Integracija priseljenih otrok v slovenske vrtce Anielka Pevc, dipl. vzgojiteljica, Scuola elementare Dante Alighieri – Scuola materna L'aquilone – Vrtec L'aquilone Članek obravnava temo integracije priseljenih otrok v slovenske vrtce in dolgoročno v slov- ensko družbo. Pri tem so predstavljeni ključni rezultati večletnega evropskega projekta Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi/Migrant Children and Communities in a Transforming Europe (MiCreate), ki je pod vodstvom Znanstveno-razis- kovalnega središča Koper potekal v desetih državah Evropske unije in Turčije med letoma 2019 in 2022. Predstavljene bodo nekatere konkretne aktivnosti, ki spodbujajo uspešnejšo in učinkovitejšo integracijo otrok v vrtce. Ključni pojmi: integracija, večkulturnost, otroko- be. Širšo družbo pa uspešna integracija priselje- središčna perspektiva, vrtci nih otrok dela strpnejšo, uči jo sprejemanja raz- ličnosti in krepitve premagovanja predsodkov do 1. UVOD drugih. Raznolike in hkrati vključujoče družbe so Množične migracije v Evropo, ki smo jim priča tudi kraji, kjer se vsi počutijo varno, sprejeto in kjer v zadnjih desetletjih, močno vplivajo na demo- je za vse prijetneje živeti (Sedmak 2022). grafsko strukturo držav. Soočeni smo z vse večjo jezikovno, kulturno, religijsko, pa tudi rasno ra- V članku se bomo posvetili temi integracije otrok. znolikostjo in Slovenija pri tem ni izjema. Ljudje Pri tem bomo predstavili rezultate večletnega se selijo zaradi različnih razlogov: ekonomskih, v evropskega projekta Otroci priseljenci in priseljen- iskanju boljših življenjskih pogojev, zaradi poli- ske skupnosti v spreminjajoči se Evropi/Migrant tičnega preganjanja, naravnih in ekoloških kata- Children and Communities in a Transforming strof ter drugega. Če se za selitev odrasli ljudje po Europe (MiCreate), ki je pod vodstvom Znanstve- navadi odločijo sami, je le-ta otrokom, ki svojim no-raziskovalnega središča Koper potekal v dese- staršem sledijo, največkrat vsiljena. Raziskave tih državah Evropske unije in Turčije med letoma nakazujejo, da je večino otrok in mladih selitve v 2019 in 2022. V projektu so raziskovalke in razisko- novo in neznano okolje strah, da zanje predstavlja valci preučevali procese vključevanja priseljenih vir stresa in da ob selitvi občutijo veliko odgovor- otrok v različne evropske države z otrokosredišč- nost, da bodo v novem okolju uspešni. Otroci pri ne perspektive. Otrokosrediščna perspektiva po- tem pogosto poudarjajo, da so se starši in družina meni, da je bila posebna pozornost posvečena za selitev odločili, da bi oni imeli boljše življenje temu, kako otroci sami vidijo in doživljajo proces (Kościółek 2021). selitve in vključevanja v novo okolje, kaj je zanje pri tem pomembno in kaj menijo, da je uspešna Države prihoda različno obravnavajo sprejem pri- integracija. Raziskovalci in raziskovalke MiCreate seljencev in njihovo vključevanje. Pri tem so jim v projekta so izhajali iz prepričanja, da je uspešno pomoč integracijske politike in prakse. Posebno vključevanje priseljenih otrok tesno povezano z pomembna pa je prav integracija otrok v najzgo- njihovo splošno blaginjo in dobrim počutjem in dnejšem obdobju. Novi medkulturni stvarnosti in da je v tem procesu ključno upoštevanje pogleda upravljanju večkulturnosti se morajo tako prila- otrok. Namreč, samo integracijski ukrepi in pra- goditi tudi vrtci. kse, ki so skladni z izkušnjami in videnji otrok, so lahko uspešni na dolgi rok (Sedmak 2022a). Uspešno vključevanje priseljenih otrok in uspe- šno izvedena dolgoročna integracija sta izjemno Podatke o integraciji se je v okviru MiCreate pro- pomembna in imata številne prednosti, tako za jekta pridobivalo neposredno od otrok, z otroko- priseljene otroke kot za širšo družbo. Samo uspe- središčno metodologijo (npr. s pristopom, ki te- šna integracija prepreči kršitve otrokovih pravic, melji na umetnosti, z zbiranjem avtobiografskih socialne neenakosti, izključevanje, diskriminacijo pripovedi, metodo opazovanja z udeležbo in brez in medkulturne konflikte. Samo z uspešno inte- udeležbe). Rezultati projekta tako odražajo nepo- gracijo bodo lahko priseljeni otroci razvili svoje sredne izkušnje, videnja in stališča priseljenih in potenciale in zaživeli kot polnopravni člani druž- nepriseljenih otrok. 