Leto VII., stev. 52 <„jutro« st 2963) Ljubljana, četrtek 27. decembra 1934 Cena t Din ojuavi.uuo t-juuijaiiu tvn&tijeva uUcs 6. — rejefon St. 3122, 3123 8124. 3125, 3126. [naeritm oddelek- Ljubljana, Selen-Durgova Ui — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 81- 11. — Telefon St 245S. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit 100. Podrtiznu a Novo mesto: LJublJ&nsk* cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v M§1 dr. Baum-gurtnpTia Ponedeljska izdaja t*o u. *»« uajb —j vsa" ponedeljek zjutraj. — naroda ae posebei tn velja po pofii prrl"mana Din 4.-, po raznatel cih dostavhena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knaujeva ulica 5. Tele««. St 3122, 3123 3124 in 312» Man bor: Josposka ulica 11. 1'eieior. St 2440. Celje: Strosf-naverjeva ul. 1. Tel. 65 Rokoptst se ne vračajo. — Oglasi pt taiifu. KAJ SE PRIPRAVLJA V NEMČIJI? Zakulisna borba med Reichswehrom in hitlerizmom zavzema vedno resnejše oblike — Vedno večji pritisk generalov na Hitlerja — Vojska si hoče zasigurati odločilen vpliv na politiko Nemčije Pariz, 26. decembra. AA. Havas poroča: Zaradi božičnih praznikov prinašajo listi bolj pičla poročila o zunanjepolitičnih vprašanjih. Nekateri obravnavajo samo položaj v Nemčiji in skušajo določiti njegovo pravo sliko. »Petit Journal« vztraja pri tem, da obstoja v Nemčiji komaj prikrit spor med državno brambo i.n vlado. Nastal je zaradi nacionalno socialističnih vojaških ustanov. List tolmači ta spor kot borbo med nemškim konservativizmom starega kova in nacionalno socialistično skrajnostjo. Nesoglasja in trenja obstajajo tudi med samimi voditelji .nacionalno socialističnega gibanja. Vprašanje je, ali utegne v doglednem času priti do nove odločilne rešitve, ki naj odstrani ta nesoglasja med političnimi voditelji nemškega naroda. Po mnenju lista ni računati s tem. da bi se ponovili dogodki 30. junija. Državna bramba. ki sebe smatra za edino čuvarico stalnosti in kontinuitete v nemški notranji poetiki, odklanja podobne obračune. Tudi »Ere Nouvelle« piše o istem vprašanju in pravi med drugim, da je treba nedavno izjavo nemškega vojnega ministra Blomberga tolmačiti tako, kakor da je hotel z njo povedati, da j-e šele državna bramba pomagala Hitlerju do končne zmage in oblasti. Zato Da je treba zdaj upoštevati politiko vojaških krogov in podpirati v prvi vrsti njihovo zahtevo po ponovni oborožitvi. V tej zvezi zahtevajo vojaški krogi od vlade, naj uvede v Nemčiji obvezno vojaško dolžnost Zaradi tega sklepa list dokaj pesimistično glede smeri nemške zunanje politike v bližnji pri-ho dni os ti. Na tisoče aretacij med prazniki Pariz, 26. decembra, k. Po informacijah »Joumala« so bile varnostne odredbe vojaških oblasti, ki so bile izdane poslednje dni v Berlinu in drugod, pri-eetek velike akcije za očiščenje nemške vojske raznih elementov, kl so postali vrhovnemu poveljstvu in ciljem nem- ške armade kakorkoli nevarni. »Journal« poroča, da ie bilo aretiranih v poslednjih dneh kljub božičnemu miru 3500 ljudi, ki so bili večinoma člani narodno socialistične stranke. Te aretacije so se pričele v Vratislavi že pred nekaj časa, ko .ie bil aretiran guverner Šleziie. znani Briickner in pet njegovih tovarišev. Po informacijah omenjenega lista so bili zarotniki v zvezi z radikalno revolucionarno narodno socialistično skupino Otona Strasserja, ki ie, kakor znano, zbežal v Češkoslovaško. Francija ln Nemčija Francosko-nemško zbližanje je najvažnejše jamstvo evropskega miru Pariz, 26. decembra, r. »Echo de Pariš« se v zvezi z diplomatsko akcijo Francije za okrepitev miru in odstranitev vseh nesporazumov med evropskimi državami bavi tudi z odnoša.i! Francije do Nemčije in piše med drugim: Predsednik francoske vlade in francoski zunanji minister sta že dovolj jasno pokazala in dokazala, da stremi vsa francoska politika zgolj za ohranitvijo in okrepitvijo miru. To pa se po njihovem prepričanju kakor tudi po pre-ričanju prejšnjih francoskih državnikov lahko doseže s kolektivnim prizadevanjem vseh narodov in vseh držav. To je tudi pravi smisel francoske politike paktov. Francija apelira na d^bro voljo vseh zainteresiranih krogov, naj sodelujejo pri organizaciji miru. Francoska vlada dosledno naglasa, da ne bo nikdar storila ničesar, kar bi moglo v Ne.nčiji potrditi prepričanje, da stremi Francija po izolaciji Nemčije. Francosko-nemško zbi ranje v mednarodnem okviru ie najvažnejše jamstvo za mir. Ko bodo v Nemčiji prišli do spoznan a, da je to stvarni cilj francoske politike, potem bo gotovo tudi Nemčija krenila na drugo pot svoie zunanje politike ;n potem se bomo z velikimi koraki bližali popolnemu pomirjenju med evropskimi narodi in defmitivnemu učvršče-nju miru. Tn glavne zahteve madžarskih revizionistov Poleg revizije meja v duhu še posebno zaščito Pariz, 36. decembra, p. Agencija Havas objavlja izvlečke iz božičnih številk madžarskega tiska, iz katerih se jasno vidi, da Madžarska tudi po ženevski razpravi ne misli spremeniti svojega stališča ter da se niti najmanj ne misli odreči revizionizmu. Hesume pisanja madžarskih listov, ki obeležuje smernice madžarske politike, je podan v naslednjih treh glavnih zahtevah- 1. Madžarska zahteva izpremembo meja v duhu svojih prejšnjih zahtev in določitev novih meja po načelu narodnosti. 2. Madžarska zahteva, da se ji pred vsem svetom prizna politična, vojaška in gospodarska enakopravnost z vsemi drugimi narodi in državami. njihovih načrtov zahtevajo madžarskih manjšin 3. Priznanje vseh pravic madžarskih narodnih manjšin, ki žive izven madžarskih meja ter ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča v Ženevi, ki naj bi izvajalo sankcije v primeru, da se pravice madžarske narodne manjšine kršijo. Francoski listi smatrajo, da je to^ agresivno pisanje madžarskega tiska po ženevski razpravi zelo simptomatično za nemr-roljubno stališče Madžarske. Gotovo je, da Madžarska ne misli izpremeniti svojega stališča in se odreči revizionizmu in da želi z novimi zahtevami na tem polju otežko-čiti položaj v Srednji Evropi. V francoskih političnih krogih je izzvalo to postopanje Madžarske zelo neugoden vtis. Vojaška zarota v Grčiji9 Poizktsšen atentat na vojnega ministra Kondilisa — Nova akcija generala Plastirasa? Atene. 26. decembra, k. Grške oblasti so na sveti večer izsledile vojaško zaroto, ki se je pripravljala na državni prevrat. Zarotniki so bili pristaši generala Plastirasa. V Atenah je bil med prvimi aretiran neki polkovnik. Veliko vznemirjenje ie v Atenah povzročila vest, da so zarotniki poslali podpredsedniku vlade in vojnemu ministru generalu Kondilisu zavoj, čegar vsebina je bila označena kot tiskovina, a je bil dejansko v njem peklenski stroj. Neki neznanec je zavoj izročil vratarju vojnega ministrstva z zahtevo, naj ga izroči osebno ministru Kondilisu. K sreči pa so zavoj odprli z vso previdnostjo, tako da peklenski stroj ni eksplodiral. Oblasti so nemudoma uvedle preiskavo irkmajer-jem na čelu so se zbrali vsi načelniki, šefi odsekov in zastopniki vseh vrst državnih in banovinskih nameščencev, katere je nagovoril g. minister, ki mu ie bilo slovo od svojih dosedanjih sodelavcev vidno težko. G minister je poudarjal tesne vezi. ki so t>a vezale s celokupnim uradnistvom v delu za dobro kralja in države. S tako vestnim in neumornim uradnistvom, je dejal g minister, je mogel doseči uspehe ki si jih ie želel in postavil za svoj cilj. ko je pred štirimi leti prevzel mesto bana dravske banovine; tako vestnih sodelavcev ne bo nikoli pozabil. x , V imenu uradništva se ie namestnik bana g dr Pirkmajer zahvalil g. ministru za naklonjenost, ki jo je vedno pokazal napram svojemu podrejenemu namescenstvu. Opozarjal je na veliko delo. ki ga je g. minister izvršil kot ban v dravski banovini m to v času gospodarske stiske ki ie onemogočila marsikateri lepi načrt. Oni. ki bo kasneje pisal zgodovino dravske banovine. So moral s posebnim poudarkom naglasiti obdobje bana dr. Marušiča. G. namestnik bana je končno prosil g. ministra, naj na svojem novem mestu, na katerega «a ie pozvalo najvišje zaupanje, posveti posebno pozornost in skrb dravski banovini, čije potrebe je imel priliko spoznati v času, ko je stal na čelu uprave naše banovine. G. minister dr. Marušič. ki je bil vidno ganjen, se je nato od vsakega uradnika posebej poslovil. Iz šolske službe Beograd, 26. decembra, p. Z odlokom prosvetnega ministra sta vpokojena Srečko Borštnik, učitelj v Novem mestu, in Eliza Kuhar, učiteljica v Polju. V višjo skupino so napredovali naslednji učitelji in učite ljice: Janko Fabič v Greznicah, Jadviga Smolnikar v Slovenjgradcu. Pavla Požar v Bohinjski Bistrici, Ana Melnar na Uncu, Jelena Piskernik na Jezerskem, Pavla Pajt-lcr v Litiji. Ema Lapajne v Vojniku. Ja lja Levic v Prevalju, Marija Zidarič v Ptuiu, Marija Jenko v Hrastniku, Helena Mena^e v Sostrem, Štefanija Pire v Mariboru. Marija Pahoi nn Sv. Roku ob Sotli. Miroslav Podgornik v Ptuju, Julija Prajnik v Celju, Cirila Muren v St Vidu in Albina Možina v Metliki. — Vpokojena je učiteljica Her-mina Lunder v Hrastniku — Premeščeni so Ivan Križaj iz Cirkovcev k Sv. Barbari v Halozah. Pavla Ličar iz Kostanievice v Rak o. Marija Pahor od Sv Roka ob Sotli x Pristavo, in Olga Vidmar iz Krškega k Sr. Jederti. Sklicanje Narodne skupščine Beograd. 26. decembra- p- Ministrski predsednik g. Jevtič je včeraj posetil predsednika Narodne skupščine g- dr. Kumanudija in imel z njim daljšo konferenco, nanašajočo «e na sklicanje Narodne skupščine, katero čaka razprava o novem proračunu. Kakor se čuje, bo sklicana Narodna skupščina takoj po pravoslavnih božičnih praznikih, to je v drugi polovici januarja- Novi bolgarski poslanik pri g. Jevtiču Beograd, 36. decembra, p. Snoči je pose-til ministrskega predsednika g. Jevtiča v svojstvu zunanjega ministra novo imenovani bolgarski poslanik na našem dvoru g. Dimo Kazasov. Pri tej priliki mu je izročil tudi prepis poverilnih listin, ki jih bo v svoji nastopni avdijenci prihodnje dni izročil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu Podaljšanje znižanih in brezplačnih železniških kart Beograd, 26. decembra, p. Ker se je zaradi vladne krize in božičnih praznikov zavlekla izdaja novili legitimacij za znižano in brezplačno vožnjo po državnih železnicah, je prometni minister do nadaljnega podaljšal veljavnost starih legitimacij in kart. Nove legitimacije in karte bodo izdane v teku meseca januarja. (To velja tudi za novinarske legitimacije in redakcijske karte. Op. uTed.) Železniški m telefonski promet med Rumunijo in Rusijo Bukarešta, 36. dccembra. g. Na konferenci mešane rumunsko-ruske komisije v Sibi-nju, ki je razpravljala o vprašanju obnove telefonske in brzojavne zveze, kakor tudi železniškega prometa med Rumunijo in Rusijo, so bili sprejeti nekateri pozitivni sklepi. Po informacijah verodostojnih virov bo po zopetni uvedbi železniškega prometa uveden osebni promet z mednarodnimi vlaki na železniški progi od Bukarešte preko Jaša. Kišinjeva v Tiraspol in Odeso. Glede telefonskih zvez imajo za prvo silo v mislih samo otvoritev direktne telefonske zveze med Moskvo in Bukarešto. Glede ostalih telefonskih prog rumunska delegacija še ni dobila navodil iz Bukarešte. Telefonska proga med Moskvo in Bukarešto bo vodila preko Kijeva in bosta stroške za zgraditev in vzdrževanje te proge krili obe državi. Železniška nesreča v Čikagu Newyork, 26. decembra. AA. V Hamil-tonu v državi Ontario je brzovlak iz Či-kaga zavozil na tamošnji postaji v osebni vlak. Brzovlak je popolnoma porušil tri zadnje vozove osebnega vlaka. Dozdij je 15 žrtev, mnogo potnikov je ranjenih Potniki s > hoteli k svojcem za božične praznike. Uspeh rumunskega notranjega posojila Bukarešta, 26. decembra, g. Finančni minister Slavescu potrjuje da je subskrip-cija notranjega posojila dosegla 3400 milijonov lejev. Posojilo je določeno za plačilo vojaških dobav. Ker je koledar letos tako nanesel, da smo morali v ponedeljek izdati redno »Jutrovo« številko, smo ponedeljsko izdajo preložili na današnji dan. To številko dobe na ogled tudi oni »Jutrovi« naročniki, ki na ponedeljsko izdajo niso naročeni. Prepričam smo, da se bodo mnogi med njimi, ki bodo videli njeno pestro in zanimivo vsebino, odločili in se naročili tudi na njo. Za mai denar bodo dobivali tako »Jutro« tudi ob ponedeljkih z najnovejšimi vestmi o nedeljskih dogodkih. Mesečna naročnina za ponedeljsko izdajo znaša za naročnike, ki dobivajo list po pošti, samo 4 Din, za one, ki se jim po raznašalcih dostavlja na dom, pa 5 Din. Naročnina se lahko pošlje kar skupaj z naročnino za redno izdajo »Jutra«. Kdor se bo kot nov naročnik za prihodnje leto prijavil do sobote, bo dobil že tudi prihodr.jo številko, ki izide na Silvestrovo. Današnje številke tudi onim. ki bi se iz kakršnegakoli vzroka na ponedeljsko izdajo ne naročili, ni treba vračati. Italijanski imperializem v Afriki Konflikt med Italijo in Abesinijo zavzema večsio resnejše obSSke — Italijani kljub abesinski pritežM na Društvo narodov prodirajo dalje Ženeva, 26. decembra, k. Spor med Italijo in Abesinijo zaradi incidentov v Ualualu postaja vedno bolj resen. V ženevskih krogih se govori, da bo tajništvo Društva narodov ugodilo abesin^k: zahtevi in postavilo abesinsko pritožbo na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, tako da bi bilo januarsko zasedanje ženevske ustanove z?lo živahno. Saj je že sedaj določeno. da bo razpravljal ne le o izidu in posledicah posaarskeua plebiscita, marveč tudi o manjšinskih vprašanjih v Albaniji, Gornji Šleziji. o položaju Asircev v Iraku in o vojni odškodnini švicarskim državljanom. zaradi katere je Švica že dolgo let v sporu z nekaterimi sosednimi državami. V ponedeljek je tajništvo Društva narodov prejelo novo italijansko noto slede spora v Abesiniji. v kateri odgovarja italijanska vlada na nodrobne obtožbe, ki eo bile navedene v obširni abes'n=ki spomenici. vloženi pri tajništvu Društva narodov pred dnevi. Italij?n«ka vlada zatriuie v svoji noti. da so incident pri Ualualu povzročili Abesinci. up da bi bili izzvani, da je itali-iansko letalo napadlo A^o iz povsem defenzivnih razlogov ter da Ttaliiani oaz.