Umor laškega kralja. V petek dne 3. avg. je prišel novi italijanski kralj Viktor Emanuel s kraljico Jelico v Monzo. Kraljica Margarita jima je v palači prihitela nasproti, pala svojemu sinu okoli vratu in se bridko jokala. »Moj sin, moj ljubi sin!« šepetala je med solzami. Potem so vstopili v sobo, kjer so položili umorjenega kralja na mrtvaški oder. Kraljica Margarita je padla preko mrtvega Umbertovega trupla ter mu poljubovala čelo. Istotako sta storila tudi kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelica. Pokopali bodo kralja danes in sicer v Rimu. Kraljica Margarita se je sicer do zadnjega ustavljala, da bi se pokopal v Rimu, ker noče, da bi se žalil sv. oče. Rim je namreč po pravici papežev in le po ropu so si ga osvojili italijanski kralji. Toda ministri so zahtevali, da se mora pokopati kralj Umberto v Rimu iz državnih ozirov in kraljica vdova se je morala udati. Toda po pokopu Margarita ne bo več bivala v Rimu, ampak v Turinu, kamor si je dala prepeljati že vse pohištvo. Pri pokopu bo naSega cesarja zastopal nadvojvoda Rajner, ki si je tudi z italijansko kraljevsko rodovino v sorodu. Umorjeni kralj je bil zelo priljubljen med ljudstvom. To dokazuje dejstvo, da med njegovim vladanjem ni bil nihče obsojen zaradi razžaljenja veličanstva. O novem kralju Se se ne more reči, ali je priljubljen ali nepriljubljen, ker še je premalo prišel z narodom v dotiko. Zelo \e dopadlo Italijanom, ko si je izbral za ženo Jelico, lepo hčerko črnogorskega kneza. Anarhisti so sklenoli, da bodo umorili tudi kraljico Margarito. Za morilca je določen neki Quintovalle. Vidi se, da hočejo anarhisti umoriti sploh vse, ki so kronani z vladarskimi kronami. Kajti kraljica Margarita ni nikdar nikomur ničesar storila. Bila je najblažja ženska ter silno prijazna in uljudna proti vsakemu, naj je bil nizkega ali visokega stanu. Morilec Bresci Se ni prišel do kesanjaUpa, da ne bo vedno zaprt. Izjavil se je: »Videli bodete, da me bodo osvobodili moji sodrugi. Sedaj naj se trese ruski car!« Brescija so iz Monce odvedli v jeCo v Milanu. Zena Brescijeva biva v Ameriki. Toda zapustila je svoje dosedanje bivališče mesto Hoboken ter se je preselila drugam, a je prej zažgala vse moževe listine. Ko je Bresci odšel iz Amerike, dejal je ženi, da gre po dedščino v Italijo. Po Italiji zapirajo vse anarhiste. Policija se je prepričala, da je bil napad na kralja dobro pripravlien in premišljen. Ako bi se Bresciju ne posrečil umor, imel je namestnike, ki so imeli isto nalogo, da umorijo kralja. Sploh so letos anarhisti sklenili, da umorijo več evropskih vladarjev. V to svrho je zapustila cela vrsta anarhistov Ameriko, ter se porazdelila po Evropi, da preži na svoje žrtve. Vodja teh zverinskih ljudi je neki grof Moledeschi, ki živi sedaj v Londonu. Bresci ne bo obsojen v smrt, ker v Italiji ni smrtne kazni. Obsojen bode v dosmrtno ječo ali pa v galere. Bresci je že delj časa prežal na kralja. Isto nedeljo, ko je zvečer izvršil umor, ie več ur čakal na kralja v kraljevem parku, ker \e vedel, da se ondi kralj večkrat sam sprehaja. Tudi v kapeli je bil pri maSi, pa ni mogel prav blizu do kralja. Bresci se ie pred umorom pridno vadil v streljanju. Vsak dan je nekaj ur streljal z revolverjem. V nedeljo so Brescija, ki se je doslej mirno vedel v zaporu, morali obleči v nasilni jopič, ker je postal surov in bfl okolu sebe, zahtevajoč, naj ga peljejo k ravnateliu. Preiskava je doslej dognala, da ie Bresci imel pomočnikov, ki so bili pripravljeni pomagati mu, da ubeži. V Monzi je prostor umora ograjen. Jeden kol zaznamuie prostor, na katerem je Bresci stal, drugi prostor, na katerem so morilca prijeli. Obsojen bo Bresci na dosmrtno ječo. Deset let bode zaprt v posebni 2 m. dolgi in 1 m. široki celici, katere vrata se ne odpro ves čas, ker jetnik dobiva potrebščine skozi ozko odprtino. Hrana njegova bode kruh in voda. Govonti ne bode smel. Pri najmani§i besedici bode kaznovan z nasilnim jopičem in z železom prikovan na posteljo. Izvedenci trdijo, da malokdo učaka pri taki kazni deset let. Največ jih postane po prvem letu blaznih ali pa umro. Sodili bodo Brescija porotniki. Neka odlična oseba v Milanu je v nedeljo dobila pismo s podpisom »99«, y katerem se trdi, da je imel Bresci štiri pomočnike in da bodo anarhisti za vsako žrtev določili deset anarhistov. Kar se jednemu ne posreči, storil bode drugi. V najbližjem času se zvedo grozne novice. V Cikagi je prišlo do ostrega boja mej anarhisti in policijo. Policija se je branila z orožjem ter je 125 anarhistov ranjenih in pet aretovanih, mej njimi tudi žena usmrčenega anarhista Parsona.