35 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO V nadaljevanju bomo na kratko predstavili pro- tegija 2017). Smernice za vključevanje otrok prise- blematiko priseljenih otrok v Sloveniji, nato pa se ljencev v vrtce in šole (2012, 3) v zapisu sicer tudi vrt- bomo v osrednjem delu posvetili vprašanju inte- ce zavezujejo k udejanjanju načela »vključujočega gracije otrok v predšolskem obdobju ter predstavi- pristopa pri uresničevanju pravic otrok priseljencev tvi ključnih ugotovitev MiCreate projekta, ki izposta- do izobraževanja za njihovo učinkovito vključitev in vljajo aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na učinkovito oblikovanje medkulturne družbe«. V okviru napot- in dolgoročno uspešno integracijo priseljenih otrok kov in idej za vrtce je tako predvidena skrb za uče- v (slovenske) vrtce in družbo. nje slovenščine, vendar pa brez podrobnejše razla- ge in razdelave, kot je sicer zapisana za osnovne in 2. PRISELJENI OTROCI V SLOVENIJI IN SLOVEN- srednje šole ter dijaške domove. Posledično je do- SKIH VRTCIH datna strokovna pomoč za poučevanje slovenščine Skladno s podatki Eurostata naj bi bilo v Evropi leta predvidena le za šolajoče se otroke (MIZŠ 2017). 2021 približno 4.4 milijonov otrok mlajših od 18 let, ki prihajajo iz tretjih držav (Vir 1). V Sloveniji je teh otrok Strokovno osebje v slovenskih vrtcih tudi sicer ne približno 5 %, kar Slovenijo uvršča na 10. mesto med pridobi ustreznih in potrebnih znanj, veščin in kul- državami z največjim deležem priseljenih otrok. Če turnih kompetenc za delo s priseljenimi otroci med tej številki prištejemo še priseljene otroke iz EU, je rednim izobraževanjem, pa tudi kasneje ni deležno skupen odstotek priseljenih otrok še višji. sistematičnega (do)izobraževanja na tem področju. Morebitno izobraževanje o temah večkulturnosti, Ker se v Sloveniji sistematično in po uradni dolžno- večjezičnosti, upravljanja večkulturnosti, strpnosti in sti ne zbira podatkov o narodni pripadnosti oziroma diskriminacije, vključevanja priseljenih otrok v vrtce o maternem jeziku staršev in otrok, je težko oziro- je tako prepuščeno dobri volji in benevolenci posa- ma nemogoče ugotoviti natančno število priselje- meznega vrtca, vodstev vrtcev in posameznih vzgo- nih otrok. Število priseljenih otrok se ugotavlja na jiteljic ter drugega strokovnega osebja (Vižintin 2013). podlagi podatka o državi rojstva/izvora in stalnem prebivališču. Večina priseljencev v Slovenijo še ve- Slovenski vrtci se zato zelo različno odzivajo na po- dno prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, ki je tudi večano število priseljenih otrok, pa tudi uspešnost tradicionalni bazen delovne sile za slovensko go- njihovega vključevanja je zelo različna. Praksa kaže, spodarstvo. V zadnjem obdobju se beležijo pred- da so okolja, ki so tradicionalno večkulturna (kot vsem preseljevanja iz Kosova, Severne Makedonije npr. Slovenska Istra) strpnejša in bolje opremljena v in Bosne in Hercegovine. procesu vključevanja otrok. Če je vključevanje otrok v osnovne in srednje šole 3. INTEGRACIJA PRISELJENIH OTROK V VRTCE IN zakonsko dobro regulirano, pa tega ne moremo tr- SLOVENSKO DRUŽBO diti za predšolsko vzgojo (Smernice 2009, 2012; Stra- Na uspešno integracijo priseljenih otrok v vrtce in 36 DDiiddaakkttaa posledično slovensko družbo vpliva več dejavnikov, kulturnih predsodkov in stereotipov. Pri tem je po- med katerimi velja izpostaviti kraj prihoda in izvorni trebno vzpostaviti prijetno in neformalno vzdušje, v jezik (kulturo) otroka, ki je lahko soroden ali zelo raz- katerem se starši medsebojno spoznajo, priseljeni