* Ger-lorru.-Brač«, a je bilo vse njegovo prizadevanje, da bi italijansko ladjo izvlekel s plitvine v globljo vodo, zaman. Iz Splita so zaradi tega davi odposlali v trogirski preliv parnik »Plavnik«, ki običajno sodeluje pri reševanjih s plitvin in sličnih nesrečah Toda tudi J-Plavnik« ni ničesar opravil, ker je morje tam preplitvo. šele zvečer, ko voda spet naraste, bo mogoče spraviti italijanski parnik s plitvine. Pri reševanju se je parnik :>Brač« nekoliko poškodoval. Sprejemi pri prometnem ministru Beograd, 26. decembra AA. Prometni minister bo sprejemal senatorje in poslance ob ponedeljkih, torkih, petkih in sobotah od 11. dalje. Drugo občinstvo bo sprejemal ob sredah Ln četrtkih od 11. dalje. Tevfik Ruždi zopet v Atenah Atene, 36. decembra. AA. Nocojšnji »Tipos« poroča, da bo turški zunanji minister Tevfik Ružd: Aras v prvi polovici januarja vnovič obiskal Atene. Ustavil se bo dva dni v grški prestolnici, nato pa odpotoval v ženevo. Izgredi muslimanov na Filipinih Manilla. 26. decembra. AA. Skupina muslimanov je napadla orožniške postajo domačinov v pokrajini Agusan. 16 napadalcev in pet ----"-nov je padlo v medsebojni borbi, pogodbo iz leta 1908 med Italijo in Abesinijo je bilo določeno, da e»e imajo podrobno določiti meje med Somalijo in Abesinijo. Razmejitev se je pričela leta 1910, a je bila takoj nato prekinjena. Italijanska vlada je tudi sedaj pripravljena na novo pričeti razmejitveno postopanje v smislu omenjene pogodbe. Italijanski noti pripisujejo v Ženevi toliko večji pomen zaradi tega. ker je italijanska vlada v njej uradno izjavila, da zahteva od Abesinije zadoščenje zaradi ualual-skega incidenta- Italijani demat?tirajo Pariz. 26. decembra- AA. Tukajšnje italijansko veleposlaništvo kategorično deman-tira vesti tujih listov o dozdevnem prodiranju italijanskih čet v ab^sinsko ozemlje. Abesinci protestirajo Ženeva, 2S. decembra, r. Abesinska vlada je danes poMala tajništvu Društva narodov brzojavko, v kateri porofa. da italijanske čete še vedno prodiraj« na abcMii-sko ozemlje ter da pripravljajo za 29. t. m. generalni napad na najvažnejše abesinske postojanko. Abesinska vlada zahteva miino intervencijo Društva narodov. Italijansko poslaništvo kljub tem vsakodnevnim pritož-l-am al>e«'nske vlade demantira vsako vest, ki je za Italiio nensodna. tako da italijanskim demantijem nic več ne verjamejo. čiščenje v Španiji Madrid, 26. decembra, č. Akcija za očiščenje Asturije prevratniških elementov se z vso vnemo nadaljuje. V Oviedu je policija našla tajno skladišče orožja, v katerem je bilo 145 pušk, 94 revolverjev, 5000 nabojev in 52 zavojev dinamita. Aretirali so 47 ljudi. V Barceloni je vojno sodišče obsodilo nekega gardijskega poročnika na 9 let robije, ker je bil o pripravah zarotnikov za demonstracije v Kataloniji poučen, a ni obvestil pristojnih oblasti. Socialno-demokratski poslanec Lecina, ki je bil začasa poslednjih neredov aretiran, je bil danes izpuščen iz zaporov. Neki španski vojaški sodnik, ki je za časa incidentov prestopil k vstašem, je bil obsojen na 12 let robije. Generalni državni tožilec je nadalje odredil, da naj se izpuste iz zaporov vsi oni policijski organi, ki so za časa neredov izpolnjevali ukaze katalonskih oblasti. Med tem pripravljajo v Asturiji 900 procesov proti 7.434 obtožencem. 57 sodnikov je permanentno zaposlenih s sestavljanjem obtožnic in zbiranjem dokaznega gradiva. Nemčija je praznovala božič v snegu Berlin, 2<5. decembra, č. Na večer pred Božičem je zapadel skoraj po vsej Nemčiji prvi sneg, tako da je nastalo na sveti večer pravo božično razpoloženje. Vsi lokali so bili polni ljudi, tudi trgovine. Tudi vse cerkve so bile za Božič nabito polne. Hitler je bil na sv. večer v Monako-vem in je svojim starim prijateljem poslal požične darove. Govoril je tudi v radiu in je obetal, da ne bo nikoli zapustil poti, ki jo je ubral. Goring je v Berlinu razdelil 500 otrokom božična darila. Otroci so ga imenovali »Stric Goringi. Tudi vse smučarske postojanke so bile dobro obiskane. Ves železniški promet je bil znatno ojačen. Po vseh krajih so na javnih trgih postavili občinska božična drevesca. Nov letalski hitrostni rekord Pariz, 26. decembra. AA. Na letališču v Lstresu je letalec Delmotte postavil nov svetovni brzin ski rekord Njegovo letalo je bilo opremljeno z motorjem 380 konjskih sil. Letalo, ki je doseglo dosedanji rekord, je imelo motor z 800 konjskimi silami, Letalec Delmotte namerava v kratkem poizkusiti nov rekord na 100 km in na 1000 km. Dosedanji rekord na 1000 km je svoj čas postavila pokojna letalka Helena Boueher. Istres. 26. decembra. AA. Danes so ugotovili, da znaSa svetovni hitrostni rekord, ki ga je postavil včeraj letalec Delmotte. 505.848 km na uro. Fašistično nasilje na Vipavskem Karabinjerski marešjalo Oriola zapustil Ajdovščino »Ko je bil Jezus rojen v Betleheniu na Judovskem, za časa kralja Heroda, so prišli Modri iz Julrovega v Jeruzalem in vprašali: Kje je novorojeni kralj Judov? Videli smo njegovo zvezdo na Jutrovem in smo ga prišli molit.* Te besede sv. pisma nas čudno tajinstve-no prešinejo, kadarkoli jih Čujemo. Razodevajo nam, kakor mislimo, nepojmljivo skrivnost. Mar so se ob času, ko se je Odrešenik rodil, v resnici gibale ,>sile neba.:, kakor da bi ga oznanjale in pozdravljale? Je sploh kaka kozmična. zveza med vsemirjem in človeštvom? Predvsem pa, kaj je z »zvez do modrih: ali »svetih treh kraljev? Ali moremo takratni nebesni pojav na naraven način raztolmačiti ali ga celo preračunati na osnovi astronomskih zakonov? Tekom stoletij so se pojavila številna tolmačenja tega čudeža na zvezdnatem nebu. Tako so dolgo časa menili, da je to bila neka tako zvana nova zvezda, kakor Tvdiova 1. 1572. ali Kepplerjeva iz 1. 1604., ki se je iznenada zasvetila in zaradi tega vzbujala splošno pozornost. Toda natančni astronomski zapiski Grkov. Rimljanov in Kitajcev, ki se nanašajo na tiste čase, izpričujejo, da so se take nove zvezde sicer prikazale n. pr. leta 134. pred K. in zopet 1. 123. po Kr., ampak v dobi Kristusovega rojstva ni bilo nobene take nove zvezde. Pojavilo se je tudi mnenje, da je Zvezda Modrih mogoče bila kaka repatica (komet). V resnici vidimo na mnogih umetniških prikazivanjilh Kristusovega rojstva in prihoda Modrih to zvezdo kot repatico. Strokovnjakom ie prišla na misel Halleveva repatica, toda pokazalo se je, da se je ta prikazala že leta 12. pred Kr. in je bila tisto leto tako neznatna (dasi je bila ob drugih prihodih navadno močno svetla), da ni vzbujala nobene pozornosti. Mimo tega izpričujejo natančni astronomski zapiski iz tistih t asov. da se je v stolet ju pred Kr. prikazalo 14 repatic, v stoletju po Kr. pa 21. Toda v teh zapiskih ni zabeležena nobena repatica iz časa. ki pride pri Kristusovem rojstvu v ozir. Sicer pa je po svetopisemskem poročilu betlehemska zvezda zopet izginila in se pozneje zopet prikazala. Ko so namreč Modri prišli k Herodu, mu zvezde niso več mogli pokazati in so samo rekli: »Videli smo njegovo zvezdo na Jutrovem.€ Toda nad jaslicami v Retlehemu se jim iznova prikaže: »In ko so zvezdo (zopet) videli, so se silno razveselili.« Tako izginjanje in zo-petno prikazanje pa je pri repaticah in ne-premičnicah nemogoče. Zaradi tega je očito, da betlehemska zvezda ni mogla biti niti nova zvezda niti repatica. Ako hočemo to reč prav razumeti, moramo zgodovinsko doumeti bistvo zvezdoznan stva. V tistih davnih časih je imela ta vzvišena veda dve panogi: preračunanje Zvezd ali astronomijo, in tolmačenje zvezd ali astrologijo. Modri iz -Jutrovega so bili magi (kakor spričuje grški izvirnik sv. pisma), bili so zvezdoslovci, ki pa so bili tudi astrološko izvežbani. Tolmačenje zvezd pa se ni bavilo z repaticami in nepremičnicami. temveč s planeti ali premičnicami. Iz položaja »remičnic v živalskem krogu in iz kotov, k/ jih tvorijo m^d seboj, je astrologii.-» nd nanj-tiveka skušala napovedovati človeško usodo. Zaradi tega ni mogoče drugače, kakor da se tudi v tem primeru ozremo na svet premič-nic. Samo posebno redek in čudovit dogodek v zboru premičnic je mogel Mage na Jutrovem tako presuniti in jih nagniti, da so se podali na dolgo pot v Judovsko deželo. Iz naziranj starodavne astrologije se lahko že v naprej sklepa, da pri beilehem-ski zvezdi ni šlo za eno samo premičnico, temveč za poseben položaj, vid ali aspekt premičnic. za kar najbolj bližnje, medsebojno približanje, za konjunkrijo več premičnic. Novo zvezdo repatico bi bilo videlo vse ljudstvo po raznih deželah. Položaj zvezd pa so lahko tolmačili samo veščaki. Tudi Herod sam ni bil ničesar videl in je skrivši skušal izvedeli od Modrih, >kdaj da se je zvezda prikazala.t Po naukih astrologije pa velja tesno približanje več velikih premičnic na istem delu neba — kar se zelo redkokdaj prigodi — vedno kot znamenje bližnjih velikih, svet gibajočih dogodkov. Tako n. pr. so veliko konjunkcijo 1. 357. pred Kr. vezali z rojstvom Aleksandra Vel. Tudi pred roj stvom Mohameda se je zgodila (51. po Kr.) konjunkcija Jupitra in Saturna, ki je pri Arabcih zaslovela kot »konjunkcija vere:. Tudi je obstojala stara judovska vera, da bo poseben dogodek na nebu premičnic napovedal rojstvo Mesije. Mimo tega je bilo v Stari zavezi oblami eno v'zšla bo zvezda Jakobova.: Po starih astroloških naukih pa je bila premičnica Saturn zvezda Sirije, Palestine, sploh Judov. Jupiter pa zvezda kraljev. In po starih prerokbah se je imel Mesija roditi takrat, ko se bosta Jupiter in Saturn sesla v ozvezdje rib. Ker pa je bilo ozvezdje rib ozvezdje Judeje in je hkratn pomenilo trpljenje, so magi, uporabljajoč te stare nauke, tolmačili ves dogodek: Kralj trpljenja iz Judeje. Na osnovi bogoslovnih in zgodovinskih proučavanj je že davno znano, da rojstno leto Kristusovo, kakor se v našem štetju časa splošno šteje, ni prav točno. Dionvsius Exiguus se je bil namreč zmotil za nekaj let, ko je ugotavljal to rojstno letnico Ker je namreč tlerod, ki je moral po pisanju sv. pisma biti sodobnik Jezusov, umrl že l. 4. pred Kr., se je moralo Jezusovo rojstvo v resnici zgoditi že nekoliko preje. Prvi, ki je trdil, da mora čas Jezusovega rojstva hiti mnogo bolj prej, je bil sloviti astronom Keppler, in njegovi računi so imeli čudovit uspeh. Pokazalo se je namreč, da se je v resnici zgodila konjunkcija Jupitra in Saturna v ozvezdju rib leta 7. pred začetkom našega časoštetja, kateri se je pridružil še Mars, in ki se je tisto leto trikrat ugodila. To dejstvo ludi pojasnjuje, zakaj so Magi pripisovali toliko važnost temu pojavu, ter obrazloži tudi izginotje in zopetno prikazanje nebesnega čudesa. K temu je še prišlo, da se je prikazen najprvo videla na vzhodnem nebu, pri jutranjem vzhajanju (odtod napek: na Jutrovem) in je zaradi tega bila toliko pomembnejša. Ako ie torej zgodba o Modrih sploh verjetna, potem je leto 7. pred našim časoštetjem rojstno leto Kristusovo. Zgodovinsko se seveda ne da več točno ugotoviti. Če so postavili rojstvo na dan 25. decembra, se je zgodilo popolnoma svojevoljno. Iz zgodbe o pastirjih se lahko tudi sklepa, da se Kristus ni rodil v zimi, ko tudi v Palestini črede ne ostanejo čez noč na prostem v tem letnem času. Ko smo v pričujočem podali skromen vpogled v znanstveno razmotrivanje in raziskovanje tega dogodka, ne sme nikdo misliti, da bi hoteli s tem kakorkoli rušiti staro lepo božično obeležje. Baš nasprotno. Tako lahko vidimo,, da znanost vzlic veri nasprotujočim stremljenjem resnice, ki so v takih starodavnih zgodbah, lahko z računi ugotovi, utemelji in obrazloži. DIABETIČARJI pijte pogosteje in po dalj časa Rogaško slatino »Donat« vrelca! Vprašajte Vašega zdravnika! Naš najmlajši rad v Ameriki Starejši izseljenci v skrbeh za bodočnost svojih najmlajših Ljubljana, decembra. Ko smo prvi teden decembra letos že tretjič posvetili spominu na našo kri na tujem, smo predočevali javnosti tudi glavne zahteve Zveze izseljenskih organizacij. Med njimi je posebno važna ona. ki opozarja rojake v stari domovini, naj pomagajo svojim bratom v tujini, da jim najmlajši ne bodo utonili v tujem živi ju. Vso resnost te skrbi dobro ilustrira naslednji članek cleveland-ske »Ameriške domovine:: Zadnja leta je naše slovensko časopisje mnogo pisalo o mladinskih društvih pri raznih slovenskih organizacijah. Te organizacije so ustanavljale angleško poslujoča društva. s katerimi so hoteli privabiti mladino v svoje vrste. Vsa ta agitacija za pridobitev slovenske mladine, rojene od slovenskih staršev v Ameriki, je bila najmanj 10 let prekasna. Začela ee je šele tedaj, ko je vlada Zedinjenih držav prepovedala nadaljnje naseljevanje iz dežel Evrope. Kdo je pred 15- leti mislil na »angleško poslujoča društva?« Mislili smo na svoie lastne nove doseljence in govorili in pisali o napredku svojih organizacij- Šele ko je postava zaprla vrata naseljencem, smo se ozrli no svojih sinovih in hčerkah ter jih skušali vpeljati v na^p bratske organizacije. Deloma se ie to posrečilo. Razne slovenske organizacije v Amerik! imaio danes nekako 100 več ali manj takozvamh »angleško nte!u?oč'h dr'išfev*. kar ie skrrrino slabo izb-ino ime za mladinska društva, katerih č' a n i so se priklopili našim orgrni-zafiiam. Ime iri naslov »Andeško posluioča društva'' bi morilo ponolnomi od na-s:h nodnortvb oromon; Tv*e?T- »M1"d'"n«k!j društva: ali na 70 fin^etp -ijurpor Lodf»e«„ h' hnr> mnogo boli namerno zn enaka društva, kier Po cinni pinovi in hčere prve generacije ai-v>»~'SV«1» ^'ovencev. T.»Vnrn 7priryiprra leti pa «e je poiavil mM pn-rp sa pn d^if Vo ,-t-cf-p ip nT'«ln dr>!'»?' irpno^piia >Ennri;»Vi sneot-.nrr lr>rl'Tpe.r se bo^n lcm!