P«LteliUL plačana v gotovini Oena 1.50 din lzhaja vsak prtnk ob 14. — Naročnina enafta mcscčno po poiitl 5 din, v Celju z dostavo na dnm po raznaSalcih 5.50 din, za inoremstv* 10 din — Lheilnifltvo: Ccljc, Strossm:iy«-.rj«»a ulica Stev. 1, pritHčje, dcsno; uprava: levo — Telefon štov. 65 — Ilnčun pri pofitncm Lek«v- ncm zuvfuhi v I.jiibljani štev. 10.666 Leto XXIII. Celie, oetek 28. lebruaria 1941 Štev. 9. Borba ideologii Mnogo ljudi je, piše beograjska »Slo- ˇenska misao«, — najbrž je to večina Sloveštva — ki postavljeni pred do- godke vidijo samo malo število dejstev V ozkem krogu neposredno pred svojim noaom. Duhovno leni in nesposobni, da s evojim uinom in pogledora prodro da- Ije od tega ozkega kroga in vidijo zvezo v ozadju. ki predstavlja vcliko stvarnost, od katere jc odvisno vse in ki daje vsemu značaj, proglašajo svoj krog dejstev za edino stvarnost, glede vsega oßtalega pa si domišljujejo, da ne ob- stoji, In imenujejo to idealizem. Sebe imenujejo realiste in so prepricani, da imajo vso modrost. Celokupno človeško izkustvo pa je jaano dokazalo, da je modrost ten na- miflljenih realistov bedna in plitva. Pi"vi konflikt uniči njihovo stvarnost ali ji popolnoma spremeni značaj, tako da jim oetane samo jadikovanje na ruševinah in da se »ami obračajo po vsakem ve- tru, ki trenutno piha. Prava stvarnost, ki ustvarja zgodovino, preobrazuje zem- Ijo in melje človeška pokolenia v dro- ben prah, so ideje, duhovni pokreti, ne- vJdni kratkovidnim realistom. Zgodovina ima za to polno primerov. Spomnimo se samo kräcanstva, kako je izšlo iz neznatnih dogodkov v Palostini, Ttako je menjalo značaje, kako je ustvarjalo milijonske vojske in dalo zgodovini in človestvu drugo amer. Go- tovo so bili v Rimu, Jeruzalemu, Alek- sandriji in Antiohiji, kjer je bila kon- centrirana vsa materialna in idejna sila človeštva, realisti, ki pa niso predvide- vali dogodkov, ki so šli po sledi krSčan- »ke ideologije. Spomnimo se Mohameda in njegove propovedi. Koliko je bilo reali- stov na svetovnih prestolih, obkroženih z nefttetlmi vitežkimJ junaki, ki hi se bili na ves glas zasmejali, če bi jih bil kdo opozoril, da prihajajo iz zavržene, akoraj nikomur znane arabske pustinje neznatni ljudje, navdušeni po besedi malega karavanskega trgovca Mohame- da, ki bo razmetal njihove prestole, uni- eil njihova carstva in ustvaril nov red na svetu. A ni preteklo niti sto let, od- kar je bil Mohamed, preganjan a kame- njem, pobegnil iz Make v Medino, in vo- jaki, plamteči od duha njegove propo- vedi, so ustanovili nova carstva preko vročih afriških pustinj, preko starih in cvetočih civilizacij Azije vse do obale Loire v Franciji, do svetega Gangesa v Indlji in do tajinstvenih jezer v Cen- tralni Aziji. Pred današnjo krizo, ki pretresa člo- veštvo in grozi uničiti civilizacijo v Ev- ropi, smo slišali neštete realiste, ki so ponavljali v zboru: Ne maramo ideo- lo&kih front — držimo se realnih dej- stev! Danes je menda tudi njim jasno, kakšna je sila idej, ki so naiprej raz- plamtile strasti v Človeški duši in nato povzročile strahovito oborožitev, mobili- zirale milijonske armade ter jih vrgle v kri in ogenj. Nad ognjem, v katerem izgorevajo, in nad krvjo, v kateri pla- vajo, se vidijo in imajo pomen samo ideje, ki so stopile v medsebojno borbo in izxned katerih bo boljša ona, ki ne bo utonila. V vrsti teh idej, ki naj dobijo polno priznanje zaradi izvajanja blagodejnega vpliva na usodo človeštva, je tudi ideja, ki jo mi propovedujemo, to je ideja slovanske misli. Ker je ta ideologija globoko moralna, ni niti najmanj agre- sivna in je široko vsečloveška, je naša globoka vcra, da ne bo v borbi idej nikoli utonila. Plata... Frankovska »Hrvatska gruda« piše v llanku »Bodoča Evropa in Hrvati«: »V Evropi brez dvoma že prlhaja novi red. Zato tudi mi ne smemo pozabiti na našo narodno bodočnost. Tudi mi smo mal narod, pošten in delaven, pa imamo pravico, da prejmemo za to delo vsaj ioliko plače, kolikor je potrebujemo za obetoj«. Diplomatske in voine akciie Mussof ini/ev In Hifler/ev govor — Vprčšanje vkorakanja nem&ke vojske v Bolgarijo — Važna angleško-turška posvetovania v Ankari Or. Cincar - Maricovfč v Budim- pešti — Angleiko prodiranje v Somaliji, Abesiniji In Eritrell — Zasedba italijanskega otoka po Angležlh Itctlijanski ministrski predsednik Mus- Holini j« v govoru, ki ga je imel v nede- Jjo pred voditelji fašLstičnih združenj v Iiimu, navduševal rimsko ljudstvo in i>o- veličeval hrabrost italijanske vojslte. porazov v Libiji je dejal, da so morali italijanski vojaki kljub »voji hrabrostl podleči močnejšemu sovražnihu. Menil je, da bo Italija vse, kar je ncsrečno iz- gubila, dobila nazaj, Češ, da je italijan- ska volja trdna in da daje zvoza z Nem- čijo porošlvo za xraago. Poudaril je po- trebo žrtev In poguma. Nemški kancclar Hitler je govoril \ ponedeljek v MUnehenu ob 21-letnici ustanovitve nemške narodnosooialistične stranke. Po iarvajanjih o narodnosociali- stičnem gibanju je dejal, da je nemško- italijanska zvoza nerazdružljiva. Pouda- ril