IGRA »ŠKARJICE BRUSITI« NA SLOVENSKEM OZEMLJU
Niko Kuret
V gradivu otroških iger, katerih zapisi dotekajo Inštitutu za slo-
vensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti od
srede 1953 dalje, je hilo do 31. marca 1955 med okrog 1300 igrami in nji-
hovimi inačicami vsega 26 zapisov igre »Škarjice brusiti«.^ Ker v gradivu,
žal, še vse doslej niso zastopani vsi okoliši slovenskega ozemlja, ima raz-
bor doslej zbranega gradiva le relativen pomen. Kljub temu so nekateri
dosedanji izsledki zanimivi.
1. Razširjenost. Po krajih in pokrajinah soi zapisi porazdeljeni
takole:
Gorenjsko: Bled (911=), Spodnje Gorje (111), Laze (276), Zgornja Bela pri
Preddvoru (259, 690). Tolminsko: Bovec (584), Idrija ob Bači (2). Goriško: Šem-
peter pri Gorici (912), Višnjevik v Brdih (830). Kras: Opatja sela (116). Ljub-
ljana: Vič (601). Dolenjsko: Šentjernej (867), Kostanjevica (1002), Podbočje pri
Kostanjevici (992). Gornja Üraoska dolina: Vuhred (312). Mislinjska dolina:
Muta (214). Šaleška dolina: Šoštanj (771), Zavodnje pri Šoštanju (79). Spodnja
Savinjska dolina: Ruše pri Petrovčat (217). Rogaški okoliš: Rogaška Slatina
(764). Ptujska okolica: Domova (499). Haloze: Cirkulane (751). Prlekija: Ljuto-
mer (747), Boreči in Križevci (1059). Prekmurje: Murska Sobota (1098), Beltinci
(1041).
Manjka vsak zapis iz Gornje Savske doline, iz Bohinja, iz škofje-
loško-cerkljanskega hribovja, z Notranjskega, z jugovzhodnega Krasa in
slovenske Istre, iz Ribniške doline in Suhe krajine, iz Bele krajine, iz
Gornje Savinjske doline, s Pohorja, s Kozjanskega, iz Slovenskih goric,
manjkajo zapisi iz Slovenske Koroške in iz Beneške Slovenije. Ce pa si
predočimo zastopane okoliše ali pokrajine na zemljevidu, vidimo, da
zajema mreža vse slovensko ozemlje v mejah Jugoslavije, in upravičeno
domnevamo, da je igra znana vsaj poi vsej matični Sloveniji.
2. Ime. — Najpogostejši naziv je »škarjice brusit« (Kostanjevica:
»škarce brust«, Cirkulane: »škorjice brusit«, Ljutomer: »škorjice bru-
siti«) — vsega polovica primerov, 13. — Malo bistvena inačica je »škarje
brusit«, 11 primerov.
»Zlate škarjice« so tolminska posebnost (2 primera).
3. Potek. — Potek igre je v vseh zapisih v bistvu isti in splošno
znan: Potrebni so öajmanj 4 udeleženci. Vsi razen enega se postavijo na
* Igro sem objavil v svoji zbirki »Veselja dom«, Ljubljana 1942, 12.
" Številka pomeni zaporedno številko v arhivu otroških iger Inštituta za
slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani.
17* 259
Niko Kuret
določeno stalno mesto, preostali udeleženec hodi od enega do drugega in
sprašuje. Vsak ga pošlje k naslednjemu. Za njegovim hrbtom udeleženci
menjavajo prostore. Ce se mu posreči, da pri tem zasede kakšno prazno
mesto, mora naprej spraševati tisti, ki je ostal brez mesta.'
Razlike se pojavljajo v kraju, ki ga udeleženci med igro zavzemajo.
Najpogosteje se postavljajo k drevesom (12 primerov) ali k drugim pred-
metom (zidu, ograji, kamnu in podobno, 4 zapisi). Ponekod pa zarišejo
udeleženci v primernih razdaljah manjše kroge v tla in se vstopijo vanje
(2 primera). Drugod spet koleba raba med drevesom in krogom (2 pri-
mera). Zanimivo je, da igrajo* v Zavodu jem in v Šoštanju v kolu (udele-
ženci stoje v krogu, sredi kroga hodi »spraševalec«), v Domovi pa v
ravni vrsti. — Nekateri zapisi teh podatkov ne navajajo.