>l'i mor«1-! nm^lrrvfi mor-!rf>n cr>ooU;nrT J'do ie nrflV 73 nmv norrriintal imo -»J^riTVaVr ne vemo sigurno nn ie SO imo rfoV cturov'" pr»l'oni»; 'n/*1'""') rlrti^tvom. do so J-ov*>1! nnclovni dovesti ie7!t- Or) an^'e'1-o ga. ki ie pa v Ameriki v resnici — ameri-*ki jezik. Dočim je prvi rod naših naseljencev v Ameriki nekako normalno organiziran v naših bratskih organizacijah, pa je tekom zadnjih deset let odrasel naš drugi slovenski rod- In to je naša prava mladina, za katero pridobitev bi morali več žrtvovati, ako nam je kaj do nadaljnjega obstoja in spoštovanja slovenske narodnosti, kot smo pa dosedaj v tem pogledu žrtvovali. Naši najmlajši so danes na vrsti. Slovenski otroci slovenskih staršev, stari od 6 do 14 let. Nekaj let bo minulo, pet do deset let. in ti bodo imeli za nami besedo! Ali nas bodo poznali kot niih očete in matere. ti fantiči in deklici, ki ee nahajajo danes v naibolj nežnih mladinskih letih? Od nas je odvisno danes, če nas bodo poznali- Anton Šubelj. naš odlični pevec in zaveden sir, svojega naroda, je prvi prišel na idejo, da je treba te naše najmlajše pridobiti za narod z ničemur drugim kot s slovensko pesmico. Mr. Šubelj je zadel na pravo struno, ko je pred tremi leti v slovenski naselb;ni v Ne\v Yorku zbral nekaj stotin slovenske mladine in jo pričel učiti slovenske pesmice. Problem pridobiti naše najmlajše za slovenski značaj in zavest, je med naiboli težavnimi oroblemi, ki jih imamo med izseljenimi Slovenci. Obenem ie pa najbolj hvaležen za bodočnost našega naroda v tujini- Ideja g. Šublja za pridobitev najmlajše naše mladine ie našla globok odmev v metropoli slovenskih naselbin Tekom par tednov je Subalj predstavil slovenski javnosti v Clevelandu do 500 slovenskih otrok, ki so s tako ljubeznivostjo, umevanjem in iskrenostjo nastopili pred narodom s slovensko pesmico, da je javnost ostrmela- G. Šubelj je bil pionir ideji, za kntero se do pred tremi leti nihče ni zmenil med nami, in mi vemo. da bo povestnica slovenskega naroda v Ameriki znala njegovo požrtvovalno delo pravilno upoštevati. Od tedaj so se v naši naselbini ustanovili zbori »Slovčkov«. »Kanarčkov«, »Škrjan-čkov« in enakih zborov naših najmlajših. V vsaki naselbini dvigajo peruti in glasove Delo. ki ga vršijo voditelji zborov teh naših naimlaiših. je neprecenljive vrednosti za naš rod. Kar žepmo je še to. da se t' naš' nai-mlaiši zdm?;io in skupno nastopijo. Naši pevski voditelji, ki imaio plemenito in iskreno srce za bodn^nnpt nnmda bi morali to nalogo čimprej uresničiti. Ajdovščina je rešena nasilnega »marešjala« Prejeli smo veselo sporočilo, da je za vedno zapustil prijazni vipavski trg Ajdovščino povsod osovraženi orožniški narednik Orioio, ki je postal pravi strah in trepet cele ajdovske okolice zaradi svojih nepre stanih šikan. ovadb in preiskav, ki so bile zadnjih pet let, odkar je bil v AjdovSčini, zlasti pa še po njegovem povišanju v narednika, na dnevnem redu. V dobo njegove strahovlade v Ajdovščini padajo najbru-talnejša preganjanja našega življa. Ni ga skoro Ajdovca — našega človeka, ki bi ga pod Oriolom vsaj enkrat ne bila doletela aretacija. Hinavščina, zahrbtnost, brutalnost. popolna moralna skvarjenost in naravnost sadistično uživanje nad preganjanjem nedolžnih žrtev — to so bile »odlike« tega človeka, ki ga je bil na zunaj sam smeh in ki je celo svojim žrtvam kazal na-smehljano lice. Njegova »zasluga« je predvsem inscena-cija one znane »afere s križi-:, ki je nastala v zvezi z neuspelim poskusom bivšega župana Grusovina (viteza nič manj slavnega imena), da pridobi slovenske podpise na protest proti »izmišljenim vestem* inozemskega tiska o preganjanju naše duhovščine. Še isto noč so bile hiše vseh tistih, ki so se uprli podpisu protesta, pomazane z velikimi črnimi križi, drugega dne zjutraj pa so vse te . križarje': pozaprli in jih prepeljali v Gorico, kjer so jih oblasti brez najmanjšega vzroka držale zaprte cele tri tedne. To je bil začetek. Potem se zapiranje kar ni ustavilo in ni bilo skoro dneva, da se ne bi po Ajdovščini raznesla vest o kaki novi aretaciji. Seveda je imel g. »marešljalo: zveste oprode, ki so mu pomagali pri njegovem »zaslužnem? delu. Med njimi moramo omeniti v prvi vrsti bivšega župana Gruso-vina, ki je za svoje »zasluge« postal — vitez. in sedanjega, nič manj »zaslužnega sodnika Parisa, ki je nekoč dejal, da bo delil »rimsko pravico« na... ljubljanskem sodišču da omenimo le najvišje ajdovske glave, ki so pridno sekunclirale Oriolu. Teh slepih« časov je sedaj konec. Pravijo, da so se vsi ajdovski krogi (in tudi italijanski) pošteno oddahnili, ko so zvedeli, da je Orioio iz službenih razlogov premeščen v okolico Pulja. Ni bilo slovesa, ni bilo poslovilne večerje... Izginil je kot zločinec v noč. Samo neko zbirko za revne so pri tej priliki nekateri pripravili in pravijo, da bi vsakdo rad dal visoko vsoto denarja, če bi smel pristaviti: »Vesel, da nas je zapustil, daruje.. K Oriolovim »zaslugam« se kdaj še povrnemo! p Z. K. D. m OTROŠKE PREDSTAVE ^ ■M m 1. Janko in Metka otroška prav- vgj: ljica. 2. Parada lutk, barvana šala. P >>!i; 3. Ljubimkanje v parku. m ^ - - ® VM Predstave danes ob popoldne ^žž ^ S&f, Mt Vstopnina 3-50, 4-50, 5.50 in 6.50. Wi M m Založba Orenstein Dne 22- t. m. smo med kurioznimi primeri neznanja političnega zemljevida, po katerem se odlikujejo razni mednarodni državniki svetovnega slovesa, omenili tudi >Slo-venca«, ki je citiral sličen spodrsljaj generala Denikina- Ta je namreč govoril na svojem nedavnem predavanju v hotelu Tivoli, da zahteva Japonska od Rusije v zakup med drugim tudi Kurilsko otočje- Ker pa je splošno znano, da so Kurili že več ko 50 let japonska last, _ Rusija je svoj del otočja odstopila Japonski že 1- 1875. —. smo z vso pravico podvomili nad možnostjo tega zakupa. »Slovenec« pa se je na sam božični dan močno razsrdil nad nami. Izvlekel je delo Elpatjevskega, ki je iz*lo 1. 1922- pri založbi Orenstein v gališki Kolomeji, in pri tem se mu je pripetila nezgoda, da citiranega stavka ni prav razumel. Na temelju tega trdi, da so Kurili vsaj deloma še ruska posest in da oddaja v zakup ne bo nemogoča. Čitatelji pa imajo na razpolago razne atlante in se bodo iz njih lahko prepričali, kako se je »Slovenčev« zemljepisni strokovnjak zaletel- Frevtagov \Veltatlas iz 1. 1929-, Andrejev \Veltatlas iz 1. 1005. in iz 1. 1926-, Meverjev leksikon ima tudi tri^ karte s Kurili in končno Atlas SSSR, izšel v Moskvi 1- 1928. — povsod so Kurili razločno označeni kot japonska posest. To pa ne samo en del, kakor bi rad »Slovenec*, marveč prav vse otočje do zadnje čeri ob Kam-čatki- »Atlas SSSR« se je pred leti lahko dobil na knjižnem trgu v Ljubljani, na vpogled pa je še danes pri geografskem institutu naše univerze. »Slovenec« bi imel do njega gotovo bliže nego do Elpatjevskega v Kolomeji. Kar v ostalem govori »Slovenec« o tem predmetu, je vseskozi netočno- Meša v debato prodajo Aljaske, ki pa ni bila 1. 18G0., marveč natančno 1. 1867-, vleče na dan Po-amurje. Koreio in Ueurijski kraj. da bi bil videti bolj učen. Generala Denikina so v zmoto zaneliali niegovi francoski informatorji — errare humanum. "Slovenec« pa vztraja v neznanju in krčevito dokazuje gvoj0 tezo — perseverare diabolicum Pri jate! iem otic Ljubljana, 26. dcccmbra. Preučevanje ptičjega življenja se je v zadnjem času izpopolnilo z obročkanjem, s katerim se izkvša razrešiti zagonetka ptičjih selitev. Načelno se obročkajo samo ptice. ki sc selijo na jesen v južnejše kraje in se na pomlad spet vračajo v svoj rojstni kraj. Ker imamo tudi take ptice, ki zapuščajo svoj kraj samo zaradi pomanjkanja hrane ali zaradi nenadno nastopivšega slabega vremena, so začeli obročkati tudi te pHce klatilke. Vse te ntice se obročkajo z namenom, da se prej ali slej ugotovijo smer. kraj in trajanje vsakoletne selitve posameznih ptičjih vrst. To se ugotovi tako. da eno ali drugo obročkano ptico ponovno ujamejo med potjo ali n^ kraju prezimovališča. Prei nam je bilo mano samo to, da se n*ice seUlke sicer selijo nekam v Azijo. AHko. odnosno v iužne kraie vobče. todn smeri, kraji prezi-movani* in p neznani. Nalogo preučevanja ptic si je nadel tudi DANES MONUMENTALNI VELEFULM K1LEO PATRA Razkošje in zabave Egipta proti osvajalskemu Rimu. Najzanimivejše poglavje iz svetovne zgodovine! Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 Predprodaja od 11.—'>413. ure. I ormroioški observatorij v Ljubljani, ki ima svoje prostore v Narodnem muzeju. Za temeljito izvrševanje te naloge pa je nujno potrebno obilo sodelavcev, ki bi bili pripravljeni brezplačno zbirati za zavod podatke iz ptičjega" življenja, dalje pomagati pri obročkanju in sploh pri stalnem opazovanja ptičje selitve. Zglasijo se naj torej vsi, ki hočejo resno sodelovati. Zavod se obrača zlasti na lovske zakupnike, lovske in gozdne čuvaje in druge, da prijavljajo vse obročkane ptice. Vsi dopisi na ornito- loški zavod so poštnine prosti. Zavod naproša vse, zlasti varnostne organe, da prijavijo vsakogar, ki neopravičeno in iz ko-ristolovstva lovi ali prodaja zakonito zaščitene ptice, ker največkrat prav taki iz strahu pred kaznijo zamolče številne izsleditve obročkanih ptic. kar je zavodu pri zbiranju podatkov v veliko škodo. Zavod bo izdal v kratkem svoje prvo tiskano poročilo o dosedanjem delovanju, ki bo vsebovalo zanimive podatke. Zanimive pustolovščine »partijskega človeka" Izmaličena senzacija — 8 let robije zaradi poneverbe uradnega denarja Požarevac, 28. decembra. Pri sreskem sodišču v Petrovcu na Mlavi je pred 10 leti nastopil uradniško službo mladi Dragotin Stamenkovič, ki je kmalu postal zelo važna oseba zaradi svojih zvez z vodstvom neke politične stranke. še danes nihče ne pozna bistva teh zvez, vsem pa je še živo v spominu, da je bil neznatni sreski uradnik v kraju in širšem okolišu kot »partijski človek* pravcati deepot, ki se mu je vse klanjalo in se ga balo. Živel je ves čas visoko pre ko svojih dohodkov, a šele, ko je bila ob last stranke v zatonu, so prišli v pomeu-ke pomisleki, da v blagajni, ki jo je vodil, najbrž ne bo vse v redu. Naposled je le prišlo do revizije, ki je ugotovila primanjkljaj kakih 300.000 Din. Po tej ugotovitvi so Stamenkoviča samo odstavili, a ko so blagajno vnovič revidirali, so ugotovili, da so izginile tudi — vse knjige. Nekega dne so blagajniške knjige — potegnili iz reke Mlave in Stamenkovič se je potem znašel v zaporu. Prva razprava je bila pred dvema leto- ma pred okrožnim sodiščem v Požarevcu in obetala je velike senzacije. Obtoženec je pripovedoval, da je porabil uradni denar v politične s vrhe, ki pa jih bo označil šele v skrajni sili. Obsodili so ga na šest let robije, mož pa je dejal, da stvar še ni končana in da bo pozneje govoril o ozadju svoje zadeve. Zaradi prizivov in pritožb proti razsodbi je bil proces obnovljen in na drugi razpravi so se spet ponavljale napovedi velikih razkritij. Senzacij pa tudi tedaj ni bilo, dasi jo bil Stamenkovič obsojen na 9 let rebije. Kasacija je tudi to sodbo razveljavila in te dni se je vrSi-la proti Stamenkoviču tretja razprava. Tokrat pa so se senzacije popolnoma iz-maličile. Partijski človek, sedež tolikih političnih skrivnosti se je prevrgel v skesanega grešnika, ki je mnogo govoril o svoji bolezni ter prosil za milo kazen. Obsodili so ga na S let robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za vedno in na povrnitev škode, ki znaša 274.000 Din v gotovini in 260.000 Din v obveznicah vojne škode. Berački na ulicah delajo skrbi Za smotrnejšo organizacijo mladinskega skrbstva Ljubljana, 26. decembra. Mladinski odsek mestnega socialno političnega urada se že dalj časa intenzivno bavi z vprašanjem, kko bi se dala zatreti razvada, da nekatere družine brezposelnih s periferije in iz okoliških občin stalno pošiljajo svoje otroke beračit po ulicah in po lokalih. Socialno-politični urad je nekajkrat priredil racije na te male beračke, toda ker nima mestna občina nobene izvršne moči, so mogie imeti te racije samo ta namen, da skušajo beračke malo prestrašiti in jih odvrniti od posla. Tudi stražniki so že večkrat aretirali te male, drzne nad-ležneže in policija je pozvala njihove starše na odgovor. Toda kakšnega večjega rezultata tudi intervencija ni mogla roditi. Mestna občina je v enem primeru predlagala sodišču, da staršem odvzame oblast nad otroki in jim postavi varuha. Seveda pa tudi ta odredba ne bo imela nobenega resničnega učinka, ker bodo otroci tudi pod varuhom lahko beračili naprej. Vsi ti ukrepi niso dosegli nič drugega, kakor da najdrznejši izmed njih kakor kaki stalni gostje še zmerom pohajajo po ulicah in lokalih sredi mesta, druge, še večje skupine (teh bo do 50 družin) pa beračijo, in če prilika nanese, tudi po malem kradejo po periferiji. Med temi slednjimi je tudi precej otrok iz siromašnih kolonij v mestu. Naše skrbstvene oblasti so tako brez vsake moči do teh otrok predvsem zavoljo^ tega, ker banska uprava in mestna občina v pogledu socialne politike prav nič organizirano ne sodelujeta. Potrebo ožjih stikov med bansko upravo in mestno občino smo že večkrat naglašali, tudi kar se tiče oskrbe brezposelnih. Prav tako manjka smotrnega stika med našimi socialnimi uradi in policijsko upravo. Policijske uprave v drugih evropskih mestih imajo organizirane posebne mladinske referate, ki se s humanimi vzgojnimi metodami ukvarjajo z zanemarjeno deco in mladino. Pri nas takšnega posebnega mladinskega oddelka doslej še ni bilo in zato tudi ni bilo formalne možnosti, da bi naši uradi mogli z njo sodelovati. Mestna občina pripravlja zaradi tega na odločujočih mestih akcijo, da se tudi pri policiji v Ljubljani osnuje mladinski referat. Mladinski oddele« mestnega socialno - političnega urada si sicer tudi nadalje vodil skrb za to propadajočo mladino in bi za živahnejše delo na tem polju samo izpopolnil način svojega poslovanja. Socialno-politični oddelek banske uprave bi biio nujno pritegniti k sodelovanju, predvsem zaradi mladine, ki doteka v mesto iz drugih občin. Predvsem pa je seveda potreba, da rečega socialnega vprašanja na razpolago potrebne kredite. Tam, kjer gre za resnično bedo, bi lahko zalegla že samo gmotna pomoč. Tam, kjer gre za malomarnost, ki meji že na kriminal, pa bo treba poseči vmes z avtoritativnimi odloki. Mlade fante, za katere ni boljšega izhoda, bo treba spraviti v poboljševalni«) na Ponoviče, dekleta, za katera je še veliko slabše poskrbljeno, pa bi bil pripravljen sprejeti v vzgojo in v oskrbo zavod šolskih sester v Repnjah na •■lorenjskeni. K vsemu temu delu bo treba ritegniti tudi naše šolske oblasti. Za rešitev tega vprašanja, ki je nujna tako z vzgojnega, kakor socialnega vidika, je treba seveda gmotnih sredstev. Banska uprava in prizadete občine bodo morale za to poskrbeli. Za izpremembo Marenbcrga v Maistrovo Marenberg, 23. decembra. Akcija za izpremembo imena tega Ma-renberga traja že dalje časa. Marenberg so spreminjali že 1. 