je, da se bo borba na morju šele za- čela in da bodo ncmške podmornice na- stopile proti angleškini ladjam, kjerkoli se bodo te pojavile. Rekel je, da ne Nem- člja zanaša na svojo najboljšo oboroženo silo na svetu. Ob zaključku svojega go- vora je dejal, da gleda Nemčija v bo se kmalu po njunem slovesnem sprejemn pričela važna politična in vojaška posve- tovanja med njima in turškimt državni- ki in visoköni vojaškimi predstavniki Eden je tudi konferiral s sovjetskim, jugoslovenskim, bolgarskim in madžar- Hkiin poslaniliom v Ankari ter angleš- kim veleposlanHioin v Moskvi Crippsom, Jugoslovenski zxmanjl minister dr. Aleksaiuler Cincar-Markovic je prispel h svojo soprogo v sredo dopoldne v Bu- dimpeŠto» kjer je po slovesnem spreje- mu posetil matlžarskega ministrskega predsednika grofa Telekyja, nakar je bil sprejet v avdienci pri regentu Horthyju, V četrtek dopoldne sta dr. Cincar-Mar- kovic in madžarski zunanji minister Bardoszy svečano izmenjala ratifikacij- ske listine o paktu o vočuem prijatelj- ntvn med Jugoslavijo in Madžarsko. V Italijanski Somaliji so napredov^- nje angleških čet hitro naiialjuje. An« gleške čete so zavzele pristaniščo Bravo in kmalu nato tudi Mogadiscio, glavno mesto Italijanske Somalije. Na skraj- ncm severnem rtiču Italijanske Somali» je so zasesiamska dvojčka«. Za Vaše knjigovodstvo v novem letu trgovske knjige in ostale pisarniške po- trebščine pri tvi-dki Karl Goričar vdova, Celjo, Kralja Petra cesta 9. c Združenje obrtnikov za mesto in srez Colje je imelo v nedeljo dopoldne v mali dvorani Celjskega doma občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 400 obrtnikov in obrtnic. Po poročilih pred- sednika g. Stojana Holobarja, tajnika j g. Bogdana Mirnika in blagajnik g. j Kvasa, ki so poročali o obsežnem in j uspešnem delu združenja v dobi od zad- njega občnega zbora lani 6. oktobra, je bilo sklenjeno, da bo združenje v svo- i jem delckrogii izvedlo posmrtninsko za- ! varovanje svojega članstva. Skoraj vse ', premoženje združenja, t. j. 88.023.25 din, j je določeno za nakup Obrtnega doma v 1 Celju, ki je sedaj last Zbornice za TOI. | Po daljši dcbati je bil sprejet proračun za 1. 1941. Primanjkljaj v znesku 50.000 din bodo krili s članarino. Vsak član združenja bo plačal letno 50 din. Če za- posluje pomočnika, plača zanj letno čla- narino 10 dm, za vajenca pa 5 din. In- korporacijska pristojbina znaša 700 din, vpisnina za vajence 100 din, pristojbina za pomočniško oprostitev pa 150 din. ObČni zbor je poblastil upravo, da vnese želje in zahteve obrtništva v posebno re3olucijo in jo pošlje pristojnim čini- teljem. ObČni zbor je bil zelo razgiban in je trajal tri ure. o Podražitev slanine, masti in svi- njinc. Mestno poglavarstvo v Celju je z veljavnostjo od 22. t. m. določilo na- slednje najvišje cene v kg za prvovrst- ne uvožene špeharje in domače svinje ter za svinjsko mesc: slanina s kožo 28 din, slanina brez kože 29 din, salo 29 din, čista spuščena ira,st 30 din, hrbet in vratovina 26 din, stegno 25 din, piece 24 din, trebuanina 25 din, sveža rebrca 22 din. Te cene morajo b;''ti v prodajal- nah označene na vidnem mestu. c Dodeljevanje petroleja. Me3tni pre- hranjevalni urad v Celju odslej ne bo več izdajal i>etrolejskih nakaznic önim družinarn (gospodinjstvom), ki imajo v hiši električno napeljavo, četudi kateri prostor ne bi bil opremljen z električno razsvetljavo. Za potrebo v obrti ali in- dustriji bo dodeljeval petrolej za pomož- no delovno sredstvo le v najnujnejäih primerih, nikakor pa ne za razsvetljavo. Gostilne, krojači, čevljarji itd. si naj nabavijo acetilensko razsvetljavo, ker jo karbida dovolj na razpolago. Upravi- čeni interesenti, katerim je petrolej nuj- no potreben kot pomožno delovno sred- stvo, naj zaprosijo upravo drž. mono- polov preko prlstojne obrtne ali indu- strijske zbornice, da jim izda dovoljenje za nakup petroleja. o Krajevna organizacija Leglje ko- roških borcev v Celju vabi svoje člano na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 2. mam» ob 9. döpoldne v hoteiu »Evropi«. c Drž. krajovna zaščita dec*» in mla- dhie v Celju bo imela redni občni zbor v Četrtek 6. marca ob 20. v maji dvorani Narodnega doma. Odbor vljudno vabi prijatelje uboge mladine. c Fododbor UROIK v Celju bo imei redni letni občni zbor v nedeljo 9. marca ob 9. dopoldne v Osicirskem domu v vc- ja&iici kralja Peüa v Celju. Vabimo članstvo, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora. KINO UNION - CELJE u u m ¦ a ¦ ¦ ¦ ¦ n o a a a ¦ a ¦ n ¦ ¦ a m a a m m as 1. - 3. HI. Zena kakor ti (Eine Frau wie Du) Sodobrio remck deloslavncga ruskega režiserja V. Turžanskega. — V glavnife vlogah: BRIGITTE HORNEY JOACHlM GOTTSCHALK CHARLOTIE SUSA * 4. - 5. Obala v megli Veličasten film francoskc filmske pro- dukeje z JEANom GABINom v qlavil vlogi. l() 5. - 7. Njena prva Ijubezen Ljubka DEANNA DURB1N po|e palcg ostalih priljubijenih pesmi tudi veend lepo »stve Marijo«. uporabe zvočnih signalov pri motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Celja