4. B e s ed i 1 o. — Pri istem poteku igre ima »spraševalec« v različnih
krajih različno vlogo.
A. Spraševalec j e brusač.
a) Obrazec: »Imate kaj škarjic za brusit?« — 911 (Bled), 601 (Ljub-
ljana-Vič), 764 (Rogaška Slatina).
b) Obrazec: »Brusim, brusim...« — 276 (Lazepri Gorjah), 111 (Spod-
nje Gorje: Brusim, brusim škarjice, kje so moje škarjice?), 690 (Zgornja
Bela: Škarjice brusim, oj, kje je moj dom?; inačica iz Bašlja: Škarjice
brusim, kdo jih kaj da?), 867 (Šentjernej: Škarce brusim, škarce brusim,
ke so škarce?).
B. Spraševalec n i brusač.
a) Obrazec: »Kje brusijo škarje (škarjice)?« — 259 (Zgornja Bela),
116 (Opatja sela), 771 (Šoštanj), 214 (Muta), 312 (Vuhred), 217 (Ruše pri
Petrovčah), 499 (Dornova), 1059 (Boreči in Križevci pri Ljutomeru), 1098
(Murska Sobota), 747 (Ljutomer: Ge bi škorjice nabrüsa?).
b) Obrazec: »Pri kom brusijo škarje?« — 992 (Kostanjevica: Ali pri
vas brusijo škarje?), 79 (Zavodnje pri Šoštanju: Pri katerem sosedu škar-
jice brusijo?), 751 (Cirkulane: Se tu brusijo škorjice?).
C. Vpraševanje po (zlatih) škarjicah.
584 (Bovec: Kje so zlate škarjice?), 2 (Idrija ob Bači: Ci so zlate
škarjice?), 850 (Višnjevik: Kje so škarjice?).
V enem primeru besedilo ni navedeno (1041, Beltinci).
5. Potrebščine. — Spraševalec hodi okrog z dvema paličicama,
ki ju drgne eno ob drugo (11 primerov). Spraševalec drgne kazalec ob
kazalec (2 primera). 13 primerov ne navaja ničesar.
' Navajam zanimiv zapis iz H a 1 o z v narečju: »Več dece pride na poši
fkiip. Saki stopi k svojemi drevi. Eden pa zeme dve polce pa hodi od enega do
drugega. Pri prven pita: ,Se tii brusijo škorjice?' Ovi reče, ka ne. Te pa ije do
drugega. Toti jemi glih tok reče. Pri prvih dveh nič ne oprovi, pa še ije k
tretjemi; prvi pa drugi pa med totin cajton zame jata mesta med sobon. Če se
totemi, ki brusi škorjice, posreči, ka prehiti enega, ka pred skoči k drevi, te
brusi škorjice dole tisti, ki je osto brez dreva.« (751, Cirkulane; zapisovalec, žal,
ni naveden. Gradivo je dostavil ravnatelj nižje gimnazije Janez Pucko.)
260
Iz zgodovine ljudskih iger na Slovenskem — II
Summary
THE GAME OF "ŠKARJICE BRUSITV IN SLOVENIAN TERRITORY
Since mid-1953 the Institute for Slovene Ethnography at the Slovene
Academy of Arts and Science in Ljubljana has been systematically collecting
children games from Slovenia. The author, who is in charge of the "Games,
Plays and Customs" department of this Institute, has found altogether 26 re-
cords of this play out of 1,300 that have been received by the end of March,
1953. The geographic distribution of this play roarrants the conclusion that it
is in fact known all over Slovenia. The play is named "Whetting Little
Scissors (or: Scissors)" as well as only "Golden Scissors". The rules of the
play are everywhere the same with only such differences as follows: the players
stand against trees (12 instances), against other objects (4 instances), each stands
in his own small circle (2 instances), all stand in a straight line (1 instance),
while 5 records do not contain any such information. The words, spoken by
the odd player show three variants: A) the odd player is a grinder (7 instances),
B) the odd player is not a grinder (13 instances), C) the odd player inquires
only after the little (golden) scissors (3 instances), while one record contains
no such information. The requisites needed are two small sticks, which the
odd player rubs against each other (11 instances), while in two instances the
odd player rubs one forefinger against the other forefinger. Thirteen records
contain no such information.
261