191S. v Marbreg, Ma-vuberk in celo v Marijin vrh. Takrat je je o izpremembi imena mnogo debatiralo. Tudi naši zgodovinarji so posegli vmes članke o tej debati 60 prinesli skoro vsi naši takrat izhajajoči časopisi. Naposled smo ostali pri starem imenu. Prvotno se je kraj, kjer stoji trg Marenberg, imenoval Radie, po prelazu Radiu. še danes se tako imenuje ves predel okoli prelaza. Ime Marenberg zasledimo na starih listinah ob koncu 13 stoletja, toda ne kot Marenberg, ampak po večini kot Marenwerh, tako so se namreč ime novali plemeniti gospodje Marenvserški. ali v starih kronikah celo Marenweršk: Ti so si na strmi skali sezidali močan grad. Razvaline so ohranjene še zdaj Seifrid Marenvverški tn njegova mati Gi-zela sta ustanovila tudi samostan doml-nikank ob vznožju hriba, kjer je stala prej pristava na mestu, kjer drži cesta na Radel. Samostan se je držal tudi po smrti Seifrida, ki je bil umorjen zaradi upora proti Otokarju češkemu v Gradcu, dokler ga Jožef II. ni razpustil V tej dobi so podrli tudi samostansko Marijino cerkev — kakor pravi kronika, največ zaradi tega, ker prebivalstvo ni hotelo obiskovati nove farne cerkve sred^ trga Iz cerkvenega kamenja in opeke pa je sezidal tržan Lipuš najlepšo, za takratne čase res moderno zgradbo, v kateri je da nes sodišče. Velika Marijina soha s podstavkom. Ir je bila visoka okoli 8 m in je stala na samostanskem dvorišču je danes pre-1 sodiščem Tam. kjer so sezidal' samostan in cerkev, je bila. kakor se trdi. Marijina kapelica- drne' na trde le bila na hr'-hri. kier se MarenberSkl eospndje postavil' «voi errad Od Marijine '""pV n?i4 bi Marenberg Imel svoje ime Nekatere stare kronike pa pravijo, da so prišli Marenberški gospodje iz Moravske, od česar izvira njihovo ime Maren-verh, kakor so se podpisovali v listinah. Po tej razlagi bi seveda Marenberg ne imel zveze z Marijinim imenom Na občinski seji, ki se je vršila v četrtek 20. t. m., je bil stavljen predlog za izpremembo imena Marenberg v Maistrovo Marenberg bi naj dobil svoje ime po našem junaku izza osvobodilnih bojev na Koroškem in v Dravski dolini, generalu Maistru Gotovo bi bilo na mestu, da se vzame ta predlog v resno obravnavo. Sirova šala Rogatec, 26. decembra. Te dni se je pripeljal iz Maribora na obisk družine predsednika občine Djur-manca pri Rogatcu g. Franja Horvata brat ge. Horvatove s svojo hčerko in prinesel žalni venec z napisom »Zadnji pozdrav moji mili sestri« Brat pa je ves presenečen zagledal svojo sestro na pragu hiše. Nič manj ni bila presenečena sestra, ko je videla brata v žalni obleki in z vencem v njen spomin. Neznanec, ki ni naklonjen družini g. Horvata v Djurmancu. je namreč poslal brzojavno obvestilo iz Krapine v Maribor, da je ga. Horvatova preminila Nekaj dni zatem je nedvomno isti storilec obesil črno zastavo na osraio Horvatovega vrta Hor-vatovi so zadevo ovadili oblastvom V ro' Novosadska vremenska napoved za 27. decembra. V notraniosti države bo prevladovalo oblačno vreme, v Primorju pa iasno. Možno ie prehodno iasno vreme v severoza-oadnih kraiih. Temperatura se bo znižala Oninre ia nb 7. uri 15 minut. CttaHe tedensko rwfS*» »ŽIVLJENJE IN SVET" Dogodki po širnem svetu Vojne pošasti v Posaarju j „čeljuskinove" znamke Ruska vlada obljublja edicijo znamk, ki bodo spominjale na katastrofo »Celjuski-na«. Na znamkah bodo slike prof. Šmita. kapitana Voronina in ruskih letalcev, ki so s svojimi reševalnimi poleti zadivili ves svet. Kaj je Agrippa? Nov alpinski muzej v Švici V Bernu bodo prihodnje dni otvorili nov alpinski muzej. Muzej bo imel oddelke za fizikalno geografijo Alp. za lednike, mineralogijo in geologijo, za alpsko floro in fauno. S tem muzejem dobi Švica svoi drugi zavod te vrste. Poceni sloni V Indiji in na Cejlonu imajo ta čas mnogo slonov, ki jim ne vedo primernega dela. Oblasti in zasebniki jih ponujajo zelo poceni naprodaj. Ena izmed ponudb se glasi; »Sloni so zanesljivi, močnejši od tovornih vozov, cenejši nego kdaj prej in živijo dalje nego kakšen traktor. So zvesti in kažejo mnogo plemenitih potez. Imamo slone, ki vedo za prometne predpise na cestah. Tudi policijskih kazni ž njimi torej ne boste doživeli Ce potrebujete slona ku-nite ga sedaj!« Vsakdo zadovoljen! Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek Dovršnikov in su-keni ter z nizkimi cenami. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Iz akvaristovske torbe O mariborskih akvaristih i. dr. Koristno je za vsakogar, da stopi v tesnejši stik z onimi, ki imajo pred očmi smoter, enake težnje in zahteve kakor on sam. Tako so mislili tudi akvaristi in ljubitelji vodožitja v Mariboru in ustanovili svoj klub. Iz pisma mariborskega akvarista posnamem, da deluje osnovani klub marljivo, kajti vsako sredo se sestanejo odborniki in člani k redni seji. Da je bil odbor zelo agilen, nam dokazuje dejstvo, da je priredil letos v avgustu razstavo akvarijev ob priliki »Mariborskega tedna«. Ustanoviteljev je bilo okoli 18, sicer je pa v Mariboru tudi precejšnje število nevčlanje-nih akvaristov. Pretežno goje tujezemke toplega pasu. Ni dvoma, da je koristno za ljubitelja vodožitja, če je včlanjen v društvu, zlasti če je odbor agilen. Raznovrstno suho hrano, raznovrstne ribe in strokovno čtivo mu preskrbi. Društvo akvaristov je povsod, kjer obstoji, lepa kulturna ustanova. Med ustanovami, ki so v zvezi s srčno kulturo zavzema eno prvih mest. Glavno pa je, da vspodbuja mladino po javnih razstavah k posnemanju in s pravico lahko trdimo, da je prosvetna ustanova. Zlasti v Mariboru, a tudi po vsej zeleni štajerski s prijaznim, dobrosrčnim in za lepote prirode in vodožitja dovzetnim narodom bo našel ustanov- I ljeni klub plodna tla za svoje udejstvovanje. j Obstanek in napredek sta mu vsekakor za- ; jamčena. Glede dobavljanja rib je Maribor na boljšem, kajti iz Gradca, kjer trguje neki Zach z eksotičnimi ribami, prispejo ribe z železnico zelo naglo v Maribor, dočim je transport do Ljubljane precej dan-guben, pri čemer začne primanjkovati ribam kisika. Ker govorimo ravno o tujezemkah, ne smemo pozabiti naših lepih domačih ribic, ki so sila trdne in poceni . Okoli Maribora je mnogo bajerjev in potokov, a Drava sama je pravcato zbirališče vseh vrst rib, ki jih mora jsl. akvarist najmanj ravno tako dobro poznati kakor tujezemke. V interesu prosvete je. opozoriti na ribe naših voda zlasti mlajše akvariste, ki naj bi se spoznali najprej z domačimi ribami, kasneje pa, po daljšem akvariranju, se lahko ukvarjajo tudi z bolj občutljivimi, nežnimi, večjo nego zahtevajočimi tujezemkami. — Vsekakor moramo ustanovitev kluba v Mariboru prisrčno pozdraviti. V teku časa se bodo morda združili tudi akvaristi v posameznih drugih mestih širom Slovenije v Razdejanje zadnjega tajfuna na Japonskem V deželi lesenih hišic je zadnji tajfun povzročil strašno razdejanje. Na sliki vidimo razvaline nekega šolskega poslopja za deklice v Osaki društva, zlasti če je število akvaristov precejšno, kajti kontakt med akvaristi je neobhoden za napredek poedincev. Zadnjič sem posetil cvetličarno Bajt v feelenburgovi, kjer je nekaj akvarijev na prodaj, a tudi cene so zmerne majhni 15— 20 literski akvariji so bili v dobrem stanju in kakor ustvarjeni za pretesne sobe, s katerimi nas osrečujejo srečni posestniki zlasti novozgrajenih poslopij. Za tak akvarij najdeš prav lahko kak prostorček v majhni sobi in če je primerno zasajen, se bo štiri do pet ribic, dolžine 3—ti cm v njem prav dobro počutilo. Ribice te dolžine sem nedavno vlovil v Radnji pri Brezovici in to pohre, ki so prav priljubljene v akvarijih onih, ki jih poznajo. Barva hrbta je rjavkasta s temno marmoracijo, plavuti so rdečorjavkaste, na ustnicah je pa štiri majhnih tipalk. Kakemu nepoznavalcu naših rib bi jo lahko na-tvezil pod imenom kake tujezemke, ker se ram vidi nenavadna. V Radnji sem ugotovil prav malo poher in malo polzač, o čin-kljah ni govora, a tudi ostalih rib je bilo manj kakor lani, samo babic je bilo dovolj. Pomanjkanje rib je posledica pomladnega čiščenja jarkov, ker se pri tem poslu uniči mnogo iker in zaroda. Akvariiajoč v gosti megli ob Radnji navzdol, sta se iz megle dvignili dve temni pošasti, a ko sem prišel bliže, sta se prelevili v človeški bitji moškega spola. Oba sta bila oborožena z dolgim drogom, ki sta bila morda še pred dvema urama dve vitki jelši. Eden njih je žokal z drogom po vodi, drugi ga je pa v poševni legi mirno držal, potem pa dvignil, na koncu sta bili namreč dve narazen štrleči veji, med vejama mreža, v mreži pa ribe. Oprezno sem se približal, a na kakih petdeset korakov me je eden njiju zagledal, nakar sta začela begati, a mrežo sta pustila kar na licu mesta, ker je bil drog pretežak. Bržkone sta mislila, da sem čuvaj. Kmalu sta izginila v megli oba. za svoj želodec akvarirajoča pseudoakvarista. Po tem prav zabavnem dogodku sem ugotovil tudi v drugih jarkih, da je prav malo letošnjega zaroda, vendar so bile vse ribe dokaj gibčne in živahne, ker je bila voda razmeroma topla. Tudi pupki in hrošči še niso tako togi. kakor navadno v tem času, ko pokriva sneg trate in livade in led jarke in jamice. V stoječih vodah, kjer lovimo živo hrano, je opaziti mnogo samookov, vendar prav malo dafnij ali vodnih bolh. Vodne bolhe so se v pozni jeseni parile, samice so odložile svoja jajčeca. Mnoge jamice bodo morda v teku zime usahle in zmrznile, kar pa jajčecem nič ne stori, ker so sila trdna. V prihodnji pomladi se bodo izlegle majhne dainije, čim se bodo jamice napolnile z vodo, in — do tega ni posebno daleč. O. S. Javna sodna dražba se vrši dnevno od 9. do 12. in od %15. do 18. v trgovini »Jugošport« preje A. Ras-berger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, plošče, radio-aparati, zvočniki, radio-potreb-ščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd. 11442 KODAK NA ODPI ,JUGOACEHCIJA" ZaCBEB, Draifto Krti 94 Betlehemska procesija « M „ Vsako leto imajo na božične praznike v Betlehemu procesijo, ki se nanjo uvrsti ogromno ljudstva Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »Miinchncr Medizinische VVochenschrift« pripoveduje: Neka gospa jc odgovorila pri nekem zaslišanju na vprašanje, če je samska, omo-žen:i, vdova ali ločenka, takole: »Sest let sem že vdova.« »Ali imate kaj otrok?« »Imam jih.« »Koliko?« »Troje.« "Koliko so stari?« »Štiri, tri in eno leto.« Strmenjc___ »Pa pravite, da ste že šest let vdova?« »Nu seveda, moj mož jc umrl, jaz pa ž:vim dalje.« Hans Hauptmann: Skrivnost dvigala Tu-tu! Ta-ta! Dva avtomobila sta se pripeljala drug proti drugemu z daleč svetečimi očmi. Za trenutek je kazalo, da bosta treščila drug v drugega Zdajci pa sta zavila istočasno na široko stransko cesto — eden za drobec trenutka prej — in sta puhala dalje tesno drug za drugim. Potem sta obstala pred isto hišo. Iz prvega voza je stopila dama. Bilo je zelo temno, njen obraz se m mogel videti, a čudovita senčna podoba njene postave je bila širokoustna oznanjevalka njene lepote. Kar prešinilo je elegantnega go-spoda. ki je stopil iz drugega avta. Oba za-poznelca sta izplačala svoja šoferja oba sta začela iskati svoja hišna ključa. Med tem pa sta se težki vozili drdraje m topotaje obračali v krivuljah, ki so bile večkrat pre-kratke Zdaj' je luč cestne svetilke osvetlila mlado damo. Sto vragov, kakšna sreča! Skrivaj oboževana gospa iz drugega nadstropja! Ljubka ujetnica svojega ljubosumnega ^rSrim korakom je bil pri njej, preden ie mogla nežno ročico oskruniti s profamm opravilom odklepanja vrat. Vzel je klobuk z glave kakor pred kra-ljico »Milostijiva dovoli...« Milostno je prikimila in kmalu je praska) njegov ključ s hoteno nerodnostjo okrog ključavničnega okova Pridobiti si mora časa za pretuhtanje. kako bi se dalo to srečno naključje izkoristiti Saj sejiven-dar ne more ob po) dveh ponoči pn vratih z vso formalnostjo predstaviti. »Gotovo imate napačen ključ?« je rekla dama, ko je že bila nekaj Časa potrpežljivo gledala neplodno prizadevanje svojega ka-valirja. Zavzel se je, zakaj tihi posmeh v njenem glasu ga je privedel na strašno misel, da dama naposled morda celo dvomi o njegovi treznosti. »O ne ..., o ne ...« se je z vnemo branik Rsk ... trsk ... vrata so se odprla in veža se je zasvetila v električni luči. t Hvala lepa!« Ko je dama zdaj stopala mimo gospoda v hišo, je šumeča svila njene obleke oddajala omamljajoči vonj vijolic, rož in španskega usnja. Njegovi čuti so bili do skrajnosti poostreni, da je takoj ugotovil to analizo, čeprav je sicer komaj razločeval vonj juhte od vonja rož. Skoro orne-tel je z okrajkom spoštljivo nagnjenega klobuka kobalnomodio smirnsko preprogo, razprostrto po stopnicah. Naj bodo vrata odprta vso noč — kdo bi se pečal z zaklepanjem vrat, kadar je nevarnost, da mu boginja pobegne z dvigalom. Skočil je za njo. »Milostljiva dovoli...« Došel jo je, ko je pravkar postavila na prvo stopnico svojo nožico, pravljično majhno nožico v svetlem čeveljčku. »Ako milostljiva dovoli — ključ dvigala imam pri sebi.