in izdalo na osnovi öl. 66. in 67. zakona o notranji upravi naslednjo na- redbo: Clen 1. V območju mesta Celja je prepovedano pri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hreäceöe zvočne naprave (kakor n. pr. sirene na clektrični ali zra6ni pegon). Uporaba močnih signalov je dovoljena le voziloin ognjegascev in reševalne postaje. Cleri 2. Od 22. do 6. zjutraj je v območju mesta Celja vsem vozačem motornih vo- zil prepovedano uporabljanje zvoönih šignalov. Clen 3. V tern ča-su se ozna- Lu\e smcr vožnje s svetlobnimi signal! (svetlobnimi smernimi puščicami ali ža- rometi) na isti način, kakor je to pred- pisano za zvočne Signale. Clen 4, Na vogalih, križiščih in povsod, kjer se menja smer vožnje, moraja motorna vo- zila voziti z minimalno brzino, tako da še vozilo lahko takoj ustavi, ako bi smer vožnje ne bila prosta. Člen 5. Prekržki te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zako- na o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 din, v primeru neplačiia globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. Člen 6. Ta naredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službe- nem listu kr/ banske uprave dravske banovine«. POZOR! POZORI Vsem hišnirn Iastnikom vljudno sporočam, da izdelujem po zelo ugodni ccnl obla- stveno preizkuSene in odobrcne fOČne bslzgalke 23 flfšfie gaSJfce. Brizgalka je zelo praktična in se uporablja lahko zn gašen/e ognja. za razpfinjevan/e. škropl/enje vrf a. sadja, čebef ali hmel/a. - N a ž c 1} o p o s i I j a m lirizgnlke na ogled in preizkusnjo na do m. — PriporoCa se: franjO Dolžan, Jcleparstvo In inslalacije - Cefje - Za kresljo 4 c Redna letna skupščina celjske gasil- ske župe se prične v nedeljo 9. marca ob pol 9. dopoldne v salonu restavracije v Narodnem domu. c Redna skupšciiia Zdniženju trgov- cpv za mento Celje so priČne v četrtek 13. t. m. ob 18. (v primeru nesklepčno- sü pa ob 19.) v mali dvorani Narodnega doma v Celju. c Kolo jugoslovenskih sester v Celju bo imelo v četrtek 13. marca ob 19.30 v knjižnici Narodnega doma redni letni občni zbor z običajnim dncvnim redom. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor ob 20.30 ob vsakem številu. Ker bo predavala naša znana pisateljica Angela Vodetova, upa odbor na štcvilen obiak. Govorila bo o problemu »Socialna po- moč — socialna dolžnost«. c Stavbna zadruga drž. usluibeucev z. z o. j. v Celju vabi svoje Clane na 29. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek 20. marca ob 20. v restavracijskih pro- storih Celjskega doma z obiöajn'ün dnevnim redom, ki je na vpogled v za- družni pisarni, Jenkova ul. št. 27-I. c XJradni dan Zbomice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 4. marca od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v RazUi- govi ulici. c Izpiti vozačev motornih vozil za področje predstojništva mestne policije v Celju in sreskega načelstva v Laškem bodo y četrtek 6. marca ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidat] naj vložijo prošnje čimprej pri pred- stojništvu mestne policije v Celju. c Prepoveoral>e zvoonih signalov pri motornih vozilih ponoči. Predstoj- niätvo mestne policije je prepovedalo uporabo hreščečih zvočnih aparatov in c Žetev smrti. Na Dobrovi pri Celju je vunrl v soboto 82-letni posestnile Anton Skamcn. V Zavodni je umrla v torek 65-letna posestnica ga. Karolina KoSt- čeva, žena cinkarniškega upokojonca g. Blaža Košiča in mati g. Milana KosiČa, režiserja Narodnega gledališča v Mari- boru. V četrtek je umrla na Sp. Hudi- nji 32 v starosti 81 let ga. Emilija Un- gerjeva, roj. Jugova, vdova po obratnem ravnatelju bivše topilnice v Litiji in ta- šča g. Ludvika Gajška, uradnika javne bolnice v Celju. Pogreb bo v soboto ob 16.30 iz mrtvašnice na okoliškem poko- palisču. V celjski bolnici so umrli: 2,1. t. m. 35-letni skladiški delavec Benja- min Lukež iz Kubičicevega pri Sušaku in 68-letni, v Žetale pristojni Urban Černejšek, dninar brez stalnega biva^l- šča, v soboto 16-letni delavčev sin Stan- ko Kandolf z Lave pri Celju, v pone- deljek 20-letna delavčeva žena Stefa- nija Drakslerjeva z Dola pri Hnmtniku in enoletna dninarjeva hčcrka Marija Poličnikova iz Podvrha pri Braslovčah, v sredo pa 11-letni sin občinskega slugc Kazimir Lojanec iz Celja in 37-letna, v Zeleznike pri Škofji Loki pristojna Ma- rija Klopčičeva, dninarica brez stalnega bivališča. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojeem nase iskreno sožaljo! c Za zimsko pomoč v Celju so äe bili v nedeljo doseženi na- slednji rezultati: v Zagreb« Gradjanski: Hajduk 4:4 (2:2), v Splitu Hašk:Split 1:1, v Qsijeku Concordia:Slavija (0) 2:1 (2:0), y Sarajevu Sašk:Zeleaničar 3:0 in v Varaždinu Slavija (V):Bačkn 4:3. V srbski ligi so bili rezultati na- | sjedsiji; v Beogradu Jii?oslavija:Gra<5- > janski (S) 2:0 (1:0) in BSK:Bata 3:1 ' (1:0), v SuboLici ŽAK:Slavija (S) 1:0 (0:0) in v Novem Sadu Vojvodina:Bask 4:0. V hrvatski ligi krepko vodi zagreb- Ifca Concordia, v srbski pa BSK. * Na Golteh j>ri Moxlrski koči je sneg za smučanjc zelo ugoden. Snežna odeia meri okrog 2 m, po vrhu je suh pršič, ki zagotavlja odlično smuko. Smučarji od blizu in daleč obilno izkoriščajo ugodne snežne razmere in prihajajo se- daj v kočo v velikem številu. Kaže, da bodo imoli smučarji na Golteh do za- četka aprila dovolj snega. Šah Dve šahovsld prvenstveni tekmi sta bili v nedeljo v Celju. Povratna tekma med Celjskim šahovskim klubom in Ša- hovskim klubcm Šoštanjem se je kon- čala z zmago Celjanov s 7:1. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Šoštanjčani): K. Modic :Robinščak 1:0, inž. Sajovic.Scharner 1:0, prof. Tavčar-.Langus remis, Grašer:Rode 1:0, V. DiehhLorbek 1:0, Fajs:Šoln 1:0, J. Schneider:Goršič 1:0, T. Kocmur:Berd- nik remis. Glede prekinjene partije iz prvega srečanja sta se Fajs in Berdnik brez nadaljevanja zedinila na remis. Skupni rezultat obeh prvenstvenih te- kem je 13X> :2ys za CŠK. gahovski klub Gaberje je igral v nedeljo v Ce- lju povratno tekmo s Sahovskim klu- bom Radečami. Gostje, ki so prvo tek- mo izgubili s 3:5, so v nedeljo zmagali s 6:2, tako da znaša skupni rezultat 9:7 za Radeče. V nedeljo bosta Celjski šahovski klub in Šahovski klub Radeče igrala finalno tekmo. Brzi tuniir Celjskega sahovskega klu- ba se prieme drevi ob 20. v klubovih prostorih v kavarni ^Evropi«. Ccljski šahovskj klub je imel 21. t. m. občni ?;boi\ na katerem so bili izvoljeni v upravo naslednji gg.: predsednük Jo- sip Graser, podpredsednik F. Grein, taj- nik Mirko Fajs, blagajnik Pleterski, knjižničar prof. Tavčar, odboniiki Tine Kocmur, Vladimir Dieb.1 in Josip Schnei- der. Revizorja sta gg. inž. Srečko Sa- jovic in O. Lečnik. Zanimiva kazenska razprava profs zdravniku Obtofeni ief zdravnik dr. Boilnovic ix Topoliii€e oproiien Celje, 28. februarja. Na okrožnem sodiäcu v Celju je bila y sWido käzenska razprava, kakršne so v sodni statistUti ročke. Pmč sodnikom poedincem s. o. s. Mirkom Detičkom sie je zagovarjal 38 - letni dr. Svetolik Božinovič, šef zdi'avnik zdravilišča v Topolščici pri Šoštanju, ki je bil obto- žen, da je s svojo malomarnostjo po- vzročil smrt bolnika Mihajla Zivotica. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Jože Goričar iz Soätanja. Obtožiiica je navajala, da je bil lani 26. aprila apre jet v državno zdravilišče v Topolščici Mihajlo Životic, ki je bole- hal za kavernozno tuberkulozo Ievega pljuciicga krila z manjžim rr.23ipom na isti strani in z neznatnimi sprememba- mi na nasprotni strani. Pacient, čigar obolenje ni bilo težko, bi se bil mogel a zdravljenjem zazdraviti ali celo po- pobioma ozdraviti. Lani 3. maja mu je šef zdravnik dr. Božinovič poskušal dati na levi strani prvi umetni pnevmoto- raks. Pri tej operaciji »ta bila navzoča .zdravnika dr. Viktor LegiŠa in dr. Bo- rut Vrščaj, nadalje zdravnica dr. Vera Stojadinovičeva ter bolniäki sestri Fe- licija Krajnčičeva in Sebastijana Tere- zija Potekova. Dr. Božinovic je dvakral poskusil dati Životicu pnevmotoraks s topo iglo, rezultat pa je bil negativen. Nato je poskusil z ostro iglo. Ker pa manometer tudi tokrat ni pokazal zua- čilnc o.scilacije, je dr. Božinovič izvle- kel iglo in stopil k drugcmu bolniku. Zivotic je pričel takoj nato kašljati in je s težavo izkašljal nekaj krvi, nekaj sekund pozneje pa se je onesvestil. Vsi navzoči zdravniki z dr. Božinovicem vred so poskušali z raznimi injekcijami in primernimi pripomoč-ki rešiti 2ivotiču življenje. Ves njihov trud pa je bil za- man in po nekaj minutah je bolnik iz- dihnil. Podlegel je zračni emboliji. Obtoženi dr. Božinovic je odločno za- nikal, da bi bil z rnalomarnostjo zakri- vil životičevo smrt. Izjavil je, da je rav- nal po predpisih zdravniške znanosti in prakse, zaradi česar ne more biti od- govoren za smrtni izid. Kot izvedenca sta bila pri razpravl zasližana dr. Robert Neubauer, set zdravnik drž. zdravilišča na Golniku, in primarij dr. Franc Debevc iz Ljubljane. Na podlagi zbranih podatkov sta izja- vila, da je bilo ravnanie dr. Božinoviča v skladu z zdravniško znanostjo in prakso. Dr. Božinoviču ni mogoče oči- tati malomarnosti, temveč gre za nesre- čen slučaj, za katerega dr. Božinovicu ni mogoče pripisati krivde. Na podlagi izjave izvedencev je bil dr. Svetolik Božinovič oproščen. Iz naiih frrajev Žafec Odlikovanje dr. Martina Hermana Itoe 6. t. m. je bila v okusno okra- Seni zbornici meščanske sole lepa slo- vesnost. Izročeno je bilo namreč odliko- vanje predsedniku obcin3kegst odbora Rdečega križa v Zalcu, g. dr. Martinu Hermanu. Podpredsednik g. ra^vnatelj Rudolf Godicl je otvoril sejo, ki ji je prisostvovalo 15 o-dbornikov RK. Po- zdravil je vse navzoče, jih pozval, da vzklLknejo Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. kneginji Olgi, prečital čestitko g. dr. Ločniškarja, nato pa nagovoril predsednika g. dr. Martina Hermana tako-le: »Spoštovani gospod predsednik! Glav- ni odbor društva RK v Beogradu Vas je z odlokom A St. 14635 z dae 9. de- cembra 1940 blagovolil odlikovati s sre- brno kolajno za Vaše sedemletno po- . žrtvovalno in plodonosno delo na po- dročju onih