Wo 1896.
53
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XII. — Izdan in razposlan dne 29. februvarja 1896.
Vsebina s Št. 30. Razglas o spisku železnic, o katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 11. oktobra 18110. 1. — Popravki.
30.
Razglas ministerstva za železnice L dne 12. februvarja 1896.1.
0	spisku železnic, o katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14- oktobra 1890.1. (Drž. zak. št-186. iz leta 1892.).
Spisek onih železnic, o katerih velja niedna-
1	°dni dogovor o tovornem prometu po železnicah
dne 14. oktobra 1890. 1. (Drž. zak. št. 186. iz ela 1892.), riaj se, oziraje se na izpremembe, ki se izvršile izza razglasa z dne 18. februvarja 8^5. 1. (Drž. zak. št. 25.), glasi takô le:
spisek železnic, o katerih velja Mednarodni dogovor o tovornem Prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. leta.
(III. izdaja z dne 1. januvarja 1896. I.)
Belgija.
Po belgijskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi.
I.	Upravstvo belgijskih državnih železni».
2- Belgijska severna železnica.
II- Vélika belgijska osrednja železnica.
'V Liège—Maestricht.
(8lOTenl«oh.)
5.	Gent—Terneuzen.
6.	Malines-Terneuzen.
7.	Zapadna flandrijska železnica.
8.	Železnica chirnay-ska.
9.	Gent—Eecloo —Bruges.
10.	Termoijde —St. Nicolas.
I 1. Hasselt — Maeseyck.
12.	Antverpa—Gent (Waes).
B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev.
I.	Nizozemskih upravstev.
13.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kos od belgijsko-nizo-zemske meje pri Achelu do Liége-Vivegnis, Ans (Etat) in Flémalle Grande.
II.	Nemških upravstev.
14.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Bleybergu do Bleyberga.
III.	Francoskih upravstev.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
15.	pri Comines-ih do Gomines.
16.	pri Halluinu do Menina.
IV.	Luksemburških upravstev.
Po princa Henrika luksemburški železnici obratovana kosa od belgijsko-luksemburške meje :
17
17.	pri Pétangeu do Athus;
18.	pri Clémency do Autel-Bas.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo belgijska upravstva v inozemstvu, je primerjati:
Nemčija, številka 112., 113.
Francosko. številka 15., 16., 17., 18., 19.
Nizozemsko, številka 11., 12., 13., 14., 15., 16.
Nemčija.
A. Po nemških upravstvih obratovane železnice in železniški kosi.
I.	Državne in v državni upravi stoječe
železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve	pruske državne, železnice	in
v državni upravi stoječe pruske zasebne železnice, izvzemši:
a)	gorenjesleško železniško krilo z ozko raztečino.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice izvzemši po njih obratovani lokalni železnici:
h) Avgzburg-Göggingen;
c)	Göggingen-Pfersee.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6.	Velikovojvodske baderiske državne železnice.
7.	Kraljeve virtemberške državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8.	Železnica Men—Nekar ob enem s progami po nji obratovanih velikovojvodskih hesenskih postranskih železniških kosov.
9.	Velikovojvodske gorenjehesenske železnice.
10.	Velikovojvodska meklenburška državna železnica, izvzemši:
d)	železnico Doberan—Heligendamm.
11.	Velikovojvodska oldenburška državna železnica, izvzemši:
e)	železnico Ocholt—Westerstede.
II.	Zasebne železnice v lastni opravi.
12.	Železnica Alt-Damm—Kollobrzeg.
13.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
14.	Železnica Arnstein —Ichtershausen.
15.	Brunšviška deželna železnica.
16.	Bregthalska železnica (Donaueschingen — Furtwangen).
17.	Železnica Vratislava -Varšava.
18.	Broelthalska železnica.
19.	Krefeldska železnica.
20.	Kronberška železnica.
21.	Železnica Dahme —Uckro.
22.	Železnica Deggendorf—Metten.
23.	Železnica Dessau — Orlica.
24.	Železnica Dortmund — Gronov— Ensched-
25.	Železnica z ozko raztečino Eckernförde—• Kappeln.