« Srečno naključje: dvigalo je bilo spodaj. »Smem prositi...« Dama je za trenutek oklevala. Cisto bežno se je pokazala celo majcena pokončna guba med njenimi obrvmi in njene oči so nemilostno vzplamtele. Toda ta ponižni od-piralec vrat bi mogel priti na nemogočo misel, da se ga morda boji... Ošaben nasmešek se je pokazal okrog njenih ust. Spet tisto rahlo praskljanje svile, spet tisti dražeči vonj — potem pa so se zaprla mahagonijeva vratca. »Drugo nadstropje, prosim«, je rekla, ko je sedla na klopico. !>0 vem,« je odgovoril gospod ln pritisnil gumb za tretje nadstropje. Kaj naj le napravi, da bi si čimbolj podaljšal prijetno druščino ? »O, midva se voziva mimo,« je zaklicala dama in spet vstala. »Kako usodno!« se je hlinil gospod, *pro-sim tisočkrat za oproščenje.« *Nič ne de,« je smehljaje se menila dama, saj lahko grem eno nadstropje nazaj peš.« »Ne, ne, milostljiva! Zaradi moje nerodnosti se ne boste trudili ...« Iz tretjega nadstropja se peljeva nazaj.« Rekel je in pritisnil gumb za pritličje. »že spet sva mimo,« je nekoliko razdraženo zvenel glas mlade žene. »Kaj pa počnete?« »To je čudno — pri dvigalu mora biti nekaj pokvarjeno,« je zatrjeval gospod in drsela sta dalje navzdol. »Rada bi vendarle izstopila,« je opomnila dama, ko je kontakt dvigala prenehal brneti. »Vse življenje si bom delal očitke«, se je hlinil gospod, »poizkusiva še enkrat.« Tokrat je dama opazovala njegovo roko. Moral je torej pritisniti pravi gumb. Ko pi. sta med prvim m drugim nadstropjem visela v šahtu, se je z bliskovito naglico, ne da bi dama to opazila, dotaknil rdečega izklopnega gumba — ln dvigalo se je ustavilo ko pribito. »Kaj sva že gori?« Gospod je napravil nedolžno osupel obraz. »Dvigalo stavka,« je rekel. »To ni mogoče!« »Obsedela sva.« »Za božje ime! Kako strašno!« »Pomirite se samo, milostljiva, v nekaj urah bo naju že rešil vratar.« »V nekaj urah!« je obupano ponovila mlada žena ln gospod je ugotovil, da jo zbiranje solz v njenih očeh napravlja Se mnogo lepšo. »Samo — gospod soprog bo v velikih skrbeh,« je preže dejal gospod in se močno razveselil, ko je njen odgovor potrdil njegovo domnevo. »Moj mož je vendar odpotoval,« je zavzdihnila, »le misel, da bom v tej škatli. . .« Zdajci se je ustavila, zatopotala z nožico in besno zakričala: »Napravite že kaj! Ne stojte tu tako brez prizadevanja in brez zanimanja!« »Milostljiva. obupan sem in brez moči. Ne poznam te vražje mehanike, ki ji prideš do živega le od zunaj, »se je lagal gospod z najzvestejšim in najpoštenejšim obrazom. »Tako silno sem trudna!« je vzdihovala mlada žena, »predstavite si samo ...« To priložnost za namerno napačno razumevanje njenih besed mora izrabiti. »Dr. Henvarth,« je zagodel in se vzravnal pred njo. Kar osupnila je, a njegov hudomuSno spoštljiv obraz jo je prisilil do smeha, ki pa se je zdajci končal z nemo zadrego, med tem ko so se njena lica temneje pobarvala. »Ne bodite spet žalostni,« je prosjačil gospod, »to jc prav čedna sobica, milostljiva, niti preveč tesna — in štiri ure bodo kmalu prekramljane, mnogo prekmalu! Imel bi vam toliko povedati!« To je drzno, 81 Je mislila mlada žena, a njegov penižni pogled — ni vredno, da bi se jezila. Sedla je z vzdihom na ozko klopico in si odpela kožuhovinasti plašč s pritožbo: »Strašno zatohel je zrak.« Uslužno jI je priskočil dr. Henvarth na pomoč. »Da, le udobno, milostljiva!« Pomaga) ji je sleči težki plašč, ln med tem. ko ga Je del na primerno mesto, si je vzela še klobuk z zlatordečih las. Oblečena je bila v bisernosivo svileno obleko Iz diskretnega dekolteja se Je dviga) bel ln ljubek vrat. na katerem bi tudi najdragocenejši okrasek učinkoval kot pregreSek proti lepoti. Ni se megla premagati, da se ne bi za doktorjevim hrbtom hitro pogledala v ogledalo. »Ahhh ...« je zategnil doktor svoie občudovanje. Naglo je slekel suknjo in jo položi] v kot, nanjo del svoj klobuk in ponižno sedel k lepi ženi. Začel je kramljati o vsakdanjih rečeh. Miada žena pa je slišala kljub svoji rezer-viranosti iz njegovih besed, da zna na prav zabaven način oblačiti vse te banalnosti v blesteče plaščke. Spoznala je, da bi bilo neumno in neudobno, če bi se trajno smejala le skrivaj sama vase. In potem: kaj ni prijazno od njega, da se tako prizadeva olaišati ji gorje neprostovoljnega ujetništva? Saj je njena dolžnost, da mu pokaže za to uslužnost nekaj hvaležnosti. Zdaj je tudi ona začela kramljati. Ko pa je njegova veselost naposled naletela na odmev, je začela cvetet" v čedalje bujnejših barvah, postajala je neopazno vse toplejša, osebnejša. obkrožala je v vijugah čedalje ožje področje, polno očarljive groze. Kar obsipal Jo je s pokloni, da jo je pod tem dežjem najnežnejših cvetk spreleta-vala blagodejna zona Laskal se ji je s svojim bajnim spominom za vse podrobnosti svojih bežnih srečanj z. njo. In nenadno Je dobil val njegovih besed drzen zalet Govoril je o svojem samotarjenju. o svojem hrenenenju, o blaženih mukah svojih sanj. Prijel jo je za roko. zvonovi so viharno za* zvonili v njegovem glasu, plameni so jo obleteli lz njegovih očL Tedaj Je morala misliti na svojega moža — ta občutila je brezmeino sočutje s svolo mladostjo, s svojo utrujenostjo tn zapušče-nostjo. s tako sramotno varanlmi upi svojih dekliških let Zdela se je sama sebi Cisto majhna ta potrebna zaščite kakor nekdo, Id se je lačen in žejen izgubil v ve- Radensko! Angleški generalni major Brintl, ki so mu podrejene vse vojaške čete tujih držav za časa ljudskega glasovanja v plebiscitnem ozemlju Nikotin krči krvne žile, poveča tlak krvi, moti srce. pospešuje sklerozo in draži živce. Radenska širi krvne žile, manjša tlak krvi, krepi srce, preprečuje razvoj skleroze in miri živce. Ako ste nagnjeni k sklerozi (50 letniki!) in pušite. je za Vas nikotin škodljiv in morate brezpogojno piti Radensko! Holandski mornarji, sestavni del mednarodne policije za posaarsko glasovalno področje, so odšli v plebiscitno cono v popolni vojni opremi s plinskimi maskami Vrhovni poveljnik mednarodne policije v Posaarju V Kociiefortu na Francoskem so imeli te dni kmetovalci protestno zborovanje proti davkom. Sklenili so, da bodo plačali prvi naslednji obrok davkov z vrečami žita Ni potrebno, da Vam nikotin škoduje, toda ko opazite samo najmanjšo posledico nikotina morate piti Rokoborba v Indiji Tudi v vroči Indiji je šport jako priljubljen. razširjen in čislan. .Mimo evropskih športnih panog kakor golf, hokev, tenis, s katerimi se pečajo imovitejši sloji, imaio prav domače športe, katere troji jo širši sloji z velikim navdušenjem. Indija ima dolgo vrsto športov, največji sloves pa uživa rokoborba, ki ji pravijo pevaihani. Ta indijska rokoborba ima svoje posebne metode, s katerimi se telo in mišice čudovito raz vijajo in izoblikujejo. Rokoborbe se v Indiji vrše v poletnem času ob petkih popoldne često pri vročini 45° C v senci. Večina gledalcev, ki prisostvujejo borbi pod milim nebom, prinese s setoj solnčnike. Te borbe izvršujejo skoro v večini mohamedanci. za katere delajo šumno reklamo. Dan poprej se na strehi tramvaja vozi godba ter oznanja bližajočo se borbo. Ker je med Indi le malo pismenih, jih pogosto čaka cela množica na človeka, ki zna citati, da jim raztolmači spored. V glavnem mestu Indije, v Delhiju, se rokoborbe vrše zunaj mestnega ozidja. Prostor za borbo je podoben enostavni areni, ki je obdana z zidom Arena sama je globoko izkopana in proslor za borce ima streho, ki jih varuje pred silno vročino. Sedeži za gledalce obstojajo izvečine iz peščenih stopnic. Okoli arene so stoli za boljše ljudi, drugi pa žde po belih kosih platna po tleh iu z največjim zanimanjem slede borbi. Pred borbo namočijo peščena tla z obilno vodo in oljem ter pomešajo vmes drugo zemljo, da postanejo tla mehka. Nato rahljajo taka tla. da se rokoborci ne poškodujejo, ko se borba vrši na tleh. Borci nosijo prav kratke hlače, ki se tesno prilegajo telesu, ki ya nadrgnejo in namažejo z oljem, da se nasprotnik lahko vedno izmuzne iz prijema. Na ta način se zgodi, da se borba dostikrat silno zavleče. Borijo se po večini poklicni rokoborci. Borba je odločena šele, kadar leži nasprotnik z vsem hrbtom na lleh. Ni vseeno kakšna sredstva uporabljate za pranje perila. Predvsem morajo biti dobra in poceni. »Hubertus« milo in »Perion« pralni prašek sta taka. In domača sta! SVOJI K SVOJIM! Božič brez snega in senzacij Prazniki so minili dostojno, mir se je le redkokje kalil Ljubljana, 26. decembra. Kakor je povsem spodobno za resno dobo, v kateri živimo, kakor tega že nekaj let ne pomnimo, so potekli letošnji božični prazniki mirno. Vreme je bilo suho, hladno, brez snega. Bilo tudi ni kakih posebnih nesreč. Primeril se je samo en majhen vlom, dalje cn pretep v Šiški, kjer jo je skupil neki brezposelni delavec. Občutna nesreča pa je zadela mladega ključavničarja iz Horjula. Tedaj najprej besedo o tem trojem. Patro-na mu je raztrgala roko Pri Hribcrnikovih v Horjulu 56. so imeli žalosten sveti večer. Žrtev nesreče je postal 20-letni ključavničar Anton Hribernik. Fant je prav nerodno manipuliral z nabito patrono, ki mu je nenadno eksplodirala in mu raztrgala vso lcvico, a ga je tudi poškodovala na obrazu, llribcrnika so morali ja-drno prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu morali levico amputirati do komolca. Ce hočeš dobro musko imet kupuj ori studio (D&herlet Ljubliana, Kongresni trg 8. Z nožem v prsi Na božični večer je bila v neki gostilni ▼ Šiški zbrana večja družba pivcev, ki so kvartali. Med njimi je bil brezposelni de-lavcc Josip Anžlovar, stanujoč v Šiški 56 in pristojen v Prečno. Kvartači so sc sprli med seboj, kakor je pač navada. Ko je Anžlovar zapustil gostilno, ga je zunaj nekdo z nožem sunil v desno stran prsi in ga seveda občutno prizadel. Anžlovar leži v bolnišnici. Vlom na Tržaški cesti Med prazniki je nekdo vlomil v stanova-rje trgovca Vrtačnika na Tržaški cesti. Stanovanje je odprl z vetrihom. Toda razen 35 avstrijskih srebrnih kron tat ni odnesel nič prida. Trgovec je vlom prijavil policiji, ki zdaj poizveduje za podjetnim vlomilcem. JNS za siromašne družine JNS in Gospodarsko kulturno društvo za bežigrajski okraj sta 24. t. m. prireriUi v telovadnici Sokola 111. božičnico, na kateri -,o Kili obdarovani najpotrebnejši in najbed-nejši lega okraja. Okrog 80 rodbir. ;e pičijo moko. meso in druge pribol.iške za praznike. S solzami v očeh so se ob iarovan ci zahvaljevali, predsednik obeh d-ištev pj. sc je v .menu vseh zahvalil obema Libr.it-nik.o'1-a. ministru n. r. dr. Albertu Kraimr-in predsedniku občine dr. Pucu, ki sta a k c i jo podprla z znatnimi denarnimi znesli. Zvečer je ravno tam Sokol III. priredil svojemu lelcvadečemu članstvu in naraščaju ter deci božično drevo. Tudi krdievna organizacija JNS /a Šentjakobski okraj je priredila revnemu preči valsivu svojega okraja božičnico in siccr it v nedeljo popoldne v znani gostilni nri Lo-zariu Zbrant obdarovance je najprej na govoril predsednik krajevne orgamzaiiie g. Fran Marn, ki se je z lepimi besedam spominjal blagopokojnega Viteškega kralja, nato pa je sledila razdelitev daril. Obd>i o^a nih je bilo 73 ljudi, nekaj mladine m odraslih. Vsi so odhajali- zadovoljni, saj so bili nekateri za današnje razmere zares bogato obdarjeni. Božičevanje v bolnišnici Za bolnike in tiste siromake, ki med prazniki niso mogli domov, so priredili na treh oddelkih lepe božienice. Včeraj ob 14. je bila najprej božičnica na ušesnem oddelku. Nastopil je pevski zbor konservato-rijskih pevcev, nato pa so deklice deklami-rale več prigodnih pesmi. Sledila je obdaritev bolnikov in revežev. Večina bolnikov je dobila za priboljšek pecivo, sadje in drugo, nekateri bolj siromašni pa tudi nogavice in razna primerna darila. Za božičnico sta se posebno zavzela šef oddelka primarij dr. Pogačnik in pa sestra Nepomucena. Ob 15.30 je bila enako lepa božičnica na internem oddelku, kjer so tudi peli konservato-rijski pevci in so bile na sporedu razne de-klamacije. Seveda so tudi tu bili bolniki obdarovani. za kar gre zasluga zlasti primari- Madio - (Doberlet d. z o. z. Kongresni trg 8 2»aslopstvo-&iortiypheti ju dr. Jenku in pa sestri Konzulati. Ker je na kirurgičnem oddelku preveč bolnikov, je del teh pacientov, ki lahko hodijo, prisostvoval deloma božičnici na internem, deloma pa na okulističnem oddelku primari-ja dr. Ješeta. kjer so bili bolniki tudi obdarovani. Vsem tem božičnicam so prisostvovali tudi upravnik bolnišnice dr. Radman, primarij dr. Lavrič in drugi zdravniki, kakor tudi bolnišnični ekonom šarabon. Skozi gledališče Uprava dramskega gledališča je priredila dve dopoldanski mladinski predstavi in sicer »Peterčkove poslednje sanje« in »Jurč-ka«. V Peterčku je prvič nastopil 7-letnr Gusti Coriarv-Zadnik in sicer s precejšnjim uspehom. Obe predstavi pa glede obiska nista dosegli željenega uspeha. Mestni otroci dopoidne ne hodijo v gledališče, a za okoliške in podeželske je dopoldanska predstava pač prezgodnja. Na božični večer so v drami igrali ob srednji udeležbi »Cvrčka za pečjo«. Večje zanimanje je na sam Božič vladalo za ouerne prireditve in sta bili obe preasta vi, oopoldanska » Od bajke do bajke« ter vccci na » štirje grobjani« prav dobro zasedeni, zluai še poslednja. Na Štefanovo je bil pa r.a obe gledališči precejšen naval. Po poldanski »Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa-t ron« je bil lazprodan, za večerno predsta ♦ o »Matiček se ženi« v drami in za »Hoff manove pripovedke« je bilo pa že v pred prodaji precejšnje povpraševanje po vstop nicah. V celoti sta naši gledališči s prazni ki zadovoljni. »Kleopatra« — atrakcija LJubljane Monumentalno filmsko veledelo ameriške družbe Paramount »Kleopatra«, v režiji slovitega Cecila B. de Millea, je prava božična atrakcija za Ljubljano in skoraj vse predstave kina Matice so razprodane.'Film se res odlikuje z izredno razkošnostjo in