lepih vsestranskih nalog, ki jih nalaga društvo RK. Ko je občina 2alec dobila leta 1934. nalog ustanoviti v trgu društvo. RK, je občinski odbor na cni svojih sej sklenil. da zaprosi Vas, ! da prevzamete vse potrebne korake za i ustanovitev te humane organizacije. Niate se ustrašili dela in ovir, ki obi- čajno nastanejo pri početku vsakega društva, in ste rade volje prevzeli to j težko nalogo. Lahko z miraim srcem tr- | dim, da je imel občinski odbor pri izbiri | ustanovitelja tega društva sre^no roko in da ni mogel najti primernejšega in bolj posrečenega organizatorja, kakor ravno v Vaši oscbi. Ze Vaš poklic, Vaš značaj, Vaše prirojeno, neprisiljeno in prikupno obcevanje z vsakomur, poseb- no z Vašimi žalskimi sorojaki, bodisi na cesti ali v lokalu, Vaša darežljivost in globoko razumevanje za vsako dobro delo so tvorili garancijo, da bo društvo uspešno delovalo. Ni težko voditi onih društev, ki so pri ljudeh že uvedena in ki imajo poleg drugega svojega delova- nja tudi zabavne in privlačne točke na programu; težko pa je ustanavliati in voditi društvo, ki ima za cilj samo vzvi- šene ideje in ki ima samo nalogo tol- mačiti in vcepljati smisel za svojega trpečega sočloveka. Vi, gospod predsed- nik, ste to nalogo rešili in izpolnjevali častno in vestno ter vsega priznanja vredno. Ko ste bili na ustanovnem obč- nem zboru dne 24. januarja 1935 izvo- Ijeni za predsednika našega društva in ko ste vodili še 6 naslednjih občnih zborov. ste v enem izmed pozdravnih govorov izrekli za Vašo osebo prav zna- čilne besede: »Rdeči križ je zakonita institucija in ima v glavnem socialne naloge. Ne zadostuje pa samo zakonr da se pojmi o socialnih nalogah uredijo, ampak je poleg zakona in predpisov potrebna tudi globoka ljubezen do bliž- njega, ki pa mora izvirati iz cloveka samega. Res je, da oblasti pri tern po- magajo, a to ne zadostuje, ako človek iz lastnega nagiba ne pomaga sam.« Gospod predsednik! Niste ostali samo pri besedah, ampak ste se tega gesla v resnici tudi držali. Delo našega dru- štva je bilo pod Vašim vodstvom in največkrat z Vašo iniciativo in osebnim sodelovanjem vsestransko, kakor pač predvidevajo in zahtevajo zadevna dru- štvena pravila. Stevilo članstva se je od 32, ki so bili navzoči na ustanovnem občnem zboru, dvignilo na 70, kar ni v mali meri Vaša zasluga, ko ste ob vsaki priložnosti oseb- no vplivali in tolmačili posameznikom prekcristne naloge te človekoljubne or- ganizacije. Stevilo Članstva pa bi v na- šem trgu lahko prekoračilo 100. Marsi- kdo ob vsaki priliki poudarja svoje ro- doljublje, pomiluje tiste, ki so lačni, goli in bosi, pri tern pa mu niti ne pride na um, da bi bilo treba pomagati. Ce bi se ti ljudje zavedali, da je RK v svojem bistvu ljubezen, ljubezen do domovine, do naroda in do celokupnega Človeštva, da je RK vzvišena človečanska vzajem- nost, ki ima svoj izvor v zavesti in do- stojanstvu človeka, da je RK nestran- karska in nepdliticna ustanova in da tudi ne vpraša, katere vere je clan, po- tem bi ti nezadovoljneži ne stali na- sproti naši organizaciji trdovrat.no ob strani in ne bi samo kritizirali dela in ciljev našega društva. Zato naj bo v bodoče Vaš-a naloga, gospod predsed- nik, in naloga nas vseh, da te ljudi na ta ali oni način pritegnemo k sodelova- nju, kajti razumevanje vseh slojev na- šega naroda za težnje in cilje te organi- zacije pac že dolgo ni bilo tako nujno potrebno, kakor baš danes, ko divja v Evropi že drugo leto vojna. ki obeta z vsemi strahotami prekositi zadnjo sve- tovno vojno. Na Vašo pobudo so se vsako leto v tednu RK vršili cvetlični dnevi in druge nabiralne akcije, ki so nehote opominja- le ljudi, da društvo obstoji, širile idejo društva in doprinesle prepotrebne pri- spevke v društveno blagajno. Pod okri- ljem društva RK so žalski diletantje prirejali gledališke predstave, nadalje so se predvajali propagandni filmi. Kot predsednik ste se tudi dobro zavedali velikih dolžnosti RK v času voine. V ta namen jo bil pod vodstvom tukajšnjega banovinskega zdravnika samaritanski tečaj, ki je usposobil mnogo članic na- šega drustya za nesebično človekoljubno delo. V iste svrhe in cilje ste organizi- rali tudi dobro obiskana protiplinska predavanja. V zadnjem času pa posve- čate največjo pozornost našim ubogim, lačnim podmladkarjem. in z vso vnemo in brigo zasledujcte razvoj naše šolske kuhinje, ki je zlasti letos poklicana, da izvršuje v največji meri svoj človeko- ljubni namen. Kadar je bila na sejah raz- prava o naši kuhinji, vedno ste bili kot predsednik pripravljeni privoliti v kar največjo podporo iz društvene blagajne, ki naj omogoči nadaljnji obstoj in neo- viran razvoj te dobrodelne ustanove. Po izreku »besede mičejo, zgledi vlečejo« ste tudi sami iz lastnih sredstev daro- vali naši kuhinji znatnejšo vsoto. Sol- ska kuhinja pa nima samo namena tre- nutno utešiti zahteve želodca, temveč ima tudi globlji v^gojni pomcn. Večina te mladine, ki uživa sedaj podporo, se bo, ko bo zapustila äolske klopi, zave- Dvo/e imenovani Dr. Ivan Zobec, sreski načelnik