Filpovl.:Ali smo SHS država? V ustavi, našem osnovnem državnem zakonu. jkbb mo zagolovljeno, da je naša država — drža^a Sribov, Hrvatov in Slovencev. Imamo zagotovljeno tudi svobodo in jednakopravnost. Podobno smo imcli že v avstrijski ustavi § 10, kjer se je izreklo, da smo jednakopravni in jednakoveljavni, kajti ta § 19 avstrijske ustave pravi: «Vsi narodi v državi so jednakopravni in vsak narod ima brezpogojno pravico oliraniti in gojiti svojo narodnost.« In dalje: «Država priznava popolno jednakopravnost vseh v deželi običajnih jczikov v šoli, v uradih in v javnem življenju.« Kakor je bil ta avstrijski § 19 le na papirju in se dejansko v javnem življenju posebej napram Slovencem in istrskim Hrvatoin ni izvajal, tako je tudi dejansko nasproti Slovencem neresnično in se ne izvaja v pravicab, temveč večinoma le v dolžnostih novo zaznamovanje, da smo mi država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejansko smo mi prišli tako daleč, da smo država Srbov, ali Velika Srbija, kjer iniamo Slovenci le pravico dajati, poslušati in služiti, ne pa gospodaritL Vso oblast v naši državi imajo Srbi, kakor so jo poprej v Avstriji imeli Nemci. Prej smo imeli nemškutarske izdajice in klečeplazce in kruhoborce ter politične koritarje, ki so se prodajali Neincem in jim lizali pete ter to, kar je približno tri četie metra nad petami. Sedaj imamo iste vrste ljudi in večinoma so celo to ravno tisti ljudje, ki nas prodajajo in izdajajo centralizmu ter s tem nadvladi in izkoriščanju Relgrada. Kje se kaže, da nismo jcdnakopravni. I>a nismo jednakopravni, se kaže v prvi vrsti pri ttavirih. Jednakopravnosti pri bremenih ni, kajti naše slovensko ljudstvo nosi večja bremena, ravno tako tudi Hrvati, denar pe se ne uporablja za gospodarsko povzdigo naših pokrajin, temveč za tiste, ki manj plačajo, pa več dobijo. Tudi vojaška uprava je jasen dokaz, da nismo jednakopravni. Tiskovine so v cirilici, piše se v cirilici, na naše vojašnice so dali na prvo mesto cirilične napise, naše so pustili samo zraven ali pa spodaj, v Srfciji pa naše pisave sploh nimajo in nočejo. Obljubil se je nov vojni ali brambni zakon, kjer bi se naj splošno uveljavile olajšave in bi obveljalo načelo, da pri domačih kadrih služijo in osfanejo v svoji pokrajini domači ljudje. Tega ni in naši mladeniči morajo živeti naravnost cigansko življenje v — Makedoniji in Albaniji ter tam namesto srbskih žandarjev loviti razbojnike, roparje in tatove ob slabi hrani in slabi obleki. Ljudstvo nima samoupravnih pravic in prav malo ali nič ne soodločuje samo ali posvojih zastopnikih pri upravi države. Tista laži-samouprava, ki jo z oblastrai pripravljajo sedanji Pašičevi in Pribičevičevi slovcnski hlapci s svojim Pucljem in Kukovcem, je le slovenskega ljudstva in njegove gospodarske moci nedostojno in nevredno gospodarsko in kulturno propadanje in poniževalno beračenje milosti od Belgrada in mogolcev, ki živijo od naših gospodarskih dobrin in našega pridnega dela. Šc občine hočejo! Edino občina je ostala, kjer si približno Ijudstvo samo upravlja svoje zadeve, pa že se čuje, da hočejo tudi to uničiti ter napraviti veltke občine. Tam bi radi na račun ljudstva zopet liberalnim lenuhom in priganjjačem bodisi kot demokratje ali kot samostojneži ali socijalni demokratje stesali prav velika korita kot tajništva in bogzna še pod kakšnimi naslovi. Če si v srbskih in macedonskih krajih prebivalci ne znajo in vsled nepismenosti ue morejo upravljati svojih zadev, naj vsaj pustijo naše izobraženo kmetsko ljudstvo v njegovih občinah pri miru, če že se nočejo sami toliko izobraziti in nimajo toliko možatosti, da bi sami gospodarili in odločevali. Ljudstvo niina sedaj nič govoriti in nič odločevati pri šolstvu, vzeli in skrčili so moč krajnili in okrajnih šolskih svetov, v višjem šolskem svetu med celo trumo ^zastopnikov« nkna ljudstvo nobenega, katerega bi si samo izvolilo. Svoj čas so delali in prikrojevali volilnc rt-dc za občine, okrajne zastope, šolske oblasli, deželne zbore Nemci in zaradi korit so jim nemškutarji pomagali, sedaj delajo to v Belgradu in pomagajo jim nove vrste slovenski izdajalci: samostojni, demokratje, socialisti in kako že se vsa ta liberalna pisana družba imenuje. Na višjih mestih ni naših ljudi. Velesrbski značaj naše držaVe se kaže tudi v tem, da je na najvišjih odločilnih mestih prav malo ali pa sploh nič Slovencev. Tako rcšujejo naše zadeve ljudje, ki ne poznajo ne naših krajev, ne naših potreb. Povrh seveda nimajo ne volje, ne srca, ne razumevanja za naše zahteve in potrebe ter nas celo zavidajo, da smo si ustvarili v skrbi in v boju, kar imamo. Odtod si boji za bolniSnice, boji za šole, brezuspešni boji za naše železnice, ceste, uravuavo rek in drugo. Poglejte si carinarnice! Carini se po starem srbskem načinu in službe imajo Srbi in \Vranglovci. Ali je to jednakopravnost?! Oglejte si zastopstvo naše države na zunaj! Ali imate lam no vodilnih meslih enega Slovenca, razuu Vošnjaka, ki je dobil štipendijo, ker so samostojneži glasovali za ustavo, s katero se ustvarja Velesrbija, namesto vsem delom pravična Jugoslavija. Pri vojaštvu ni nič drugače. 