ličen od jezika (kulture) države prihoda, starost (mlaj- starši in otroci pa spoznajo vrtec, vrtčevska pravila, ši otroci se hitreje in lažje vključijo v novo družbeno okolico, vzgojitelje, drugo osebje … Teden sprejema sredino), kulturni kapital in izobrazbo družine, razlo- lahko vključuje skupno ustvarjanje, športne igre, iz- ge za migracijo, prisotnost/odsotnost diskriminacije lete po bližnji okolici, izdelovanje izdelkov, peko ali v vrtcu in družbi, obstoj integracijskih ukrepov, pod- vnaprejšnjo pripravo tipičnih jedi/sladic in izmenjavo poro strokovnega osebja, vzgojiteljic, (ne)obstoj inte- receptov. Pomembno je, da pri tem sodelujejo tako gracijskih politik in praks in podobno (Vižintin 2013, lokalni kot priseljeni starši in otroci. V tednu spreje- Verlič Lunder 2017). ma se lahko učimo tudi osnov lokalnega jezika in je- zika priseljencev (pozdraviti, predstaviti se …). V okviru MiCreate projekta (MiCreate 2022a, 2022b) so bili kot ključni dejavniki uspešne integracije med b) Vzpostavitev večjezičnega in večkulturnega oko- drugi izpostavljeni tudi naslednji: lja v vrtcu - osebne lastnosti otrok (starost, kulturni kapital, Prostori v vrtcu (hodniki, igralnice, skupni prostori itd.) podpora staršev, osebna odpornost), naj odražajo večjezičnost in večkulturnost (s plakati, - konkretne pozivne izkušnje/podpora vzgojiteljice, napisi, risbami, fotografijami …). V dnevno rutino se sošolcev, vrtca, lahko uvede večjezične jutranje pozdrave, večjezič- - odsotnost diskriminacije, no in večkulturno praznovanje rojstnih dni ali drugih - obstoj kulturnih kompetenc med strokovnim praznovanj (pravoslavno novo leto, kitajsko novo leto osebjem, …), učenje večjezičnih pesmic in uporabo tradicional- - obstoj vrtčevskih pravil in ukrepov za vključeva- nih instrumentov različnih kultur, branje pravljic, ki nje priseljenih otrok. odražajo večkulturnost, pogovore o drugih kulturah, navadah in načinu življenja. Večjezično in večkultur- Pri tem se je kot ključna izpostavila predvsem vloga no okolje pozitivno vpliva tako na dobro počutje pri- vzgojiteljice, kateri je otrok zaupan, in ali se otrok v seljenih otrok kot na manjšanje strahu pred drugimi skupini in vrtcu počuti sprejetega, ima prijatelje in je kulturami, etničnimi predsodki in stereotipi. torej del vrtčevske skupnosti. Vse to ključno vpliva na otrokovo obče počutje in blaginjo in posledično na c) Učenje slovenskega jezika hitrost in uspešnost njegove integracije. Pri tem pa Nujen pogoj dolgoročne uspešne integracije otrok odgovornost za integracijo ne sme in ne more biti priseljencev je učenje slovenskega jezika. Praviloma izključno na otroku in njegovi družini. Integracija je se mlajši otroci lažje in hitreje, pa tudi bolj sponta- namreč dvosmeren proces, pri katerem sodelujejo no naučijo jezika okolja. Starejši je otrok, tem bolj je vsi: priseljeni otrok in njegova družina, lokalni otroci usvajanje novega jezika zavestno in zato težje. Pri in njihovi starši ter strokovno osebje vrtca (Gornik in usvajanju jezika sta ključna stik in spontana redna ter Sedmak 2022). pogosta komunikacija. Ključno je druženje z lokal- nimi otroci in spodbuda vzgojiteljev ter sovrstnikov. V nadaljevanju bodo predstavljene temeljne ugo- Poleg spontanega učenja jezika pri mlajših otrocih tovitve MiCreate projekta, ki izpostavljajo konkretne se lahko uvede tudi dodatna pozornost učenju jezi- aktivnosti, ki omogočajo uspešnejšo in učinkovitejšo ka pri starejših predšolskih otrocih v obliki dodatnih ter lažjo integracijo otrok v vrtce (pa tudi šole). Ugoto- uric (na začetku pogosteje, potem lahko tedensko), vitve izhajajo iz izkušenj večletnega terenskega dela tako za novo priseljene otroke kot tudi otroke, ki so med več kot 6.000 otroci v šestih evropskih državah, v Sloveniji že dlje časa, ali celo otroke druge genera- in sicer na Danskem, v Veliki Britaniji, Avstriji, Španiji, cije, pri katerih se pogosto opaža manko ustreznih na Poljskem in v