v Ce- lju, je imenovan «a upravnika drž. poll- cije v Ljubljani. Dr. J. Hacln, doslej upravnik drž. policije V Ljubljani, je imenovan za sreß- kega načelnika v Celju. dala poslanstva RK in bo tudi v bodoč© ostala zvesta tej ideji. Zavedala se bo, da si je ta organizacija nadela nalogo lajšati položaj trpeČih ali vsaj nekoliko pomagati tistim, ki stradajo ali sicer trpijo iKimanjkanje. Ze v mladosti se otroku razvije uslužnost do bližnjega, medsebojna solidarnost in dobra v-.'ia. Vzbuditi in krepiti zavest zadovoljstvai če izvršimo Človekoljubno delo, je edeo temeljnih vzgojnih ciljev naše organ za- cije, posctbno njenega podmladka. Ce bomo mladini vcepili v srce idejo dobro- srčnosti, res prave in odkrite dobrojr&- nosti, potem lahko rečem, da hitituo kljub današnjemu materializmu iev&i bodočnosti nasproti. Ko se Vam g. pivd- sednik, ob tej priliki za vse Vaše dolo- vanje v 7 letih obstoja našega drus'va prav iskreno zahvaljujem, Vas pro3im, da ostanete še naprej tako agilni in da vztrajate na svojem mestu, kar je po- sebno važno in potrebno v današnji dobi. Prosim Vas, da kot zunanji znak pri- znanja sprejmete tole diplomo. Nal Uie dovolite, da Vam v funkciji podprad \ ^* nika našega dj:uštva izročim srebr:io< kolajno, s katero Vas je odlikoval glay- ni odbor RK. Dovolite, da Vam k odli- kovanju v svojem imenu, v imenu VJeji'i članstva in one mladine, ki uživa Vafio skrb in naklonjenost, prav iskreno ce- stitam!« Podpi'edsednik g. ravnatelj Godicl j«( uato pripel zaslužnemu možu srebrnp kolajno in mu izročil diplomo. Gosp. dr. Herman se je za tople besede podpred-- sednika prav iskreno zahvalil in ga px$- sil, naj sporoči na merodajno mesto nje- govo vdano zahvalo za odlikovanje. Od- likovancu je nato čestital v svojem imenu in v imenu občinskega odbora tt'ga Zalca predsednik občine g. Ivan Vizovišek. Čestitali so mu tudi oatal^ navzoči, nato pa je podpredsednik za- ključil sloyesnost z besedaini: ^Sejo, ic; bo v zgodovini razvoja žalskega društva RK trajno zabeležena, zaključujem %; Čuvajmo Jugoslav!jo!« ž Unietniškf ve^cr v 2atcu. Septet bratov Živkov iz Maribora je priredil v soboto v dvorani Sokolskega doma v Zalcu koncert umetne in narodne pe- smi. Koncertu je prisostvoval tudi umetniški vodja septeta, skladatelj prof. Vasilij Mirk. Prvi del sporeda je obse- gal umetne pesmi, skladbe Gojmira Krtilra, Oskarja Deva, Vasilija Mirka, Emila Adamiča, Rista Savina, Cirila Preglja, dr. Franja Delaka in Kajka VreČerja, drugi del pa narodne pesmi v barmonizaciji dr. Antona Schwaba in Vasilija Mirka. Vse skladbe so bile iz- vajane precizno, harmonično cnotno ter s fino dinamiko in zelo dobro vokaliza- cijo. V dvorani so bili zastopani vsi sloji, žalski ljubitelji naše pesmi ter gostje iz Celja, PetrovČ, Gotovelj in St. Petra v Savinjski doliaii. Občinstvo je z navdušenim odobravanjem pokazalo, da zna ceniti odlične kvalitete septeta bra- tov Zivkov. Po koncertu se jc razvil v sosedni restavraciji družaben večer, na katerem je septet zapel vrsto slovenskih pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Gostje so nudili umetniski večer, ki bo ostal vsakemu obiskovalcu v najlepšem sopminu. — K. ž Zvoenl kino Žalec. V soboto 1. in nedeljo 2. marca velefilm »Polarni sij«. V glavnih vlogah svetovna prvakinja na ledu Sonja Henie, Don Ameche, Jean Hersholt, Ethel Merman in Cesar Romero. Sloveni Gradet s Občni zbor Legije koroäkih boroev v Slovenjem Gradcu bo v nedeljo 2. marca ob 14. (v primeru neskleponosti pa ob 14.30) v po3ebni sobi reatavracije Narodni dorn v Slovenjem Gradcu. Ude- ležba za vse borce strogo obvezna. Nujno se Isce v Celju slanovan/e. sestojeCe is 6 son ali 2 tnsobni stanovanj , Ce mo- goCe v isti hiSi. Cenj. ponudbe na postni predal 4, Celje. čftran 4. »NOVA DOBA« 28. II. 1941 ßtev, t Laško ''i SokoLsko gledallšče v LaSkem upri- aori v soboto 8. marca ob 20.15 in v aedeljo 9. marca ob 16.30 v Sokolskem domu v Laškem opereto v 3. dejanjih: »Tam na gorah__« Delo je prevedeno iz češčine, prilagojeno našim razmeram ter prikazuje tipično slovansko življe- nje v besedi, pesmi in glasbi. Pri ope- reti bo sodeloval jazz orkester, pomno- 4en z godbeniki iz Celja, pod taktirko br. Obala. Prvič bo nastopil baletni zbor pod vodstvom s. Kopačeve. Prese- netila Vas bo tudi popolnoma nova sce- nerija, napravljena nalašč za to ope- reto, ki je odlično naštudirana. Naj pripomnimo, da je bila opereta »Tam na horach« reipertoarna opereta gledališča »Akropolis« v Pragi od 20. decembra 1936 do 2. februarja 1937. Ne zamudite In oglejte si to uprizoritev, ki bo po sü- kovitosti in živahnosti prav gotovo naj- lepša od vseh dosedanjih. 