SPECIALIZIRANE POSLOVNE ZVEZE
GdT nastanka prvih speciaJiziranih po-slov^nih zvez je nrindlo tako malo časa, da še ni niogoče ,p<xiati kakršue kolj ocene njihove vloge iu vrednosti. lzkušenj prav-zaprav ni mnogo, a rezultati še niso sle-dili in lako večini zadružnih kadrov še ni jasno, ali bo s tako organizaoijo zadruž-nega omrežja dosežen pravi namen. Pred sprejemom te odloeitve so namreč v br-čanskem okraju zelo živahno razpravJjali, ali naj se takoj preide k specializiranim zvezam, ali pa naj se ostane pri splošnih poslovnih zvezah, ki bi z razširjenimi na-loganii izkorisiile bogate izkušuje števil-nih odkupnih podjetij, ki so že prej de-lovala v vseh občinah. Argumenti, naj se ustanovijo štiri splošne in ena specializi-rana poslovna zveza za tnebanizacijo. so bili zasnovani na dejstvu, da imajo sedn-nja podjetja na razpolago izvežbane ka-dre in da se je obstoječi organizaciji že poverila skrb glede pospeševanja kmetij-stva v celoti. To naj bi bila prva stopnica k popolrti rforganizaeiji. Plenum Glavne zadružne zveze Bosne in Hercejrovine pa je vendarle sklenil, naj se ustanovijo tri specializirane zvez«. in to za rastlinsko pM>iz\odnjo, za živinorej© ia za meliani-zacijo. Namesto splošne zveze so bili usla-novljeni na terenu samo obrati specializi-raiiih zvez, ki so začeli poslovati v za-četku, letošnjega aprila.
V začetku se v mačinu poslovanja ni nič spremenilo. Glavna dejavnost obra-tov ^ specializiranih zvez je bila odkup kmeiijskili pridelkov. Edina razlika v primerjavi s prejšujim poslovanjem je bila v teui, da so bili obfati, ker pripa-dajo specializiranim zvezam, omejeni v vrstah odkupa. Ker je postajala njihova odkupna dejavnost čedalje manjša. se je začelo dvomiti, ali je nova organizacija dobra. Med letom pa se je pojarilo pri proizvajalcih, in torej tudi pri zadrugah, čedalje pogostejše povpraševanje po re-produkcijskem raaterialu, kakovostnem semenu, umetnih gnojilih, sredstvih za varstvo rastlin. po plemenski živini, sadi-kah in tako se zadruge vse bolj po.gosto obraeajo na specializirane zveze. Raz&n odkupa postaja skrb za preskrbo kmeto-valca z reprodukcijskim materialom po zadrugali nova vs<?bina dela te-li zvez ali njihovih obratov. In prav zato, ker poslu-jejo danes na ozemlju brčanskega okraja specializirane zveze, je bila ta pokrajiiia ' leto.s za jesensko setev bolje oskrbljena kakor kdaj koli  prej.
Kljub iemu pa sta še dva velika pro-blcma. ki ju je treba reševati. Prvi je problem kadrov. Firma je bila spreme-njena — odkupua podjetja so se spreine-nila v obrate, a kadri so ostali isti. Do nedavna  noben  obrat  ni  imel  agronoma.
Okrepljene zahtcye proizTajalceT-, ki če-dalje bolj prosijo za poinoč, saiijo obrate, da zamenjavajo kadre, da čedalje bolj iščejo tudi kraetijske strokovnjake in ob njili tudi dobre irgovce. Številni obrati 90 že rešili ia probk-m ali pa so na tem, da ga botlo v kratkem rešili. Drugi problem je nekoliko lx>lj zaplelen. Podjetja, ki so poslovala z vsenii kmetijskimi pridelki, včasih tudi izven svojega področja, 90 imela sorazmerno nizke stroške. Gibali so se mcd 5 in 6 odstotki. Danes, ko se je število ljudi nekoliko porečalo, se stroški dvigajo na 10 in več odstotkov v razmerju do prometa in tako se zastavlja vpraša-nje, kako bodo obrati in specializirane zveze v eeloti rešili svoj neugoden ma-terialni  položaj.                              I. B.