0 belgrajskih ministrstvih ni vredno sploh govoriti. Svoj čas so po celem Belgradu začeli govoriti proti Korošcu, češ, da po poslovenil in pohrvatil ministrstvo, ker je nastavil tudi dve slovenski, odnosno hrvatski tipkarici. Tako imamo pri vsej državni upravi ljudi, ki jim je pri vsaki drugi beseda: j . . . . ti oca, majko, Boga itd. itd. Edino pri davkarijah še smo ^ami, ker naši uradnild najbolj strogo in prevestno opravljajo svoj posel in kakor pridni gasilci pumpajo iz naših žil sok, da se tešijo drugi v imenu bratstva in edinstvaKje so vzroki, da je tako? Prvi ia glavni vzrok so stranke, ki so jim korita posameznikov več, kakor pa ponos, čast, poštenje in korist slovenskega ljudstva. Žerjavi, Kukovci, Puclji ter Krislaiii in enaki tiči pri nas so zakrivili takšne razmere in za slovensko ljudstvo tako poniževalno stanje. Gotovo boste malokogar našli, ki bi vam ne vzel, kar niu vi prostovoljno ponujate. Tako so seveda tudi Srbi vzeli, kar so ponujali imenovani voditelji in njihovve slranke. če bi oni naiega ljudstva ne izdali in ne prodali, bi sedaj ne imeli Velike Srbije, temveč zares vseni pravično skupno jugoslovansko mater «Jugoslavijo«. V njej bi imel vsak del svoj varen kot in bi ga lepo z ljubeznijo in veseljem urejeval, vsi skupaj pa bi imeli močan, skupen zid na zunaj in dobro ter varno streho. Tudi Radič je sojkriv. Težka krivda zadene za sedanje razmere tudi vse hrvatske poslance pod vodstvom Radičevim. Če bi oni ne sedeli tako za pečjo doma, temveč bili res poslanci in bi se borili za pravice Hrvatov v državnem zboru z vso vnemo in odločnostjo, bi sedaj niti razmer ne bilo. Kaj pomaga kričati in pisati poslancu doma? Na svoje mesto naj gre in naj zajezi povodenj ter okrepi jez, kjer se podira. Če ga ni, se zida in gradi brez njega in proti njemu. Tudi naši zavedneži nosijo veliko krivde. Od vsakega pritepenega kričača se dajo za nos vodili, za vseko bedasto kričavo geslo se cepijo pri volitvah, potem pa vsi skupaj trpimo. Ce pride geslo «samostojna«, alo le za njimi, ki še niso prej ene poštene napravili za ljudstvo. Ce pride geslo: alo proti farjem, imaš jah takoj, čeravno so za verski pouk in krščansko vzgojo. Ce pride geslo: kmet kmeta, bodo ti šli ninogi proti tistemu, ki je celo življenje delal in se boril za kmetsko Jjudstvo ter se pognali za brezverskim obrekovalcem in kričačem. če bodo prišli z geslom: gospodarska ali napredna stranka, bo jih se- veda mnogo, ki bodo drli za starimi sleparji, ki so si pridejali novo ime. Kakšne so posledrce? Plačujemo, da se nam dela tema pred očmi; blapčujemo za druge, namcsto da bi s svoji mgospodarilj, za sebe. Tako pride, da se moramo zopet in zopet boriti za svoje boinice, za svoje šole, za sto in sto zadev, kj bi jih dobro in mirno uredili sami. In to bo trajalo, dokler ne bodo ljudje spoznali, da morajo biti edini, sporazunini in odločni v borbi za popolnoina samoupravno Slovenijo. Še le, ko bomo imeli to, bomo res enakopravni in prava država Srbov, Hrvatov in Slovencev. TECAJ ZA DEKLETA IN ŽENE V CELJU. Dne 19. novembra t. 1. (na god sv. Elizabete) se vrši v Celju v Narodnem domu dekliški tečaj z nasled- njim sporedom: Ob 8. uri v jutro sv. maša v župni cerkvi. Od 9. do 13. ure tečaj, na katerem govorijo štiri govornice iz Ljubljane. Vserbina govorov: 1. žana io družina. 2. 2ena in dobrodelnost. 3. Žena in gopodinjstvo. 4. Žena in javnost. Popoldne ob 14. uri v župnijski cerkvi nauk za udeleženke. Nato v Narodnem domu žaloigra sMlinar ic njegova hči«, ki jo vprizori celjska Deklišk« zveza. Vsa izobraževalna društva, vse Dekliške zveze in Orlice naj pošljejo svoje članice na tečajl PraT gotovo se naj tečaja udeležijo vse predsednice, tajnice in sploh odbornice Dekliških zvez in Orlic! Tudi*iz župnij, kjer še nimate Dekliške zveze ali Orlice, pridite v obilnem številu! Lani vas je bilo nad 300; nobeni ni bilo žal — letos vas mora biti še več! Železniška zveza v Celje je v jutro in zvečer zel»> ugodna, tako da bode mogle udeleženke poTečini isti dan zdoma in domov. Tajništvo SKSZ ˇ Celjn.