1 Občinslri oskrbovalni urad v Ladkcm opozarja občane, da hranijo vse glave nakaznic za moko, odncsno da jih takoj zahtevajo nazaj od trgovcev, pekov itd. Le na oanovi teh glav bodo mogli dobiti nove nakaznice. Dvig nakaznic bo mo- goč samo do 10. marca. Po tern datumu odbor nc bo izdajal nobenih nakaznic več. Moko lahko vsakdo nabavlja, kjer- koli želi in ni nihče vezan na izjavo na vpraäalnih polah. Vsi poöetniki gostiln naj imajo vedno s seboj nakaznice, ker je prodaja kruha brez nakaznic docela ukinjena. Tako zvanih dodatnih kart za težake odbor še ne more izdajati, ker jih od nadrejenih oblasti šo ni prejel in tudi še ni uveljavljena uredba, kdo vse spada med težake. Prav tako morajo vsi kmetovalci obdelati vsa zemljišča, ki Öoslej še niso bila poseiana. Kjer manj- ka delovnih moči, morajo priskočiti na pomoč sosedje tudi z živino in vozili. Oskrbeti morajo semena, gnojila itd. V aasprotnem primoru bodo uporabljene kazenske odredbe. ' 1 PomoČniški izpiti v Laškera. Dne 17. föforuarja so bili pomočniški izpiti pri Združenju obrtnikov v Laskem. K izpitu se je javilo 29 vajencev in vajenk (11 Jus Hrastnika, 9 iz Trbovelj, ostali pa iz ©bčin Laškega, Sv. Krištofa in Zidanega mosta). Po strokah je napravilo izpit: 8 fiivilj, 2 frizerki, 6 krojačev, 6 čev- ljarjev, 3 kovači ter po 1 mizar in kle- par. Uspeh: z odliko 16, s prav dobrim uspehom 5, ostali pa z dobrim uspehom. Gornje število izpitnih kandidatov je za laško združenje res rekord. . 1 Poroka. V nedeljo 23. t. m. se je porodil v Mariboru primorski rojak g. Vekoslav Benko, upokojeni učitelj in hišni posestnik v Laškem, s primorsko rojakinjo iz Gorice gdč. Marico Dugar- jevo, nameščenko tvrdke Kravos v Ma- riboru. Gdč. Dugarjeva je bila v Mari- boru dolgcletna odbornica primorskega druötva »Jadran«, ki ji je ob slovcsu priredilo prisrčno odhodnico iz Maribo- ra. Napredncmu primorskemu paru žcli- mo vso srečo in zadovoljstvo na skupni fcivljenjski poti! 1 Za zimsko pomoč v Laškem. Solska kuhinja v Laškem pod vodstvom odbora za zimsiko pomoč nudi vsak dan toplo hrano 135 otrokom in 3 starčkom. Na obeh šolah v Laškem ie 581 šoloobvez- nlh otrok. S hrano iz šolske kuhinje je torej preskrbljenih 23% otrok. 1 Nov grob. Pri Sv. Krištofu je v nedeljo popoldne umrla v starosti 84 let vdova po zidarskem mojstru ga. Tere- zija Valetova. Pokojna je imela 4 hčer- ke in 2 sina: hotelirko in posestnico go. Lino Henkejevo v Laškem, trgov- ko go. Justino Puncerjevo v Laškem, go. Anico Hrovatovo, poročeno v Ame- riki, go. Amalijo Drobničevo, soprogo trgovca, ki je umrla že pred 17 leti v Laškem, Maksa* ki je bil trgovec in je umrl pred 7 leti v St. Jerneju na Do- lcnjskem in Edvarda, ki je vratar v laäki pivovarni. Njen mož Tomaž je umrl pred dvema letoma v Laškem. Njeno truplo so položili v torek pcpol- erne na domaeem pokopališčij k večne- mu počitku. Bodi ji ohranjen blag spo- min, svojeem naše iskreno sožaljc! 1 Ilude radijske motnje. Prosimo post- no upravo, da bi ukrenlla vse potrebno za odstranitev hudih radijskih motenj, ki se dogajajo celo v poznih večernih urah. Mnogi lastniki strojev v mestu še danes nimajo blckiranlh strojnih na- prav. Težke motnje povzročajo brivski sušilni aparati, mizarski stroji, varilni aparati itd. Ker je tudi v interesu dr- žavnih dohodkov, lastniki radijskih apa- ratov upravičeno zahtevajo odpravo teh nedostatkov. 1 Matijev sejem. Na Matijev sejem 24. t. m. so kmetje prignali 197 glav ži- vine. Prodali so več kot polovico. Dva vagona živine so naložili za izvoz. Voli so bili po 10 do 10.50, krave pa po 5, 6, 7 in 7.50 din. 1 Namcstitcv še ene sirene v mestu. Vse občane obveščamo, da je namestilo tvorniško sireno tudi Tekstilno podjetje d. z o. z. Sirena se oglaša ob 7., 12., 13. in 16. 1 Nekaj statistike. Lani je bilo v La- 5kem 241 kinopredstav, predvajanih je bilo 72 filmov, dramatskih predstav je bilo 14, artističnih predstav troje, god- \ benih in pevskih koncertov 7, mladin- ! skih zabav, akadernij in raznih proslav 18, predavanj nad 20, razstava 1, veselic in večernih zabav 12, nogometni tekmi 2, tombola 1. Laški lokalni muzej je po- setilo 311 oseb in 7 razredov raznih šol. Občinskih sej je bilo 7. Državnih in Öä- moupravnih službenih premestitev je bi- lo nad 20, upokojitvi 2, promovirala sia j 2 domača akademika, 1 pa je bil name- j ščen. Osebni promet na laški postaji je znašal nad 120.000 oseb. Cestno pro- metnih, železniških in tovarniških nesrcč je bilo v Laškem in okolici 22, požar 1, poplav 7, samomorov 6 (v mestu 2), vlomov 5 (v mestu 2). V občinskih za- porih je bilo 27 oseb. 1 Službc, zapcslitve in ostali poklici v Laškem in okolici. Gostilničarska pivo- ; varaa v Laškem ima zaposlenih 90 oseb, Tekstilna tovarna d. z o. z. 150, tekstil- na tovarna »Lava« 64, Radiotherma 32, izdelovalnica strojnočistilne volne Der- gan 3 do 5 oseb. Okoliška podjetja: rudnik Huda jama 273, podjetje za iz- delovanje strojev Klepej in Kopač 8, tovarna »Zavora« 6, transformatorska postaja Fala 5 oseb. Statistika uradov izkazuje: davčni urad 7, sresko nacel- stvo 18, sodišče 18, poštni urad 8, orož- niäka poataja 8, finančna kontrola 5 oseb, železniška postaja 15 uradnikov, zvaničnikov in služiteljev ter 58 želez- niških delavcev, laška občina 8 oseb, občina Sv. Krištof 4, cestni odbor 22 uradnikov in cestarjev, župni urad La- ško 2 duhovnika in župni urad Šmiklavž 1 duhovnika. Učnih moči imajo sole: Laško 