Sloveniji (MiCreate 2022a, 2022b). jezikovnih kompetenc. Prav tako je zaželeno, da vr- tec organizira »učenje« slovenskega jezika za starše a) Sprejem priseljenih otrok in staršev (še posebej mame) priseljencev oziroma skupne »te- Pred pričetkom ali ob pričetku leta se priredi »teden čaje« ali srečanja, na katerih se preko igre otroci in sprejema« priseljenih otrok in staršev. Teden spreje- starši učijo novih besed. To lahko poteka v dogovoru ma lahko traja različno dolgo, odvisno od zmožnosti z Občino, večgeneracijskimi centri, Ljudskimi uni- posameznega vrtca. Priporočljivo je, da »teden spre- verzami, upravno enoto, nevladnimi organizacijami, jema« traja vsaj en teden, lahko pa tudi dva tedna ali fakultetami ipd. dlje. Sprejem mora biti dobro organiziran, voden in moderiran s strani strokovnega osebja vrtca. Spre- d) Vzpostavitev večjezične komunikacije s starši jem mora vključevati tako priseljene otroke in starše V vrtce se uvede večjezične biltene za starše prise- kot lokalne otroke in starše in se izvaja v vrtčevskem ljence, ki vključujejo ključne informacije o delova- okolju in okolici/lokalni skupnosti. Namenjen je spo- nju in pravilih vrtca ter neformalnih pričakovanjih. V znavanju, druženju, »prebijanju ledu«, manjšanju vrtcih se prav tako uvedejo večjezična vabila in ob- 37 DDiiddaakkttaa MED TEORIJO IN PRAKSO vestila, na spletni strani se uvede krajše informacije od vrtcev dalje. Če so politike integracije za osnovno, tudi v jezikih staršev priseljencev. Če je le mogoče, srednješolsko ter celo univerzitetno izobraževanje se vključi sodelovanje kulturnih mediatork (v pove- dokaj razdelane, so le-te pomanjkljive za predšolsko zavi in s podporo lokalnih občin, nevladnih organi- vzgojo in izobraževanje. Tudi tekom izobraževalnega zacij, priseljeniških društev, univerz ali visokošolskih procesa bodoči strokovni delavci vrtcev ne prejmejo zavodov, Ljudske univerze ipd.). Vrtec lahko oblikuje dovolj znanj in veščin s področij upravljanja večkul- različne inovativne načine večjezične komunikacije: turnosti v vrtcih in integracije otrok priseljencev. Ob vrtčevske slovarje temeljnih besed, vizualne slovarje, srečanju z otroci in starši priseljenci, ki ne govorijo vključitev sodelavcev, ki govorijo jezik staršev prise- slovenskega jezika in morda ne poznajo slovenske ljencev … kulture, so tako prepogosto prepuščeni lastni iznaj- dljivosti in dobri volji. e) Aktivno in kontinuirano sodelovanje in sprejema- nje staršev priseljencev Izhajajoč iz ugotovitev mednarodnega projekta Rezultati MiCreate raziskav dokazujejo, da je integra- MiCreate smo v članku predstavili nekaj konkretnih cija priseljenih otrok hitrejša in uspešnejša, če otroci aktivnosti, s katerimi bi lahko v slovenskih vrtcih čutijo, da so njihovi starši, družina in etnična sku- vzpodbudili učinkovitejšo dolgoročno integracijo pnost sprejeti in spoštovani in obratno – zavračanje priseljenih otrok, in sicer: teden sprejema priseljenih in nesprejemanje staršev/družine/kulture priseljenih otrok in staršev; vzpostavitev večjezičnega in večkul- otrok negativno vpliva na njihovo integracijo. Druži- turnega okolja; dodatna spodbuda k učenju sloven- na je za otroka najpomembnejša in osrednji dejav- skega jezika; vzpostavitev večjezične komunikacije nik blaginje in zadovoljstva. Družina je tudi vir opore s starši; aktivno sodelovanje in sprejemanje staršev in spodbude za integracijo, varno pribežališče ter pri- priseljenih otrok; spodbujanje druženja priseljenih in padnost. Pozitiven odnos do družine in sprejemanje lokalnih otrok. družine kot take otrok doživlja kot sprejemanje nje- ga samega. Možnosti in načinov vključevanja priseljenih otrok v vrtce in družbe prihoda je vsekakor mnogo. V priču- f) Spodbujanje druženja (tudi) z lokalnimi otroki jočem prispevku smo se osredotočili na tiste, ki so Priseljeni otroci, ki so v Sloveniji dlje časa ali so otroci jih kot relevantne prepoznali v državah preučevanja druge/tretje