in-sccnacijo, kakor podobne šc nismo videli v nobenem slienem filmu. Izredno pa tudi iin-ponira kraljevska figura Kleopatrc. ki o fino glumi Klodeta Colbertova. Izvrstni so tudi v svojih vlogah vsi ostali partnerji. Vsekakor bo ostala »»Kleopatra« še dolgo v spominu vseh onih. ki so si film ogledali. V ostalih ljubljanskih kinematografih, ki imajo zelo raznolik, vendar pa mikaven in zadovoljiv program, je bil obisk takisto prav dober. Furmanski praznik Za Štefanovo se je v naših krajih ohranil stari običaj, da pojdejo lastniki konj. k svečanemu opravilu pomolit za zdravje svoje lep«- živiniCe. Tako je tudi letos bilo polno »furmanov« v štepanji vasi pri Božjem grobu kakor tudi pri podružnici na Viču. H obema cerkvama je davi poro-malo poleg Ljubljančanov tudi mnogo okoličanov. Običaj je, da lastniki konj pri vhodu v cerkev kupijo lesenega konjička — zanj darujejo poljuben denar — in po- studio - d. z o. z Kongresni trg 8 istopstvo - Utaupunfct tem gredo z njim okrog oltarja. Bile so s prižnice izrečene zelo lepe besede, koliko je za trdno gospodarstvo vredno zdravje živine, — pevci pa so z lepimi božičnimi pesmimi tudi poskrbeli, da je bilo eno in drugo opravilo'svečano, povsem v božičnem razpoloženju. Druga leta je po teh mašah v gostilnah hrumela harmonika in se je oglasilo tudi prešerno furmansko petje. Letos pa je bilo vse mirno in snn-dobno. r preko praznikov Edina senzacija: drzen vlom v gledališče Maribor, 20. decembra. V znamenju neštetih boiičiiic je pote-!k i tudi letošnji sveti večer. Mariborski Č hi so priredili svojim otrokom prisrčno in ljubko božičnico že v nedeljo popoldne v Narodnem domu. Ginljive božični ca so priredile najrazličnejše ustanove in dobroti . deccmbra. Današnja tekma v igrah za balkanski pokal, v kateri bi bili morali nastopiti reprezentanci Rumunije in Grčije, ie bila zaradi nenavadno slabega vremena odgodena. Kako bo na koncu Po včerajšnji zmaiji nad bolgarsko reprezentanco so se naše šanse za osvojitev pokala nekoliko izboljšale. Kombinacij za končni izid tekmovanja, ki se bo končalo šele na novega leta dan, je mnogo. Za naš ugoden vrstni red je prvi pogoj ta, da bi tudi ostale reprezentance izgubile po eno tekmo, kakor smo jo do sedaj izgubili mi in Bolgari. Če izgubita tekmi tudi Grška in Rutnunija, bodo izgledi vseh tekmujočih spet izenačeni. Nadaljnje kombinacije so še bolj številne. Reprezentanca, ki bi izgubila dve tekmi, ne more biti več kandidat za prvo mesto. To se pravi z drugimi besedami. da bi morali mi poraziti Rumunijo (?), obenem pa bi morali Grki izgubiti tekmo z Bolgari ali Rumuni. Po vsem gornjem se vidi. da je možnosti za nadaljnji razpored v tabeli zelo mnogo in je res težko v naprej napovedati zmagovalca, posebno še, ker sta že dosedanja rezultata nazorno pokazala, da je pri nogometu odločilno še marsikaj drugega kot samo žoga in znanje ... Po včerajšnji tekmi med Jugoslavijo in Bolgarijo je tabela balkanskega pokala naslednja: Grška 1 1 0 0 2:1 2 Jugoslavit" 2 10 1 5:5 2 Bolgarija 1 0 0 1 3:4 0 Rumunija (brez tekme) Ostale nogometne tekme Ljubljana: Slovanov božični turnir: Slovan—Ilirija B 2:1, Slavija—Mladika 2:0, Ilirija B—Mladika 8:3 (3:1), Slovan—Slavija 4:0 (3:0). Zagreb: Concordija—Gradjanski 5:1 (2:1) 1500 gledalcev. Osijek: Gradjanski—Slavija 1:0 (1:0). Novi Sad: Božični turnir: Vojvodina— Mak*bi 4:3. Žak—Radnički 5:4. Milan: Ambrosiana—Hungaria 8:1, FC Milano—Admira 2:0. Napol j: Libertas (Dunaj)—Napoli 1:0. Bari: FC Bari—Libertas 4:0. Florenca: Fiorentina—Hakoah (Dunaj) 4:2. Llege: Diables Rouges—Austria (Dunaj) 3:2. Bologna: FC Bologna—FC Bratislava 2:0. ženeva: Servette—Rapid (Dunaj) 1:1. Curih: Rapid—Grashoppers 4:1. Benetke: Sportklub (Dunaj)—FC Vene-zia 2:1. Milan: Italija (juniorji)—Francija (juniorji) 5:4. Casablanca: Ferenczvaros (Budimpešta) —Vienna (Dunaj) 3:2 (0:2). Novi odbori v vseh nogometnih podsavezih Jugoslovenski nogometni savez je razpustil dosedanje uprave v vseh podsavezih in imenoval nove odbore 'KUPUJ DOMAČE likem gozdu in zdaj njegova posušena usta obupno kriče po rešitelju. A njene ustnice niso bile prav nič suhe — bile so vlažne in rdeče in so se smehljale, zakaj čutile so že dih rešitelja. In ko je kavp.lir pritisnil svoja usta nanje, so se do sitega napile njegove viliarne strasti in moči. Medtem pa se je zdanilo in neka skrivnostna volja je on.ogočila, da je začelo dvigalo z vsem svojim blaženim bremenom neopazno, zavratno in rahlo drseti navzdol. Spodaj je čakal gospod s sivo brado, modrim nosom in ro?evinastimi naočniki Na glavi je imel čepico iz bobrovine in na mogočnih ramah potni plašč z ovratnikom iz kožuhovine jamajskega medveda. Pred njim na tleh pa je čepel majhen kovčeg. s No, vendar!« je zagodrnjal m odprl vrat- - dvigala. »Oprostite,« hotel je vrata spet diskretno zapreti. Tedaj pa sta se oba zbudila iz zamaknjenosti in skočila pokoncu. »Liiika!« je zarjovel gospod s sivo brado in modrim nosom. Hotel je še nekaj pristaviti pa ni mogel. Doktor je zaloputnil vratca Trr _ dvigalo je nastopilo novo potovanje. . »Ubil me bo,« je vzdihnila mlada zena. »Pri meni v tretjem nadstropju ne,« je junaško zatrdil dr Herwarth. Iz pritličja se je glasil divji smeh. »Kakšna sreča!« je mislila Lilika. ko je videla svojega lepega, strastnega prijatelja tako odločnega »Kakšna smola!« si je mislil prijatelj a se silil da se je zmagovito in izpodbud- no smehljal Zamotani gospod s čepico iz oobrovme Je medtem odkiha) strah od srca in zagodrnjal potem sam vase: »Kar pojdita! In jaz sem se hotel s tem dekletom Se poročiti — to, hvala lepa!« Beograd, 25. decembra Zaradi hitrejše reorganizacije jugoslovenskega nogometnega športa je JNS na današnji seji sklenil, da se razpustijo vse dosedanje uprave podsavezov ter poslovni odbor subotiškega nogometnega podsaveza ter v roku treh dni izročijo posle novo postavljenim odborom. Za vodstvo poslov so bili na tej seji imenovani za vse podsaveze novi odbori, in sicer med drugim: V ljubljanski nogometni podsavez: Dr. Kosti, tajnik direktorja PZ. Franc Šetina, ravnatelj finančne rirekcije. Ante Schnel-ler, priv. uradnik. Ivan Novak, zobni tehnik, Jurij Stanko, priv. uradnik, Mario Kuret, želez, uradnik in Ivo Kralj, Indu-strijec. Odbori bodo imeli nalogo, da po zapisnikih prevzamejo posle, se na prvi seji konstituirajo ter čimprej imenujejo svoje poslovne in kazenske odbore. Dalje jim je naročeno, da morajo v najkrajšem času dostaviti savezu načrte in mišljenja glede odlgravanja državnega prvenstva skupno z mišljenjem klubov, ki so bili do sedaj zastopani v ligah. Vsi klubi morajo v roku 7 dni dostaviti savezu prepise vseh medklubskih dogovorov, če jih imajo sklenjene. Istočasno je J!NTS na tej seji suspendiral in pozval na nujno zaslišanje Igralca Bla-goje Marjanoviča in Dobrivoja Zečeviča. (Kakor znano, sta oba igralca odpovedala sodelovanje na tekmah za balkanski pokal in je ta suspenz najbrže v zvezi s tem njihovim korakom. Op. ur.) Zgovorne številka Nekaj misli ob statistiki društev in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo itala naša vrhovna državna telesno-kultur- na in nacionalna organizacija. Skoda je — in o tem bo treba slej ali prej reči resno besedo — da se telesno-vzgojno delo v Po dolgem — ali menda sploh prvič, odkar obstoja pri nas posebno ministrstvo za telesno vzgojo —■ ležijo pred nami uradni statistični podatki o stanju članstva in drugih važnejših pridobitvah posameznih društev in ustanov, ki jim je vrhovna nadzorna oblast to ministrstvo. Podatki so zaključeni s koncem novembra 1934 in nudijo prav zanimivo sliko o gibanju posameznih organizacij in savezov. Uradni sta-tističarji so gradivo razdelili na 6 osnovnih skupin — sokole, gasilce, strelce, športnike, skavte in planince — in h koncu dodali skupen pregled vsega vežbajočega in nevežbajočega članstva, pri čemer pa so bili vsekakor nekoliko preveč širokogrud-dni. Kajti končno sta si n. pr. sokolski savez ali večina športnih savezov in gasilski savez po organizacijski osnovi in ciljih, za katerimi stremijo, popolnoma različni, tako da aktivni člani takšnih društev nikakor ne spadajo v eno skledo. Ce so bili pri sestavi statistike enako širokogrudni tudi glede številk je treba tudi te prevzeti nekoliko previdno Ne glede na vse to pa smo vendar dobili nekaj vpogleda v velik razmah telesno-kulturnih organizacij, med katerimi uživajo nekatere že največjo pozornost in podporo pristopnih mest, ostale pa delujejo in živijo še samo po zasebni iniciativi pokret pa je v vseh zavzel že takšen razmah, da bo slej ali prej nastalo vprašan-«, kako bi se morlo delo vseh teh društev in savezov usmeriti enotno in pri tem predvsem poudariti nacionalno stran v vzgoji niibovesra članstva, hkrati pa poskrbeti za sistematično in velikopotezno širjenip niihovib idei m°d one ola-sti naš^ea naroda, ki jim zaenkrat stoje ob strani Naimoč-nejša organizacija je sokolski savez, ki ima svoie članstvo včlauleno v 25 ?UT>ah z 927 društvi in 12^2 četami V teh nad ?ooo edinie«b ima SK.l okroglo 34 tisoč članov in članic. 27 tisoč oboiefra -»nraS^aia in t.isoč Hppe Raz»n teara 1p "(*lqm'oni'h V RW.T oVroo-lo 110 OOO podpornih iMcmrtv PtnfiotiVa izkoTUip oVrodo nnn fp P mil, Vvnrir mot* nln- -trirpl in 181 unV/VlolrIV! ilnmnv tfvnl? ftirphn-ioVr»v> im« qtt1 Air t-o. "■Io opmo te ciiVio lr?i*Mo do- volj nazorno kakšen oeromen porast beleži sokolska organizacija, odkar je po- Sokolu v marsičem krije z delom v sorodnih športnih organizacijah; med obema vrhovnima instancama pa se vse češče pojavljajo načelna trenja ali pa kaže medsebojna pasivnost, kar oboje spravlja izvajajoče članstvo v nevoljo. vodstvo pa sili do zaključkov, ki so ideji in uspehom če ne kvarni, pa vsaj ovirajoči. Gasilski savez zavzema v tej statistiki posebno poglavje in se predstavlja z 9 za-jednicami, 105 župami ter nad 2000 gasilskimi četami izvršujočega članstva ima nad 65, podpornega pa nad 55 000. Največje bogatstvo imajo gasilci v 700 domovih in opremi, ki jo statistika ceni na skoraj 110 milijonov dinarjev. Glavno torišče njihovega občekoristnega delovanja je bilo dozdaj v severnih banovinah, zato pa ga čakajo na jugu države še velike in nujne naloge Upanje je da bo po najnovejši reorganizaciji kmalj prodrl tudi do skrajnih meja in tako lahko v celoti izpolnjeval človekoljubno nalogo, ki mu je glavni smoter. Organizacija, ki je po krajevni razširjenosti nekako v obratnem razmerju z gasilci. j-? strelski savez, ki ima glavni del svojih 49 okrožij s 1600 strelskimi družinami na jugu države, toda se v zadnjem času živahno širi tudi po ostalih krajih države. Statistika kaže okoli 57.000 izvr-šujočih članov; zanimivo je, da strelske družine po večini skoraj nimajo podpornega članstva, kar je pa že po načinu udej-stvovanja dovolj utemeljeno Savez ima okrog 165 strelišč in 24 strelskih domov. Razen SKJ uživa brez dvoma največjo popularnost SSS (Savez športnih savezov). ki je poleg sokolskega saveza najpestrej-5a in za naš mednarodni ugled v telesno-kulturnem prizadevanju najvažnejša vrhovna telesno kulturna oreanizaciia SSS !ma včlanienih 13 samostoinih savezov z ''R poHoavozi ir cVora* iooo klubi Aktivnega članstva izkazujejo vsa ta sredifiča ^oortnpcp dPin okroo-io 41 ooo podnome-n» oVnrni enUrot toliko, knr še no-qr>hno notrluie nain trditev n nonnlimn. "ti Pri t^m je odločilna naibrž tudi okoliščina, da so za izvajanja posameznih športnih panog potrebni važni notranji in vnanji pogoji in veljajo v vsaki izmed njih stroga — po mednarodnem merilu določena — pravila, ki množici starejšega članstva jemljejo možnost aktivnega udej-stvovanja. SSS ima v svojem okrilju 529 igrišč (skoraj 3 in pol milijona kvadr. metrov ploskve), in 95 domov; statistika navaja tudi zdravnike in trenerje, toda v tem skoraj ne more biti točna, ker so podatki glede slednjih (pravih trenerjev) običajno velika tajnost klubov. Nogometni savez, ki je med športnimi organizacijami najjačji, pa Imamo ž njim tudi največ križev in težav, združuje 13 jMJdsavezov s 629 klubi in skoraj 23.000 aktivnimi igralci Nogometni klubi so lastniki 30 domov in 361 igrišč (v izmeri nad 3 milijonov kv metrov). Kljub tem visokim številkam pa so razmere v tem športu zelo zrahljane in ministrstvo je pred kratkim moralo spet energično poseči v organizatorno delo vrhovnih forumov. ker je vse delo po dosedanjih sistemih šlo le v korist nekaterih velikih klubov, majhni (in teh je na stotine) pa so bili le dobavitelji poverilnic in priganjači maloštevilnih izbrancev. Prišlo je tako daleč, da so nam zadnje vrhovne uprave v nogometu preskrbele celo nekaj prav edinstvenih blamaž po tujini, tako da je bil prav skrajni čas, da jc ministrstvo tudi tukaj zastavilo svojo odločilno besedo. Številčno na drugem — po moralni kakovosti pa gotovo daleko pred ostalimi — je naš zunskosportni savez, čegar sedež je v Ljubljani, organizacija šteje okroglo 12.000 včlanjenih smučarjev — gotovo je njihovo število najmanj še enkrat toliko — v 6 podsavezih in 110 klubih. Delovanje podrejenih zimskosportnih središč je dozdaj v glavnem obsegalo kraje na teritoriju ljubljanskega ;n zagrebškega in deloma sarajevskega podsaveza. letos pa so se — gotovo je velika zasluga ministrstva, da je končno prišlo do tega — kljub pomanjkanju snega in izredno zapozneli sezoni začeli gibati prijatelji zimskega športa tudi po vsem našem jugu. Ce poj-de razvoj s takšnimi koraki navzgor, bo zimskosportni savez lahko v kratkem tudi po številu članstva prvi med vsemi športnimi udruženji. Razmeroma šibki številčni postavki izkazujeta plavalni in lahkoatletski savez, dasi vemo, da so naši plavači in lahko-atleti dosegli v teku let že marsikateri lep uspeh doma in na tujem. Slednje velja najbolj za lahkoatlete, ki so jeseni s prireditvijo balkanske olimpijade v Zagrebu prestali najhujšo preskušnjo. Dokazali so — zdaj ne bomo spet ponavljali, kaj ni bilo dobro — da so kos ne