15, Reka 3 in Smiklavž 2. Vseh obrtnikov-mojstrov je v občini Laškem 79, sivilj-mojstric pa 12 (v mestu je 51 mojstrov in 8 šivilj). Vajencev in pomočnikov je v mestu 92 (za okolico ni podatkov). Trgovskih obratov je v občini 19 (v mestu 15 s 25 vajenci, po- močniki in poslovodji). Gostinskih obra- tov je 25 (v mestu 19 z 22 gostinskimi uslužbenci). Mlinarjev je v občini kar 18. Prav toliko znaša število brivskih mojstrov in njih uslužbencev, kar je za Laško rekord. Zasebnlh uradnikov je v Laškem 36, pripadnikov neodvisnih po- klicev pa 31. Upokojencev in rentnikov je v mestu 73 (49 moških in 24 žensk). V inozemstvu je iz vse občine zaposle- nih nad 300, po ostalih krajih Jugosla- vlje pa okrog 1000 oseb. V občini je 672 kmečkih posestnikov in 304 kočarji. Deine plaice m vefrne iopiie iz balonske svile in drugega imprcgniranega blaga v veliki izbiri nudi gala nterij ska tt »»»n« «-« • snww *n trgovina A. MlSLEJ-CELJE Brez poklica, odnosno takih, ki se pre- življajo le s priložnostnim delom, je v občini nad 200 moških. 1 Konznm monopolskih in ti-ošarin- skih predmetov. Lani so gostinski obrati v cbeini Laškem potočili v hl: vina 871.11, vinskega mošta 34.77, piva 592.25, žganja in špirita 32.40, likerja, ruma, konjaka 23.31, šampanica 0.33, jabolčnika 1750. Gostilničarska pivo- varna je lani producirala 19.500 hi piva. Glavna zaloga tobnka in 3oli je lani v 9 mesecih novega vodstva prodala 303.440 kg soli, tobaka v vrednosti 3,061.811 din in cigaretnega papirja v vrednosti 43.675 din. Zaloga vžigalic tvrdke Elsbacher je lani prodala 287.500 malih skatlic in 89.100 velikih škatlk; vžigalic v skupni vrednosti 232.850 din. Iv. Jedert je Sokolsko dništvo pri Sv. Jetlerti nad Laškim slavi letos 10-lctnico svo- jega obstoja. Dne 4. januarja je poteklo prvo desetletje od ustanovnega občnega zbora. Dne 1. februarja 1931 pa je dru- štveni dramatski ansambl prvič nastopil z narodno igro »Po 12 letiri .<. Ker je bilo dovolj sposobnih moči, ki so se pa v teliu desetletja razkropile za kruhom širom naše domovine, je bilo kulturno udejstvovanje na tern področju pogosto in precej dovršeno. V nedeljo 23. febru- arja je sokolska gledališka družina za svoj prvi jubilej priredila burko »Trije vaški svetniki«, ki je kljub nagajivi in neumestni kritiki dobro uspela. Naslov- no vlogo je podal starosta br. Kajtna zelo dobro. Med ženskami je bila naj- boljža s. Fani Knezova. Ostali so bili skoraj sami novinci, ki pa se bodo ob spretnem vodstvu še dobro obnesli. Rc- žiserki s. Snojevi se pozna precejšnja sposobnost. Priporočili bi naSim fantom in dekletom, da se vlog drugič bolj^e nauče. V nadaljnjem javnem udejstvo- vanju želimo Sentjedrčanom äe mnogo uspehov. JmkSošter j Šolska kuhhija. Pretekli teden je nadzoroval tukajšnjo šolsko kuhinjo sreski načelnik g. Andrej Bizjak. V nje- govem spremstvu sta bila sreski šolski nadzornik g. Ernest Vranc in veletrgo- vec g. Ferdo Pinter iz Maribora. G. sres- ki načelnik se je o delovanju kuhinje izrazil zelo pohvalno. Ob tej priliki je g. Pinter daroval šolski kuhinji 600 din, za kar mu vodstvo izreka najprisrčnej- šo zahvalo in ga stavlja za vzgled moža, ki v težkih časih razume bedo siiro- makov. Rimske topfice r Oibanje prebivalstva. V šmarjeAtoi župniji se je lani rodilo 17 otrok (9 deč- kov in 8 deklic). Poročilo se je 9 pa* rov (6 doma in 3 drugod). Umrla je 18 oseb (10 moških in 8 žensk). Izmed žensk sta 2 umrli v bolnicah: ena ¦v celjski, druga v ormoški bolnici. Izmed najstarejših moških, ki so umrli, ßo imeli: eden 82 let in trije po 86 »fit, najstarejša ženska pa 87 let. Sadjarska strokovna navodifa, ' oskrba in rex prltliinih naiadot i. dr. - Niislov v upravi »Nt)vc dobe«. Vinogradno posesfvo obstoječe iz treh vinogradov, sadovnjaka, njive in dveh gozdov, z dvema viničarl- jslma, kakor tudi z vsem inventarjeni ugodno naprodai. Naprodaj je tudi ourog 4000 htrov vina Ccna po dogovorH. Vprašati pri A n i ci R e S, Celje, Stross- mayerjeva 1/11. • • ^ Denar Sledlte 8 samoRradnjo aparatov. Navodllo za samogrotfqfo in popravllo radloapamtov, 12S »Ilk, sh«me I. i. J, din 08 po povzetju : RADIOPON, Novl Sad,Laze Teleikoa 9 Vajenca za tnizarsko obrt sprejmem. — Andrej VreSak, Celje, PreSernova tt O d d a se velika mizanka delovnlco prijravna tudi za vsako drugo otMt. Celje — Mariborska cesta St, 2gh ČASOPISNI ^ PAP1R B r o d a | €k upi'Äva „Nove dobe"! Cenj. oWinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga or xlata srebrnlnet optika iUL Celle Glamtt *'9 Izkušen optik na razpolagot FRANJO DQLZAN^ZZ^r- CELJE STRELOVODE______ ZAKTEVAJTE POMUDBE Za ^resijo 4 Vam naredl ,olldno )n po konUureDČnl cent, IN PRORAJUNEf Telefon 215 ravno Uho livriuj« tudi vsa popravil« Celiska posoiilnica d. d. Celie (Narodni dom) Telefon 22 • Poitni cefc. raiun 1O.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranüne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle najkulantneje Urejuje in za konzorcij »JNove dobe« ottgovarja Kado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju