GOSPODARSKO STANJE V OBČINI
V podobnem položaju smo kot vse slovensko gospodarstvo
Gospodarstvo v občini Gro-suplje se srečuje s podobnimi problemi kot celotno sloven-sko gospodarstvo. V tej infor-maciji so zajeti vsi razpoložljivi podatki o gibanjih do konca meseca maja 1991. V strnjeni obliki moram opozoriti na os-novne kazalce gospodarskih aktivnosti:
_ 1. Rast industrijske ' proizvodnje
Obseg proizvodnje se znižu-je kontinuirano že 5 let in ob takšnem trendu je pričakovati, da bo ob koneu lela proizvede-nih 35 - 40 % manj izdelkov kot leta 1985. Kovinska, stroj-na in elektroindustrija je v zad-njih 4 letih prepolovila svojo proizvodnjo. Samo v letu 1990 je industrijska proizvodnja v občini v primerjavi s prete-klim letom upadla za 28,3 %. Rast industrijske proizvodnje je bila iz tromesečja v trome-sečje bolj negativna. To ten-denco potijuje tudi nivojski in-deks prvih 4 mesecev 1991 v primerjavi z istim obdobjem preteklega lela. Indeks znaša 88,1.
Za primerjavo lahko povem, da je republiški indeks 88,8, v občinah ljubljanske regije pa 90,5. Nedvomno pozitiven po-jav pa je zmanjševanje zalog izdelkov za 17 %. Še v letu 1990 so bili v primerjavi z letom 1989 za 11,5 % večje.
2. Zunanjetrgovinska menjava
Na zunanjetrgovinsko me-ryavo in delež prihodkov, do-seženih na tujih trgih v poslov-nih pnhodkih, močno vpliva zamrznjeni tečaj. Celoten izvoz v občini v letu 1990 je bil v pri-merjavi z letom 1989 za 2,5 % večji, celoten uvoz pa za 16,8.
Po več letih se je v Sloveniji pojavil zunanjetrgovinski defi-cit. V prvih 5 mesecih letošnje-ga leta znaša stopnja pokriva-i\ja le 45,4, kar je najnižja stop-nja doslej. Dramatičen padec
stopnje pokritja je v bistvu sprostitev uvoza, ki je v glav-nem povečal potrošnjo, ni pa povečal novoustvarjene vred-nosti in izvoza. Skupni izvoz je v prvih 4 mesecih letošnjega leta za 15,5 % manjši, uvoz pa za 6,5 % večji.
3. Zaposlenost
Podatki za leto 1990 še ne dajejo prave slike o stanju za-poslenosti v družbenem sek-torju, saj so se nekateri večji premiki pri zmanjševanju za-poslenih pojavili šele konec Ie-ta 1990. Konec leta 1990 je bilo na Zavodu za zaposlovanje v Grosupljem prijavljenih 465 oseb. Konec aprila tega leta imamo v regiji že 18.000 neza-poslenih, od tega v občini 756 (iskalci prve zaposlitve 162, ne-zaposleni zaradi stečaja 191, iskalci zaposlitve stari do 26 let 375, težje zaposlivi 105). S tem se je število zaposlenih v letu 1990 iz 6.748 do aprila tega leta znižalo na 5.618 oseb.
4. Investicije
Popolno mrtvilo na področ-ju investicij opozarja na nesti-mulativen ekonomski sistem, ki v ničemer ne vzpodbuja na-ložb, ne v družbenem ne v pri-vatnem sektorju. Za primerja-vo lahko povem, da je v ljub-ljanski regiji 7.500 podjetij, ki ima prijavljenih vsega skupaj 97 investicij v industriji. Pogo-ji bank za najetje investicijskih kreditov daleč presegajo spo-sobnost gospodarstva. Od ob-Ijubljenih investicij v gosodar-stvu (Ur. 1. RS 45/90) ni ničesar, kljub večkratnim urgencam in pobudam, ki smo jih posredo-vali pristojnim inštituctjam. Republiški izvršni svet bi mo-ral razpisati natečaj za predlo-žitev programov za sofinanci-ranje investicij, vendar tega natečaja do konca maja nismo videli. Verjetno izvršni svet Republike Slovenije s pridom uporablja le 14. člen sklepa o kriterijih (Ur. 1. RS, 7/91), kjer gre za izjemne primere in in-
tervencije, za katere ni potre-ben noben program.