samo or-ganizatornemu delu takšne mednarodne prireditve, temveč tudi tehničnim zahtevam. ki spričo izredno močne konkurence tudi niso bile majhne. Plavači v svojih analih menda niti nimajo takšnega uspeha »na kupu:, so pa v posameznih nastopih (n. pr proti najboljšim Bvropcem — Madžarom) pokazali, da so vredni jugoslovenskega imena. Tudi ta športna panoga je na jugu države — posebno v notranjosti, kjer primanjkuje modernih plavalnih naprav — še zelo v razvoju. Številke kažejo tole sliko: v plavalnem savezu je 6 podsavezov, 23 klubov in nekaj nad 1000 aktivnih članov; v lahkoatletskem savezu pa 2 odbora z 19 klubi in okoli 1300 aktivnih članov, zdi se, da so vzeti med klube samo izraziti plavalni oz. lahkoatletski klubi, ne pa tudi sekcije številnih športnih klubov, ki gojijo na svojih igriščih več panog. Precej močan po številu — in tudi po slovesu svojih najodličnejših predstavnikov — je teniški savez v Zagrebu, ki šteje 45 klubov, nad 1800 aktivnih igralcev, 14 domov in nad 150 teniških igrišč. Da se ta lepa panoga le prav malo goji strogo športno, temveč mnogo bolj le družabno, kaže število trenerjev, ki jih imamo za vso to množico samo tri. Ker je teniški šport razmeroma drag za klube in igralce, je njegov razvoj v današnjih časih precej v stiski; najtežje je v tem pogledu po deželi, kjer je pač najtežje zbrati za majhno število interesentov dovolj sredstev za vzdrževanje dobrih in dragih igrišč. SSS ima dalje v svojem okrilju še veslaški savez s sedežem v šibeniku z 21 klubi in okoli 1000 veslači; delovanje tega saveza je za zdaj osredotočeno na obmorske kraje, med tem ko je po notranjosti zanimanje za ta šport zaradi pomanjkanja primernih športnih naprav prav neznatno. (Pri nas je veslanje ostalo na stopnji prvih povojnih začetkov!) Dalje sabljaški savez v Zagrebu z 11 klubi in okoli 200 aktivnimi pristaši, težkoatletski savez v Zagrebu z 9 klubi in 250 aktivnimi člani, boksaški savez v Zagrebu s 7 klubi in nekaj nad 100 boksači, kolesarski savez v Zagrebu s 6 podsavezi, 24 klubi in okoli 700 vozači, savez moto-klubov v Zagrebu s 16 klubi 265 (Ji r kači in 7 dirkališči, table-teniški savez v Zagrebu s 23 klubi in okoli 600 igralci ter savez ženskih športov v Zagrebu s 3 podsavezi, 28 klubi in nekaj nad 400 aktivnimi članicami. Med temi športnimi panogami je nekaj še zelo mladih in sposobnih za razmah, nekaj omejenih na specijalne panoge, ki za zdaj še nimajo dovolj pristašev, nekaj pa tudi takšnih, ki jim manjka za pravi razmah samo energičnega vodstva in aekaj podpore odkcderkoli. Vse to so seveda še vprašanja bodočnosti; končno moramo imeti pred očmi da gradimo športno stavbo v svoji državi komaj 15 let in da nas ta kratka doba za izvršitev ogromnega dela, kakor je splošna organizacija športa ni mogla dvigniti do višine velikih narodov na severu ali zapadu. ki imajo tudi v tem morda sto let tradicije. V statistiko so dalje prevzeti naši planinci, ki imajo 11 društev s 115 podružnicami, članstva pa okoli 25 000. Glavno njihovo premoženje je 112 planinskih domov. Tretjino članstva odpade gotovo na naše SPD — torej spet na severne banovine vključno s planinskimi društvi v Zagrebu —, tako da bomo spet prišli do zaključka, da naš jug tudi s planinci še mnogo zaostaja V zadnjem času pa se gibljejo bratje tudi na jugu in verjetno je, da bodo tudi tamkaj kmalu ojačili vrste organiziranih planincev, kar bo tem lažje, ker imata turizem in alpinistika baš v teh še nedotaknjenih krajih idealne pogoje za razmah in ni treba za članstvo v planinskem društvu storiti več kot vzbuditi v človeku ljubezen do narave. Kdor si zastavi ta cilj bo lahko kmalu žel uspehe. Benjamin v tei veliki družini, ki jo nadzira ministrstvo za telesno vzgrolo. so naši skavti Rvo1 savez so si podelili na 10 *un 7 RS steH in 4 klubi ter imajo vsega okoli 7500 članov Organizacija povsod lepo napreduje toda v zadnjem času so se tudi v njej pokazala nerazpoloženja, za ffAli ste ze slišati najnovejše ? Moji Milici ni treba iti na operacijo.« — »Pa kako je to mogoče, ko pa je toliko trpela na hemoridih?« — iDa, ali naš zdravnik je rekel, da pozna neko novo sredstvo, katerega hoče poskusiti, da bi — ako je mogoče, opustil operacijo. Sedaj rabi Milica vsako jutro in zvečer Posterisan mast in čepke, in verujte, delovalo je izvrstno. Prenehalo je krvavlje-nje, neznosne bolečine in srbečica. Zdravnik je rekel, da bo po nekoliko tednih uporabe popolnoma zdrava.« —- »Tako, tako, ali je Posterisan drag?« >Ni govora«. Tuba masti stane Din 36, a škatla čepkov Din 49 in se dobi v vsaki lekarni. Odobreno od min. soe. pol. in n.ir. tdr. B. br. 936 od 10. maja Iflfti. katerih ureditev bo moralo spet poskrbeti ministrstvo samo. V skupnem pregledu, ki vsebuje zbir vseh teh združenj in organizacij — kolikor so sicer raznovrstna po nalogah ui udejstvovanju — pa čitamo res že številke. ki nas morajo navdajati z navdušenjem in zadoščenjem. Citati je treba samo, da imamo vsega 7121 aktivnih edinic v vseh teh društvih, nad 2000 igrišč (na ploskvi, ki bi merila preko 7 milijonov kvadr. metr.) in 1115 društvenih domov. Prav tako razveseljive pa so tudi številke, ki kažejo med aktivnimi (vežbajočimi) Člani odn. članicami 345.000, med podpornim članstvom vseh teh pokretov pa 243 tisoč oseb. Za šport in telesno vzgojo se torej posredno ali vsaj neposredno zanima skoraj 600.000 oseb, torej komaj 5% vsega. prebivalstva v državi. Razmerje res ni prepričevalno ali takšno, da bi mogli pred svetom udarjati na svojo telesno-kulturno stopnjo, toda upoštevati je treba, da delamo tudi v tej smeri res šele prekratko dobo in je še mnogo predelov na našem jugu, kjer bo treba s športnimi idejami šele orati ledino. Tn zato nas statistika o našem športnem in telesno-vzgojnem delu navdaja za bodočnost z najlepšimi nadami. L. S. Zahvala brežiške bolnice Uprava javne bolnice v Brežicah se tem potom prav iskreno zahvaljuje cenjenim gospem Drnovškovi in, Brezigarjevi iz Brežic, Wilemeko>vi z Bizeljskega, Kunejevi od Sv. Petra pod Sv. Gorami, Rabusovi iz Kostanjevice, Benedičičevi iz Senovega in gdč. Lesnče iz Brežic za njihov trud z zbiranjem prispevkov za božičnico bolnikom, ki je po zaslugi njihove požrtvovalnosti nad vse lepo uspela. Lepa hvala tudi vsem darovalcem! REPERTOAR DRAMA Začetek ob 20. uri ČetrteJt, 27. decembra: zaprto. Petek, 28. decembra: VVaterloo. Red Sreda Sobota, 29. decembra; Matiček se ženi. Red B. Stalne abonente reda Sreda in četrtek opozarjamo, da imajo zaradi božičnih praznikov v tem tednu predstavi v petek 28. t. m., in sicer ima red Sreda v drami Raortovo komedijo »Waterloo«. red Četrtek pa v operi Thomasovo opero Mignon. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 27. decembra: zaprto. Petek, 28. decembra: Mignon. Red Četrtek Sobota, 29. decembra: štirje grobjani. Red C. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Nedelja, 30. decembra: Hčerki njene ekee-lence. Ponedeljek, 31. decembra; Hčerki njene ekselence. zadniič. »Hčerki njene ekscelence«, zabavno in duhovito veseloigro ponove v šentjakobskem gledališču v nedeljo 30. t. m. in na Silvestrovo 31. t m. ob 20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah lep uspeh. Objave Pometamo! Vse blago lanskega leta in kar ni več moderno, hočem prodati za novo leto, in sicer za vsako ceno, samo da pride iz trgovine. — Stermecki, Celje. Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Vlogo pri Posojilnici Narodni dom v Mariboru do Din 80.000 prevzamem v polni vrednosti po ugodnih plačilih. — Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra«, podružnica Maribor, pod šifro »Ugodno in varno 35«. • Združenje trgovcev za sreza Maribor levi in desni breg obvešča svoje člane, da je nova naredba o odpiranju in zapiranju trgovin začasno sistirana ln ostane do nadaljnjega v veljavi prejšnja naredba. Velika ljubljanska železnin? išče agilnega atan$e%ja Začetna plača Din 2500. žena v sodobnem svetu Vpliv gospodarske stiske na ženske izdatke Današnjo gospodarsko krizo ne občuti žena nič manj kakor mož. Najhujše je za ženo, ki je družinska mati. Ce ni mož brezposeln, en član družine je pa gotovo skoro povsod, ki ga je zadela odpoved službe, bodisi v njeni ali pa v družini staršev. Treba se je omejiti in ženska, že itak vajena na bolj skromno življenje, je tudi zdaj prva, ki se odreče marsikdaj vsemu, kar ni neobhodno potrebno. Prav tako je prizadeta tudi neporočena žena, saj ima skoro vsaka kakega svojca, ki ga mora podpirati. Tako je danes skoro vsaka ženska pri-morana, da razmišlja, kako in kje naj omeji svoje izdatke. Tu pa marsikatera napravi napačen korak, napačen račun. Čemu naj se odreče, kje naj hrani? Pri obleki, nogavicah, negi frizure, pudru? Ah, vse to je tako potrebno, tu hraniti, je pač tako hudo! Kar mora biti, mora biti! Kaj poreko znanke k še povečani skormnosti v obleki? V resnici, tudi to ni brez pomena! Naposled jih pride prav mnogo do zaključka, da še najlaže pogreše »duševno hrano«. V svoje največje zadoščenje se spomnijo, da so naročene na to in ono knjižno kolekcijo, na razne liste in revije. To se bo še najmanj pogrešalo, pa tudi zunanji videz bo najmanj trpel. Res je: treba je podpirati kulturo naroda. Toda danes smo v stiski, časi so hudi, treba se je prebiti skozi življenje. Res je. da so nekateri obžalovanja vredni primeri, ko se mora ženska prav vsemu odreči, tudi najpotrebnejšemu. So pa tudi taki primeri, kjer stiska ni tako velika in bi bilo treba redukcijo izdatkov samo malo porazdeliti, pa se ne hi bilo treba odreči kulturnim dobrinam, ki nam jih nudita naša knjiga in revija. Toda tudi kadar izbira med temi, kaže mnogo žen tnalo vzajemnosti, saj se izdajateljice ženskih listov pritožujejo, da so prav ženski listi tisti, ki jih ženske najprej žrtvujejo, kadar reducirajo svoje izdatke. Saj jih ne potrebujejo, saj jih dobijo pri sosedi, znanki ali pa v kavarni, pa še inozemske po vr- hu, ki so po znanem pristno slovenskem vrednotenju gotovo več vredni kakor domači. Čemu torej? Da podpirajo z naročanjem skupno zadevo, domačo reč, da prinašajo drobec h kulturnemu dvigu naroda, jim še na misel ne pride, pa je tudi za mnoge od njih brez pomena. Drugi, še bolj nepotreben izdatek kakor naročnina za ženske liste, je članarina za ženska društva. »Oh, kaj pa imam od društva! Se vesela sem, da mi ni treba poslušati tistih zoprnih feministk. Imam svojo službo in moža, drugo me ne briga!« Pa glej žensko pozabljivost! Prav ta žena pride vsa razjarjena ob neki neprijetni priliki: »Kaj pa delajo ženska društva? Ali spite? Ali se ne boste zganile,« Ni rekla »bomo«, ampak »boste«. Niti na misel jim ne pride, da so porazi, ki jih doživljamo, naša skupna krivda. Kritizirati, dobre nasvete dajati, omalovaževati tuje delo — to je najlažje vrste delovanje. Precej huje pa je delati, še huje kaj doseči, posebno z ljudmi, ki tako pojmujejo vzajemnost. Danes se bližajo nam ženam hudi časi. Mnogi izmed nas jih že okušajo v vsej bridkosti. Čas, je, da strnemo svoje vrste v vzajemnosti, na katero moramo misliti pri vsem našem dejanju in nehanju. Položaj žene domačinke v kolonijalnih deželah. Mednarodna ženska zveza je predložila Društvo narodov spomenico, kjer zahteva, naj se zavzame Društvo narodov za izboljšanje položaja žen domačink v Ka-merunu. Spomenica zahteva, naj bi se zaščitili interesi teh žen vsaj v nastopnih točkah: 1. Prepove naj se sklepanje zakonov z dekleti, ki še niso dovršile 14. leta. 2. Tudi dekle, ki šteje nad 14 let, mora samo privoliti v zakon. 3. Oblastveno naj se priznajo tudi monogamni zakoni, sklenjeni na podlagi krščanskih veroizpovedi. 5. Vdovam naj se dovoli, da razpolagajo same s svojimi osebami in s svojimi otroki, to se pravi, da naj se njim samim prepusti, ali hočejo ostati po moževi smrti v moževih družinah ali v svojih lastnih ali se lahko spet omože. Spomenica nujno zahteva preiskavo razmer v pogledu možitve teh de- klet, katerih prodajanje in kupovanje je v tej deželi še zelo v navadi. Tudi se izreka spomenica proti prodaji deklet v javne hiše in proti reglementaciji (zapiranju prostitutk po javnih hišah), zlasti pa za odpravo strogo zaključenih okrajev po nekaterih afriških mestih, kjer edino se smejo prostitutke javno kretati. Ti deli mesta so ponekod celo pregrajeni z obzidjem in prostitutke (ki so bile v ta del mesta največkrat prodane) ga ne smejo prekoračiti. Tudi kupovati smejo samo pri svojih trgovcih, ki jih lahko po svoji volji izkoriščajo. Četudi pravijo, da je suženjstvo odpravljeno, je vendar življenje teh žen suženjsko v najslabšem smislu besede. Emancipacijsko stremljenje kitajske žene. Medtem ko smatramo pri nas učitelje-vanje kot izrazito ženski poklic, je to na Kitajskem nekaj novega, kajti žena izkuša tam priti v učiteljski poklic šele zadnja desetletja, vendar je bilo že 1. 1923. na državnih učiteljskih šolah 21 odstotkov žensk. Danes študirajo nekatere Kitajke že celo teologijo. Udejstvujejo se že v vseh poklicih ter uspešno vodijo celo lastno žensko banko v Sanghaju. Ze v začetuk 19. stoletja je zahteval ugleden kitajski pravnik enakopravnost žene z možem ter je posebno poudarjal načelo enake morale. 2e 1. 1901. je začel izhajati list, ki se je odločno zavzemal za ženske pravice. L. 1911. so žene predložile pri vladi v Nankingu spomenico, kjer so zahtevale enakopravnost udej-stvovanja v javnem življenju in odpravo suženjstva in konkubinata. Takrat teh ženskih zahtev še niso upoštevali. L. 1922. so dijakinje v Pekingu ustanovile Društvo za žensko volilno pravico in Ligo za ženske pravice. Ti dve organizaciji, ki sta zelo hitro utrdili svoj ugled, sta zahtevali v prvi vrsti enakost v javnem življenju in v zakonu, zlasti pa posestno (lastninsko) pravico, zlasti pravico podedovanja in enako plačilo za enako delo. Provinca Honau je prva priznala ženam enakopravnost v javnem življenju in je že 1. 1921. poslala žensko zastopnico v pekinški parlament. V zadnjih letih se ženske organizacije hitro množe. Največ vpliva so si pridobile v Kantonu. Tu se je na pr. 1. 192T7. udeležilo neke javne manifestacije 250.000 žen. Pri-letošnjem zasedanju Društva narodov je bila letos prvič zastopana tudi Kitajska od ženske delegatke. Položaj žen v Avstriji. Kakor povsod, so tudi v Avstriji žene zlasti v bolje plačanih "oklicih izpostavljene neprestanim napadom, ki jih povzroča brezposelnost moških, d > pa tudi reakcionarstvo tistih žensk, arne ne znajo vršiti poklicnega dela. Argumenti, s katerimi nastopajo proti poklicnim ženam, so še iz prvih let borbe za žensko enakopravnost dovolj znani in tudi že neštetokrat ovrženi, a vendar se jih poslužujejo danes nasprotniki bolj pogosto kakor kdaj doslej. Žena, ki je zlasti v Avstriji mnogo dosegla, je šla mirno svojo pot, mlajša ženska generacija celo mnogo preveč mirno in brezbrižno, saj ni hotela spoznati, kako peščena so tla, na katerih stoji zgradba njene osamosvojitve in njenih pridobitev. Najmlajša gcneracija postaja bolj borbena, ker je pač bolj ogrožena. To se najbolj čuti na vseučiliščih. Medicinska fakulteta je izjavila, da dijakinj nc bo oprostila plačevanja taks z utemeljitvijo. da "za ženski študij ni upov«. V Avstriji pošiljajo žene v tako zvane ženske poklice (kar je značilno za ideologijo vladajočih), ki so: bolniška oskrba, gospo-dnijstvo, oskrbne sestre, krojačice itd. Skratka ženi dovoljujejo dostop samo v poklice, ki so slabo plačani, zahtevajo mnogo truda, ki so v socialnem pogledu na nižji stopnji in ne nudijo nikake preskrbe za starost. Tako zvani »ženski značaj« je samo pretveza za kruhoborsko gonjo. Toda še te službe naj bi bile dostopne samo neporočenim ženskam, kajti poročene bi se morale takoj umakniti iz vseh služb. To pa seveda zato, da morejo izvrševati svoje materinske dolžnosti. V kakšnem nasprotju so take utemeljitve z dejanskim stanjem, pa priča uredba, po kateri mati, ki ima tri ali več otrok, lahko še nadalje izvršuje svoj posel. Treba pa je pripomniti, da so se pri redukcijah žen in hčerk v Avstriji strogo ozirali na eksistenčni minimum moža, odnosno očeta in na število oseb, ki jih mora preživljati dotični, ki prihaja pri redukciji v poštev. Eksistenčni minimum za zakonski par znaša približno 3000 Din, pri akademsko izobraženih parih 4000 Din. Pri nas, kakor vemo, niso postavili eksistenčnega minima, temveč so reducirali pavšalno, in sicer draginjske doklade, tako da so najnižji najbolj prizadeti. Uredbe o eksistenčnem minimu v Avstriji pa veljajo samo za pare, ki so že poročeni. Uslužbenka, ki se kdaj poroči, se avtomatično odpov« službi. Na ta način je večina mladih žen obsojenih na prisilen celibat. Kakor povsod tudi v Avstriji zamenjujejo poslcdico z vzrokom in naprtujejo ženam krivdo za brezposelnost moških. Spričo te katastrofalne ogroženosti poklicnih žen in njihovih družin se združujejo žene ter pozivajo v e-notno žensko fronto, ki naj brani skupne pravice: »Gorje onemu, ki stoji osamljen! Če pade, ni nikogar, ki bi ga dvignil!« Morda nam bodo dale avstrijske žene vendarle lepši zgled vzajemnosti, kot ga doživljamo na pr. pri nas! Slepar Pcieržaj bo sojen v Ameriki Dnevnik naših izseljencev »Glas Naro-ra«. ki izhaja v New Vorku, je objavil 7. t. m. naslednje poročilo, datirano z Dunaja: Avstrijska vlada je sklenila, da ustreže zahtevi Združenih držav o izročitvi Ivana Poderžaja, katerega sumijo, da jc zakrivil, da je newyorška odvetnica A. Tufverson brez sledu izginila. Proti Poderžaju so Združene države dvignile obtožbo bigamije, kar je po ame-riško-avstrijski izročilni pogodbi vzrok za izročitev zločinca. Poderžaj je bil v dunajskem zaporu žc od junija. V nekaj dneh bo Poderžaj izročen dunajski policiji, ki ga bo odpeljala do nemške meje. Od tam ga bodo nemške oblasti spremile do Hamburga, kjer ga bodo na ameriškem parniku sprejeli v svoje varstvo ameriški detektivi. Tufvcrsonova jc izginila tri tedne po poroki s Poderžajem. Tedaj pa je imel na Dunaju že ženo, s katero se je poročil šest mesecev poprej. Prvotna ameriška zahteva pod obdolžbo krive prisege je bila zavrnjena, ker v Avstriji kriva prisega ni zločin ter zaradi tega ni zadosten vzrok za izročitev. Kupujte samo domače blago! Dovršeno z eksperimenti, ki so Vas dovedli k meni. Zahtevajte ,011a4 Tropic TVORNICA LINOLEJA ki je zelo sposobna v proizvodnji dražjih in cenejših vrst, išče ZASTOPNIKA !ki je vešč in marljiv ter pri odjemalcih dobro vpeljan. — Ponudbe z referencami, sliko in ostalimi podatki naj se pošljejo pod ;Sifro »\V. E. 276-31« na: Interrekiam d. d, IZagreb, >lasarykova 28. 11517 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 DOBRO IN PO CENI to je rudečilo za lice in za usne Violet - Pariš Depot: DROGERIJA KANC, Nebotičnik in židovska ulica. 10832 v novem tetu ilUiili iiiiiiinroiiiiMi S prihodnjim zvezkom prične ilustrovani tedenski obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« svojo SEDEMNAJSTO KNJIGO. ki bo prav tako kakor vse dosedanje, posvečena intenzivnemu delu za razširjenje duhovnega obzorja širokih množic našega naroda. Prav naša sedanjost, ki zaposluje živce vsakega posameznika v najvišji meri, zahteva bolj nego vsaka druga minula doba sproščenja in odklona od vsakdanjih skrbi in težav. Zato ni čudno, da imajo n. pr. nogometne tekme toliko navdušenega občinstva. Toda ravno zate se sklicujeta znanost tn umetnost na svojo ponosno pravico do vzgoje množic, kajti ZNANJE JE SJDLA, ki premaga prej ali slej vse življenjske neprilike — sila, pred katero eo brez moči vsi trenutni pojavi kakršnekoli krize. S tem prepričanjem bo izpolnjeval obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« todi nadalje svojo dolžnost vzgojitelja množic in preroka boljših časov. Kakor doslej, tako bo tudi v bodoče skrbel »ŽIVLJENJE IN SVET« za povzdigo duhovnega nivoja svojih naročnikov s poljudno znanstvenimi članki o vseh aktualnih vprašanjih sodobne vede, kakor tudi z zdravim razvedrilom in zabavo. V novi knjigi začne izhajati za naše čase pomembno in aktualno delo Essad bega ZAROTA ZOPER SVET z dokumentiranimi opisi najskrivnostnejše in vsevedne organizacije na svetu: Ceke ali GPU, ki obvlada s svojim terorjem šesti del našega planeta. Nadalje bo priče! izhajati silno napet potopis s slikami OD ATLANTSKIH BREGOV DO ANDSKIH VRHOV in nič manj zanimivejši in prav tako bogato ilustrirani potopis MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV Poleg leposlovnih prispevkov naših književnikov bo začel izhajati kmalu po novem letu ia plemena Kusangov, ki uživajo mrtvece. Poleg leposlovnih prispevkov naših i novem letu IZVIREN SLOVENSKI ROMAN ki bo s svojo vsebino priklenil nase vse čitatelje. Navzlic hudi gospodarski krizi se zaveda lastništvo »ŽIVLJENJA LN SVETA« svoje vzvišene dolžnosti nasproti naročnikom revije in je zato sklenilo, da kljub izpopolnitvi vsebinskega in ilustrativnega dela obzornika ne poviša naročnine v pričakovanju, da ga bodo naročniki podprli s točnim plačevanjem itak malenkostne naročnine in s pridobivanjem novih naročnikov. Uprava in uredništvo tedenske revije , ŽIVLJENJE IN illlll! LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 SVET4 (Tmoski S ta ženske jemljejo s» zdravljenje seksualni« slabosti in nerazpoloženja, motnje v ssasa SsK neškodljive hormonske „VI • HA - GE« sa moSke (rjave), » (roza). Sestavljene so iz PrePai*™ TvsS lekarnah. GLAVNI DEPOT: Cene pilulam a moške (rjave) in za ženske (roza) 9° škatlica 30 komad. Din 80.—. Originalna Škatlica 100 kom- * žepnim etuiem Din 22CL-. Zahtevajte obenem z na^čUom zanimivo to poučno brošuro »Zdravljenje spolmh motenj pri moškem to ženski«. Odobf«o od ■« «>c-pol. m »»• Mali oglasi Vrednote Beseda I Din, davek 2 Dio. za Šifro ali dajanje oaslova S Dia. Najmanjii anesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato ln srebro k B p • j • -»fraerij« aragil) bone T Ljubljani. Eiraka »tac* Sterr 36 — vhod a Vidovda.twke oeate (pri go sUltt M^tiD*). 70 Vsakovrstno zlato kopaj« oo oaj-nSjih wMt CERNE - fuvelir Ljabljans VVolfova ollea 1 u» r* Beseda I Dio, davek 2 Dio za iifro ali dajaoje aaslova 5 Dia. Naimanjii zaesek 17 Dio. Pumparice povrinlkl, obleke, perilo itd. najceneje pri tvrdfci Presker, Sv. Petra c. 14. 133-6 Oblačila Beseda 1 Dio. davek 2 Dio. za iifro aH dajaoje aaslova S Dia Najmanjii znesek 17 Dio. Obleke za gospode »gna/rija po oajmod^n**;-Sih krojih fcrvTBUio ee pri ega.iočih po ogodraib ee sab Joeip Go«. modni atelje. Kolod-rocaka St. 6 218-13 t0LčN\ Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje brezplačno gl. zastopnik za JugosL The Salvat apoteka Sv. Ivan, Zagreb, Kaptol 17. JUL Beseda 2 Dia. davek 2 Dio za iifro ali dajaoje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 20 Dio. »17« doma čaka moje važno p smo PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. bi 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako bi zdravo kri, močne In zdrave živce In Izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litrska steklenica Din 35.—. Reg. 8. br. 4787-32 GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsljajnejše Jugoslovensko BERMET—VINO Črnino Iz Praške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. SLABOTNIM Sodobni &lov«k tm t pri »fcah akrajn« fcrrt/oe nape toeti: depresija. £M«[>-6n'0eit preraaa rzmučenoe* živčna razrveooet — vidite, na čem wpe dan« mnogi — Med tem j« tu anfrtveoo lojraa.no d« regulira &ke tratu iz ilea tniadilb in mo&st) iirafc '»K A L E F L DI D«] 6e preide t teto. lzJočevaioo d«iovaaj«-vwih žlez. krepf organizem in uravnoveša iivinr r »tem tako da postane Sovofc zopet močan, epotoben za d«l*> vn borbo ta »voj obets-nofe — Brezplačno de tajloa itera.ta.ra. zahtevajte: Beograd. Njegoševa o Miloš Markovi*}. »Kalefluld« ee prodaja ▼ Mcarnah in drogertjati Giavrvo »kiadičfce drogerija M-jSkovid f Oo.. Beograd - Reg Sbr 10637/33 9G6" Seseda I Dio, davek 2 Dio. za iifro ah dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjii znesek 17 Dio. Vina prvovrstna črna in bela, Vaai nudi za praznike po ugodoi ceni. ln postav) ca dom od SO litrov o a p r a j - Belokranjska klet« Linbljana VH. Gasilska nI. it a 31823-33 Kapital Beseda I Dia. davek 2 Dio za iifro ali dajanje aaslova S Dio. Najmanjii znesek 17 Din Posojila na hmnilTK- knjižic« dajem« pod agudmire pogoji oo daljšo iobo. — Preko 2000 zadrtržmkov Ptička itediooa — Zagreb Nai zastopnik: Zore Rudolf Ljub!;aD« Gleda iffea tu. it li2. Telefon 3S-10 Za priemeo odgovor 3 Din v znamkah. 239-16 Posredujem denar vseh denarnih zavodov na hranilne knjižice Rudolf Zore, LJubljana Gledališka 12, telefon 36T7--6 Bančne vi. knjižice kopojemo. pr«xie;amo. jod bardiramo nijkalantneje. — Izplečam-i laioj v gotovini Poslovna zavod d d. Za greb Praška al. 6/U TeJ. irat 38-38 Za odgovor priložiti 3 Din v znamkah. — Gen. zastopstvo ta Ljub ijano in dravBko banovino Menjalnic.1 FranUr. Ljub Ijana, Tj-rševa (Dunajska) cesta 91. 282-16 Razno Beseda t Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanie aaslova 5 Din Najmanjii zaesek «7 Dio PREMOG DRVA In K ARBO PAKETI pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Kurja očesa Na-jt>ol;Se sredetvi) protz kurjim očesom »Claven« je ma^s 3 £ Dobite r lekarnah, drogen jah tU naravno«! n vvor ndc« gla-vnega sk'».diišča čuvajte se ponaredbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Novoletni dar Za boljše spoznavanje naših prvorazrednih mesnih izdelkov razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 10 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi v teži od 1 kg. Paketi so težki netto 4% kg in stanejo po povzetju Din 82.—, ako se pa denar pošlje vnaprej, Din 78.—. HERZ IN SIN, tvornica salame in konzerv, Banat.ski Karlovac Sredi Maribora (Mlinska 8) prodam renovirano hišo; lokal, 2 stanovanji {120 tisoč dinarjev gotovine, drugo knjižice). 35538-20 Klavirji pianlni Kupujte na obroke od Din 400.— prve sveMn tabmk&te B0-iendorfer. 8teinway For-stat P&fjrot 061x1 Sv.iigt '►r-g-m.. fc; m 3«}fk>rtk> naj>oijši I ar^scitna mehanika Prodaja ah a-ključn- > soda- i2v*d«ne« in bivš! Biiteij Ui.ice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vojal Beethovnove alice). 14-26 8eseda 1 Din. davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din Nairranjšl znesek 17 Din. Britje 2 Din striženje 4 Din Obiščite najcenejšo. prenovljeno. čisto brivnico >Rapid< na Sv. Petra c. žt 25. 34800-30 Dobro vpeljano gostilno prodam. Odkupnina po dogovoru; koncesija ni potrebna. Nasloi v ogl. odd. »Jutra« 35540-19 PARKETE hrastove bukove najceneje JOS. R. PUH LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513 PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠI« OSEBAH. Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer predno ležejo spat, Ln zjutraj predne vstanejo. Zvečer vam bo po masaž telo lahko, uživali boste globoko spa nje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v oreroienem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost ir življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br. 18117.32 Občana U'ft»t;a-Ba Mesta: pogrebni zavod JERICA ZRIMC, roj. MENCEJ naznanja v svojem in v imenu svojih otrok RUDITA in VERE prežalostno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, zlati oče in svak, gospod Janez 2r!mc bivši vrtnar tobačne tovarne in posestnik, v sredo, dne 26. t. m. v starosti 55 let. Pogreb našega blagega pokojnika bo v petek, dne 28. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Hradeckega cesta št. 41 k Božjemu grobu v štepanjo vas. V Ljubljani, dne 27. decembra 1934. Globoko žalujoči ostali reiuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodne tiskarno d A kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratn) del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani 02000002000202010202000200000201000202000102000053485301000000010202010201