega ciklusa, v katerem se posveča skrbi za naravo. Opazi prve tujke v naravi, umi- ranje dreves, prestrašane ptice, zapuščena gnezda. Umetnik opozori, kako grobo pose- ga človek v svoje okolje. Na robu mest, na pragu gozda se pojavljajo divja smetišča in odlagališča. Prva potovanje po Evropi, knjige o slikar- stvu, galerije in muzeji spregovorijo o tem, da je slikarstvo upodobitev zgodovine Sveta. V sebi bo nosil do konca vso težo tega, kako kot slikar povedati s sliko te zgodbe sveta, po svoje in na novo, povezati minula stoletja v zgodbo XX. stoletja. Slikar sedaj odslika slike, na katerih zdru- ži vso čarobnost sveta. Odslika in združi v dvodimenzionalno površino platna postavi krhkost, minljivost in kratkost življenja, do- jenčka v prvi igri, erotični ženski akt, glavo starca na platna nanese reminiscence na zgo- dovino, religijo, bogastvo, časovne grafizme, upodobitve — nekega večnega relikvarija, sveče, kovčke, karte, vence zmagovalcev, trakove odlikovanja, pa tudi ujetosti zgodo- vine, spomina in vse to sooča s krhkostjo ži- vljenja. Na slikah neprizanesljivo komentira, danes s tistim, kar se je že zgodilo, pa se bo verjetno na nek nov način ponovilo sleher- nih. Slike so polne tudi dodanih grafizmov, letrizmov, letnic, vrisov označb, tarč, ur, okvirjev, nakita, zgodovinskih podob, arhi- tekturnih elementov, grbov, horoskopa, liki RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 118 Vrhniški razgledi iz igralnih kart bežijo v prostor platna, krh- kost metuljev, izgubljenost ptic nad samoto, ostankov časa. Na platnih upodablja konje v vseh mogočih vlogah, konji zmagovalcev, konji ujeti v kolo vrtiljaka, konji prodora v novo, konje ujete in vpete, pa tudi konje na koncu poti. Don Kihot je samo spomin na konec poti, ko ostane brez konja sam s ptico. Leta 1973 je M. Dominko dobil prvo nagrado na Bienallu delle Alpi v Arta Terme v Italiji. Po samostojni razstavi v naslednjem letu v Švici je bil nato dve desetletji vezan na sode- lovanje s švicarsko družbo 4A, preko katere je imel več kot štirideset večjih razstav. V teh letih dela v Švici oziroma v Sloveniji za Švi- co je v svojem slikarskem opusu začete teme samo nadgrajeval in poglabljal. Svoje slikarstvo je moral zgraditi in se obdr- žati v dokaj specifičnem in zahtevnem oko- lju romanskega dela Švice. Njegova likovna dela, njegove opredelitve, reminiscence na zgodovino, filozofijo, človeško usodnost, narejenost, iskanja lepote in svojstvena nad- realnost so bila dobro sprejeta in se je dobro uveljavil v tujini. Zahtevnost in obseg dela je v letu 1982 razširil še na grafiko visokega tiska. Opremil je atelje z grafično prešo in odtisnil svoje teme na veliko grafičnih listov. Vzporedno je M. Dominko obdelaval Lju- bljanico, Močilnik, Kras z rujem in morsko obalo. Zlasti ga je privlačilo slikanje gozda. V tem času je nastalo veliko pastelov, pa tudi oljnih slik iz ponovno najdenih prostorov otroštva na Vrhniki, mladosti na Primor- skem in slikarskih začetkov v Piranu. Risarsko in slikarsko je več kot tri desetle- tja obdelaval konje. Z risanjem in slikanjem je gradil svojstven svet, v katerem so konji nosilci vodilne zgodbe. Stotine skic, paste- lov, grafik, pa tudi platen je obdelal s konji. Konji so mu pomenili lepoto, energijo, ži- vljenjsko moč, prijateljstva, preskok na rob sveta in življenja. Vedno znova se je vračal k tej temi. Redko je bil upodobljen konj z jezdecem, še to je bil običajno čudni vitez Don Kihot. Konj je bil običajno prost ali pa je trgal ujetost. Konji so ga vedno znova zvabili za risalno mizo. V letu 2007 je izde- lal veliko kompozicijo s konji za slovenski parlament. Če je v svojih slikarskih začetkih Dominko figuro, ki je asocirala na Križanega, podna- slavljal z Ikarusom, je nastalo v zadnjih letih več slik na temo Križanega. Izrazita je slika TRIANGEL — ECCE — HOMO. Tu je Križa- ni metafora za avtorja slikarja v diagonali preko trikotnika grafizmov, potez s širokim čopičem, preko slike z izvedenim okvirjem v platnu. Avtor je na to desetletja premago- vano belino platna zarisal svojo zgodbo sli- karja. Ta slika ima diptih v sliki. IMAGINACIJA — PIETA. Enako pripravljeno platno v modrih barvah poezije, soha Ma- done (matere) in preko kolen samo barvni abstraktni nanos na mestu za žrtvovanega ... (za slikarja). Avtor je izdelal še več upodobitev Križane- ga, žrtvovanega, z različnimi opredelitvami do sohe žrtvovanja. Križanega kombinira v svoja platna kot večno vprašanje o smislu žrtve v prostoru sveta, ki se vedno znova ob- navlja. Skozi več kot dva tisoč let sakralnih prostorov, arhitektura oltarjev je odslikana v fragmentih razpada, pa vendar z iluzijo no- vega prostora in duha. Avtor spoštljivo po- stavlja v prostor sveta narojenost z dojenč- kom, pesmijo ptic na poti skozi čas, igrivo voluminoznost baročnih angelcev nad brez- časovno erupcijo. V svoje slike vrisuje gla- ve modrecev, prebiral je njihove filozofije, raziskoval in slikal, da bi lahko razumel in se izpovedoval. Verjetno je desetletja avtor ostajal eden od teh otrok, ki strmijo iz nje- govih platen. Barvito bogastvo sveta, plasti zgodovine, palimpsetno nanešeni čas, strah in upanje prihodnosti. 119 Na mnogih platnih poizkuša z zgodbami minulih časov, z njihovimi bremeni, kralji in kraljicami, pozabljenimi v sarkofagih ka- tedral, zmagovalci bitk iz zaprašenih knjig, krhkost otroka na začetku vseh poti v pri- hodnost. V obsežnem opusu kolažev je avtor kom- biniral grafične odtise z risbami, fragmenti fotografij, barvnih ploskev v neka nova pre- mišljevanja. V te kolaže vlepi črtne kode, lerizme, dele pisem, svoje zapise, študije za slike, ki so že davno zapustile atelje. Ti ko- laži so zakladnica vsega, kar je Dominko v desetletjih v pripravah narisal. Vedno znova je začenjal tako kot bi prvič zapraskal s pe- resom, trsko, ogljem v belino papirja. Potem je dodajal barvne lise, trgal, rezal in lepil na kartone. Kolaži predstavljajo obsežen del slikarske zgodbe slikarja Dominka. Tako kot je za vsako sliko izdelal več barvnih študij, miniaturnih slik, tako je tudi za vsako gra- fiko pripravil na desetine predpripravljalnih risb. V letih 1994, 1995 je Dominko pripravljal ilustracije za KRST PRI SAVICI Franceta Prešerna. V dveh letih študija je izdelal na stotine pripravljalnih skic za likovno upodo- bitev. V UVODU je prikazan vojnegi spopad na osnovi študij orožja in opreme vojšča- kov tistega časa, in na osnovi razgovorov z zgodovinarji. Dominko je likovno uspešno predstavil upodobitev spopada Valjhuna v imenu Križa in Črtomira na strani malikov stare vere. V upodobitvi KRSTA pa nas slikar po Prešer- nu postavi pod očaka Triglava, v zgodovin- ski prostor Bleda, Bohinja, že spreobrnjene Bogomile, krst pri slapu Savici in potem Akvileja. Zelo uspešna likovna upodobitev pesnitve, izdana v knjigi leta 1996 pri založ- bi Humar, je bila sicer predstavljena na več razstavah po Sloveniji, vendar knjiga tiskana v več jezikih ni bila založniški uspeh. Do- minko utrujen od obsežnega študija, priprav izbora upodobitev je potem še več kot pet- najst let občasno iskal za Črtomirom. V knjigi je nekaj ilustracij izredno uspešnih in antolo- gijskih (na primer upodobitev nebes ...). V tem zapisu moram vsekakor omeniti av- torjeve neprestane dvome v rezultate svoje- ga dela. Po tednih uspešnega dela ga je ne- kaj na sliki zmotilo in takoj je uničil sliko, pa tudi ostale, ki so nastale v tistem času. Nezadovoljstvo z delom je le redko popra- vljal na platnu. Slikarske eksplozije eruptivnih barvnih na- nosov so velikokrat preglasile osnovno sporo- čilo, fragmenti realnega in nadrealnega so bili preglašeni in platno je avtor takoj razrezal. Slikar je vedno znova zarisoval svoje trope konj na belino platna. Vedno znova je našel drobne zarisanosti, za katere je vedel le sam po vseh stotinah skic. Iskanje tiste slike slik je bila huda obremenitev avtorja do konca dni. Po smrti žene Mariči zadnji dve leti ni več slikal. Ure in ure sva pregledovala veliko zbirko del, katera so ostala doma. Avtor je imel lepo urejeno svoje delo in sva pogosto z ogledovanjem potovala na začetke njegove slikarske poti. Predzadnji torek mi je pokazal cel šop no- vih študij konj in želel jih je opremiti. Verjel sem, da bo še našel nazaj v atelje. Celo svoje življenje je izgoreval v slikanju. Milogoj Dominko je v svojem slikarskem delovanju od začetkov poizkušal nagovoriti življenje in je to ostajalo njegovo osrednje ustvarjalno vprašanje. Iz vedenja vsega, kar se je skozi ustvarjalnost zabeležilo skozi sto- letja, do preloma v sodobno umetnost in v razgibano XX. stoletje. Milogoj mu je pripa- dal, saj je študij končal, ko so bila vsa bistve- na vprašanja že začeta. Moderna umetnost brez pomoči prepoznavnega sveta mu v vsej RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 120 Vrhniški razgledi ustvarjalni dobi ni bila dovolj. V osebnem izpovedovanju je rekonstruiral zgodovino sveta s specifičnimi avtorskimi psihozami. Ustvarjanje novih pojavnosti na slikarskem nosilcu mu ni pomenilo samo slike -- likov- nega izdelka, ampak avtorsko oblikovanje osebnih izpovedi nekje v območju posne- manja (historično) in gradnje nekih novih iluzij. Avtor je bil leta obremenjen z različ- nimi »psihozami«, ko je iskal svojo pozicijo, pri reševanju svoje vloge v razumevanju in interpretiranju časa. Začaranost z zgodovi- no je ostala stalnica njegovega dela. Desetletja izključenosti iz domače umetni- ške produkcije in njenega reklamiranja so ga postavila na rob dogajanja. Znatno se je tudi družbeno izoliral, zato je še težje ohra- njal smisel in povezave v sočasno dogajanje. Umetniško izpovedovanje ne more biti za- ključeno še prav posebno v preteklem sto- letju, polnem zgodovinskega smisla in obe- nem odprtega modernizmu, avantgardizmu in seveda postmodernizmu. Slikar Dominko je odgovoril na nekaj vprašanj in prav to je vsaj delno pokazala sicer v skromnem ob- segu spominska razstava v letu osemdese- tletnice avtorjevega rojstva. Prikaz je lahko predstavil samo majhen del iz njegove bo- gate zapuščine. Njegovo delo je del pahljače odnosov znotraj likovne umetnosti in njenih spoznanj v sodobni kulturi. Razstavo del Milogoja Dominka na Vrhniki (13. 11. - 9. 12. 2012) so omogočili in pripravili (od leve): Milojka in Mitjam Dominko, Pavle Mrak in Mira Rančov (Naš časopis, 26. november 2012, str. 42). 121 PO K O PA LI ŠČ E - M ES T O , o lje n a le s (2 7 x 38 c m ). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 122 Vrhniški razgledi PO K O PA LIŠČ E - M EST O , olje na les, 27 x 38 cm (foto: M arjan Sm erke). 123 FI G U R E, 1 96 7, o lje n a pl at nu , 3 9 x 48 c m ( fo to : M ar ja n S m er ke ). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 124 Vrhniški razgledi O K N O D O K O N Č N O ST I, olje na platnu, 91 x 131 cm (foto: M arjan Sm erke). 125 PO M PE JI , 1 94 7, o lje n a pl at nu , 8 0 x 10 0, 5 cm ( fo to : M ar ja n Sm er ke ). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 126 Vrhniški razgledi G N EZ D O , 1972, olje na platnu, 80 x 100,5 cm (foto: M arjan Sm erke). 127 JU T R O , o lje n a pl at nu , 9 0 x 12 1 cm ( fo to : M ar ja n Sm er ke ). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 128 Vrhniški razgledi PADEC, olje na platnu, 90,5 x 75,5 cm (foto: Marjan Smerke). 129 STAREC RESNICA, olje na platnu, 90,5 x 131 cm (foto: Marjan Smerke). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 130 Vrhniški razgledi RIBA IN OSAT, 1979, olje na platnu, 67 x 50 cm (foto: Marjan Smerke). 131 ŠOPEK ŠKOLJK, 1989, olje na platnu, 90,5 x 75 cm (foto: Marjan Smerke). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 132 Vrhniški razgledi PADEC, 2002, olje na platnu, 90,5 x 75 cm (foto: Marjan Smerke). 133 PIETA, 1991, olje na platnu, 124,5 x 110 cm (foto: Marjan Smerke). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 134 Vrhniški razgledi KRIŽANI V MODRI, 2002, olje na platnu, 117 x 96 cm (foto: Marjan Smerke). 135 SRCNA DAMA, 2009, olje na platnu, 92 x 90 cm (foto: Marjan Smerke). RAZSTAVA MILOGOJA DOMINKA (1932-2010) 136 Vrhniški razgledi MUSSCOLLE, 1994, olje na platnu, 49 x 68 cm (foto: Marjan Smerke).