generacije priseljencev, imajo pogosto MiCreate projekta in ki so se izkazali kot učinkoviti, vlogo podpornikov, prevajalcev in posrednikov za ne glede na državo prihoda in državo izvora prise- novo priseljene otroke istega jezikovnega/kulturne- ljenih otrok. ga ozadja. Za uspešno vključevanje priseljenih otrok, usvajanje slovenskega jezika in oblikovanje obču- Literatura tja pripadnosti pa je pomembno imeti tudi lokalne Vir 1: Eurostat (2021): Migration flows. Immigration to the EU from Non-member Counties. https://ec.europa.eu/eurostat/web/products- prijatelje. Pomembno je, da strokovno osebje vrtca -eurostat-news/w/DDN-20230329-2. spodbuja druženje priseljenih in lokalnih otrok (pre- Gornik, B. in Sedmak, M. (2022): The Child Centred Approach to the Integration of Migrant Children: The MiCREATE project. V: M. Sedmak ko skupnih iger, delavnic, spremljanja, tutorstva itd.). (ed.), F. Hernandez-Hernandez (ed.), J. M. Sancho-Gil (ed.), B. Gornik Medvrstniške odnose opredeljuje dvojnost: po eni (ed.) Migrant Children's Integration and Education in Europe, str. 99- 118. Barcelona, Octaedro. strani so lahko vir zadovoljstva, dobrega počutja, bla- Kościółek, J. (2021): The whole child approach in the context of joint ginje in pospeševalec integracije, po drugi strani so activities with children from a migration background. Edukacja międzykulturowa, let. 2021, št. 1 (14): str. 207-215. lahko vir diskriminacije, stresa, osebnih stisk in zavi- MiCreate (2022a): National policy recommendations. https://www. ralec integracije. Priseljeni otroci v MiCreate raziskavi micreate.eu/wp-content/img/pdf/D11.3_SK.pdf MiCreate (2022b): National Policy Briefs. https://www.micreate.eu/wp- izpričujejo, da se počutijo bolje takoj, ko vzpostavijo -content/img/pdf/D11.4_SK.pdf prijateljske odnose v skupini. Z vidika strokovnih de- Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport (2017): Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, Ljubljana. lavcev vrtca je zato ključno, da so usmerjeni k spod- Sedmak, M. (2022a): Življenje v večkulturnih šolah. Koper: Založba bujanju povezovanja med otroci, s posebnim pou- Annales ZRS. Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009). darkom na stikih z lokalnimi otroci. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, http://eportal.mss.edus.si/ms- swww/programi2013/programi/media/pdf/smernice/Smernice_ izobrazevanje_otrok_tujcev.pdf 4. ZAKLJUČEK Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012). Statistični trendi napovedujejo, da se bodo migracije Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://eportal.mss. edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/smernice/ v bodoče še večale, evropske družbe – in med njimi cistopis_Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf tudi Slovenija – pa bodo vse bolj jezikovno, kulturno, Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sis- tem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2017). Ljubljana: religijsko in rasno pluralne. Če je bila doslej Slovenija MŠŠ RS. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/si/vkljucevanje_pri- država destinacije predvsem za priseljence iz obmo- -seljencev_v_sistem_vzgoje_in_izobrazevanja/splosno/ Verlič Lunder, S. (2017): Vključevanje otrok priseljencev v sloven- čij nekdanje Jugoslavije in za druge priseljence zgolj ski vzgojno-izobraževalni sistem. Aktivno za strpnosti. Ljubljana: država prehoda na evropski sever in zahod, pa se pri- Urad vlade RS za komuniciranje. Vižintin, M. A. (2013): Vključevanje otrok priseljencev prve genera- čakuje, da se bo ta trend v kratkem spremenil. Zato cije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli. Koper: Peda- je nujno razmisliti o ustreznih integracijskih politikah goška fakulteta, UL – doktorska disertacija. http://pefprints.pef.uni-lj.si/1952/1/Vizintin%2C_doktorska_diser- in ukrepih na ravni celotne izobraževalne vertikale, tacija_.pdf 38 Didakta