Izvršni svet Skupščine obči-ne Grosuplje odločno naspro-tuje temu, da posamezni sekre-tariati interno, brez javnega natečaja oziroma obveščanja ter brez kriterijev, dodeljujejo sredstva za vzpodbujanje pro-gramov.
5. Likvidnost
je katastrofalna. Na seznamu podjetij z blokiranimi žiro ra-čuni ima SDK konec aprila evidentiranih 127 podjetij iz naše regije. Izredne likvidnost-ne težave, ki so posledica ne-discipline pri plačevanju in po-polnega izničenja poslovne morale, predstavljajo danes največji problem v gospodar-stvu. Prav tako Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje ne podpira zakonodaje v ste-čajnem postopku, ki privede v stečajni postopek tudi taka podjetja, ki imajo večje terja-tve od obveznosti. S pobudo smo zahtevali spremembo za-kona o stečajnem postopku na tem področju. Najbolj tragično je stanje na področju plačeva-nje računov; samo še borih 14 % podjetij ima kolikor tolikov v redu plačane račune, vsi ostali posvečajo pretežni del svojih moči izteijavi računov, namesto da bi se ukvarjali z razvojem firme ter drugimi problemi firme.
6. Pristojnosti in odgovornosti občine do občinskega gospodarstva
S prehodom na tržno gospo-darstvo se zmanjšuje vloga dr-žave v gospodarstvu. Le-ta naj bi se kazala le še skozi urejanje bistvenih odnosov v gospodar-stu, nikakor pa ne naj država ne bi utikala v vsako podrob-nost. Velik problem so manj-kajoči zakoni o privatizaciji in denacionalizaciji. Občina kot taka, ima vsekakor lahko indi-rekten vpliv na občinsko go-
spodarstvo kot celoto, saj z raz-ličnimi programi razvija po-djetništva, družinskih kmetij s kmečkim turizmom in dopol-nilnimi dejavnostmi lahko po-sredno vpliva in blaži nezapo-slenost in pomaga pri pre-strukturiranju manjših podjet-nikov in obrtnikov.
Po drugi strani, s financira-njem v infrastrukturne objekte (zlasti PTT, ceste) in s pridobi-vanjem in opremljanjem zem-ljišč za gospodarstvo in obrtno cono, lahko izboljšuje pogoje gospodarjenja.
Takšno vlogo obdinske -vla-de je omogočila integralnost proračuna, saj so sredstva, ki so se prej zbirala prek številnih davkov in prispevkov skon-centrirala na enem mestu. Od-ločanje o njihovi razdelitvi pa je prav tako v pristojnosti vla-de. V tem je vsa moč in nemoč vlade in tudi odgovornost za razvoj občinskega gospodar-stva.
6. Občinski program pri uvajanju projektov za reševanje gospodarstva in nezaposlenosti
se izvaja s pomočjo:
-  programa svetovanja in izo-braževanja v kmetijstvu
-   programa  varstva  kmetij-skih zemljišč in
-  programa razvoja podjetni-štva,       družinskih       kmetij s kmečkim turizmom in dopol-nilnimi dejavnostmi.
V letu 1991 bomo iz občin-skega proračuna namenili za navedene programe približno 6,7 mio din. Prva dva progra-ma se izvajata tekoče, za tretji program razvoja podjetništva in kmetijstva pa bo na voljo iz proračuna 4,5 mio din, ki pa jih bomo z ugodnimi kreditnimi aranžmaji skušali podvojiti. Iz tega področja bomo v mesecu jul^ju razpisali javni natečaj skupaj z banko. Poleg omenje-nih programov imamo še v mi-slih ustanovitev občinske agencije za dokapitalizacijo in reaktiviranje domačega kapi-tala, ki bo pripomogla le razvo-ju podjetništva in gospodarske infrastrukture in pripomogla k razvoju podjetništva. Osnov-ni namen agencije bo reaktivi-ranje domačega kapitala, saj še nekaj časa ni moč računati na tuj kapital.      FRANC AHLIN