26.	Železnica Eisenberg—Krosno.
27.	Železnica Eisern —Siegen.
28.	Ermthalska železnica (Metzingen—Urach)-
29.	Železnica Eutin—Ljubek.
30.	Železnica Flensburg—Kappeln.
31.	Erankobrodska spojna železnica (Franko-brod n. Menu).
32.	Železnica Fürth —Zirndorf—Kadolzburg-
33.	Železnica k rovn Jurija-Marije.
34.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
35.	Železnica Gotteszell — Viechtach.
36.	Železnica Halberstadt —Blankenburg.
37.	Postranska železnica Haltingen—Kandern.
38.	Postranska železnica Hansdorf—Priebus.
39.	Hesenska Ludovikova železnica.
40.	Železnica Hohenebra—Ebeleben.
41.	Železnica hoyanska (Hoya — Eystrup)•
42.	Železnica Ilmenau — Grossbreitenbacb.
43.	Kaiserstuhlska železnica.
44.	Kerkerbaška železnica.
45.	Železnica Kiel—Eckernförde —Flensburg.
46.	Kirchehimska železnica.
47.	Železnica Kraljevec —Granz.
48.	Železnica z ozko raztečino v okrožju Altona.
49.	Postranska železnica Krozingen Staufen—Sulzburg.
50.	Železnica Ljubek—Büchen in Ljubek Hamburg.
51.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
52.	Železnica Mannheim —Weinheim—Heidelberg-Mannheim.
53.	Železnica Kobylica (Marienburg) — Mlavka.
54.	Meklenburška železnica Friderika Viljema-
55.	Železnica Meppen—Haselünn.
56.	Železnica Mnihov—Wolfrathshausen.
57.	Železnica Murnau — Garmisch Parten-kirchen.
58.	Železnica Novi Branibor —Friedland.
59.	Železnica neuhaldenslebenska.
60.	Železnica Oberdorf—Füssen.
61.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
62.	Železnica Osthofen Westhofen.
63.	Vzhodnopruska južna železnica, vštevši železnico Fischhausen-Palmnicken.
64.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
65.	Železnica Peine—Usede
66.	Palatinatska železnica.
67.	Priegniška železnica (Perleberg WM' stock).
68.	Železnica Reinheim—Reichelsheim.
69.	Lokalna železnica Rena—Ettenheim-münster.
70.	Železnica Rhene—Diemelthal (Brodelar— Martenberg).
71.	Železnica Ronsdosf—Miingsten.
72.	Železnica Röthenbach b. L. —Weil.
73.	Rublanska železnica (Wutha—Ruhla).
74.	Železnica Schaftlach—Gmund.
75.	Železnica Schleswig—Angel (Schleswig— Süderbrarup).
76.	Železnica Sonthofen Oberstdorf.
77.	Železnica Sprendlingen—Wöllstein.
78.	Železnica Starigrad—Kostrin, vštevši že-tütiico Glasov— Berlinchen.
79.	Železnice Stendal — Tangermünde.
80.	Železnica Warstein —Lippstadt
81.	Železnica Wermelskirchev — Burg.
82.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
83.	Železnica Worms —Offstein.
84.	Železnica Zell-Todtnauska.
85.	Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu nenemških železniških upravstev.
I.	Ruskih upravstev.
86.	Po železnici St. Petersburg—Varšava obra-'0Vani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih
Eydtkuhnen.
87.	Po južnozapadni železnici obratovani kos 0(l rusko-nemške meje pri Prostkovu do Prostkova.
88.	Po vislavski železnici obratovani kos od 'Usko-nemške meje pri Howu do Uovva.
II. Avstrijskih upravstev.
89.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici °bratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-'v'cah do Myslowic.
90.	Po avstrijski severnozapadni železnici ^Jratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mlad-
<»vu (Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
91.	Po avstri jsko-ogrski državnoželeznični
1	obratovani kos od avstrijsko-nemške meje
I"' Srednji Stčnavi do Srednje Stčnave.
Po južnosevernonemški spojni železnici obra-lovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
92.	pri Libovu do Libova.
93.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
94.	Po češki severni železnici obratovani kos ^ avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do Ehersbacha.
Po buštčhradski železnici obratovani kosi od avsh'ijsko-nemške meje:
05.	Pri Reitzenhainu do Roitzenhaiua.
06.	pri Klingentlialu do Klingenthala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
97.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
98.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
99.	pri Brodu v 1. do Broda v I.
100.	pri Pasovu do Pasova.
101.	pri Braunau-i do Simbacha.
102.	pri Lochau-i do Lindau-e.
III.	Švicarskih upravstev.
Po švicarski severnovzhodni železnici obralo-vani kosi od švicarsko-nemške meje:
103.	pri Konstanci do Konstance.
104.	pri Rielasingenu do Singena.
105.	pri Waldhutu do Waldhuta.
IV.	Francoskih upravstev.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici soobratovani kosi od francosko-nemške meje :
106.	pri Altmiinsterolu do Altmiinsterola.
107.	pri Avricourlu do Nemškega Avricourta.
108.	pri Chambreyu do Chambroya.
109.	pri Novčanlu do Novéanta.
110.	pri Amanweileru do Amanweilerja.
111.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Belgijskih upravstev.
Po veliki belgijski osrednji železnici obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
112.	pri Aliah do Ah.
113.	pri Dallieimu do Dalheima.
VI.	Nizozemskih upravstev.
114.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Geneppu do Wesela.
115.	Po holandski železniški družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Crannenburgu do Gleve-a.
116.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kos od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Emmerichu do Emmericha.
b)	pri Eltenu do Welle.
117.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gronovu do Gronova.
118.	Po holandski železniški družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih že-

leznic soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo nemška upravstva v inozemstvu, je primerjatij:
Belgija, številka 14.
Francosko, številka 20., 21., 21., 23., 24., 25. Luksemburško, številka 2., 3.
Nizozemsko, številka 5., 0., 7., 8., 9., 10.
Avstrija, številka 20., vštevši do 40.
Rusija, številka. 28., 29., 30., 31., 32., 33.
Švica, številka 10., 17., 18., 19., 20., 21.
Francosko.
A. Po francoskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi.
Proge d’intérêt générât:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun konce-sesijonarjev obratovane proge od Monthermč v Mon-tliermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Ghàteau.
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesionarjev obratovane proge starega pristanišča v Marseille-i in proge od Arles v Saint Louis.
5.	Orleanske železnice, vštevši lokalnih železnic Sarthe.
6.	Južne železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun koncesijonarjev obratovanih lokalnih železnic od Ligré-Rivière v Richelieu in od Barbezieux v Châteauneuf.
8.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategične proge od Valenton v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za .železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice,
13.	Železnice iz Marlieux v Châtillon-sur-Cha-laronne.
14.	Iz Castelnau v Margaux in iz Pauillac v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev.
I.	Belgijskih upravstev.
Po véliki belgijski osrednji železnici obratovani kosi od belgijsko-francoske meje:
15.	pri Treignes do Vireux.
16.	pri Doissche do Givet.
17.	po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimont do Givet.
18.	Po zapadnoflandrijski železniški družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pr‘ Abeele do Hazebroucka.
19.	Po chimay-ski železniški družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momignies do Anor.
II.	Nemških upravstev.
Francoski vzhodni že'eznici pristoječe, P° državnih železnicah v Alzaciji-Loreni soobratovani kosi od nemško-francoske meje:
2Ü. pri Altmünsterol do Petit-Croix.
21.	pri Nemškem Avricourtu do Igney-Avricourt.
22.	pri Chambrey do Moncel.
23.	pri Nevéant do Pagny-sur-Moselle.
24.	pri Amanweilerji do Batilly.
25.	pri Fentschu de Audun-le-Romau.
111.	Švicarskih upravstev.
Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi od francosko-švicarske meje:
26.	pri Delle do Delle.
27.	pri Vallorbes do Pontarlier.
28.	pri Verrières do Pontarlier.
IV.	Italijanskih upravstev.
29.	Po italijanski družbi za železnice sredozemskega morja obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Modane do Modane.
Opomnja: Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo francoska upravstva v inozemstvu, primerjati je:
Belgija, številka 15., 16.	,
Nemčija, številka 106., 107., 108., 109., 110..
Italija, številka 6.
Švica, številka 22., 23., 24., 25.
Italija.
A. Po italijanskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi.
1. Vse proge, obratovane po družbi za Želo2 niško mrežo sredozemskega morja.
2.	Vse proge, obratovane po družbi za železniško mrežo adrijanskega morja.
3- Vse proge, obratovane po družbi za železniško mrežo sicilijanskega morja, vštevši kos črez morsko ožino mesinsko.
4.	Po družbi „ Societn Veneta per Irnprese e Costruzioni pubbliche“, imajoči sedež v Padovi, obratovane proge :
a)	Padova—Bassano,
b)	Vicenza—Treviso,
c)	Vicenza— Soldo,
d)	Staromesto — Portogruaro,
V Parma—Suzzara,
1)	Bologna S. V, —Portomaggiore, ff) Budrio—Massalombarda, h) Arezzo- Stia, in 0 Gonegliano—- Vittorio.
5.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč:
k)	Milan—Bovisa—Erba s krilom iz Bovise v Milan— Librero in iz S. Pietra v Gamnago,
l)	Milan—Bovisa — Sarrono,
m)	Sarrono — Mainate — Varese — Laveno,
n)	Como___Gamerlata—Grandate—-Mainate s kri-
lom iz Camerlate v Albate — Gamerlato,
<0 Novara—Busto Arsizio—Saronno — Seregno in
, P) Sarrono—Grandate.
Luksemburško.
A. Po luksemburških upravstvih obratovane železnice in železniški kosi.
1. Princa Henrika železnica, vštevši progo od Wassérbilliga v Grevenmacher.
B. Železnižki kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev.
I, Nemških upravstev.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo luksemburška upravst.va v inozemstvu, je primerjati:
Belgija, številka 17., 18.
Nizozemsko.
A. Po nizozemskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi.
B Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev.
I. Francoskih upravstev.
6.	Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-Zemsko morje obratovani kos od italijansko-fran-c°ske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih upravstev.
7.	Po gotthardski železnici obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Pinu do Luina.
III.	Avstrijskih upravstev.
3.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér P1,0!! Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
. Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo italijanska upravstva v inozemstvu, primer jati je.
Francosko, številka 29.
Avstrijsko, številka 23., 24., 25.
^vica, številka 26.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandsko železnico.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev.
1. Nemških upravstev.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuselianzu do Neuschanza
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Vcnloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheirnu do Vlodropa.
11.	Belgijskih upravstev.
Po veliki belgijski osrednji železnici obratovani
kosi:
11. od belgijsko.nizozemske meje pri Hamontu do nizozemsko-nemške meje pri Dalheirnu.
12.	od belgijsko-nizozemske meje pri La-naekenu do nizozemsko-nemške meje pri Ahah.
13.	od belgijsko-nizozemske meje pri Weclde-Merxplasu do Tilburga.
14.	Po železnici Lüttich-Maestricht obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Visé-ju do Maestrichta.
15.	Po družbi za železnico Malines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La dinge do Terneuzen.
16.	Po družbi za železnico Gent —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pr Selzaete do Terneuzen.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo nizozemska upravstva v inozemstvu, primerjati je:
Belgija, številka 13.
Nemčija, številka 114., 115., 116., 117., 118.
Avstrijsko-Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele:
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A. Vse proge, katere obratujejo tu spodaj našteta železniška upravstva in družbe s sedežem na Avstrijsko-Ogrskem.
1.	G. k. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske; toda izvzemši:
dalmatinsko državno železnico:
a)	Splét—Siverič—Knin,
b)	Prkovič— Slivno—Šibenik, potem kolomyjski lokalni železnici :
c)	Kolomyja — Sloboda rungurska .s krilom vred,
d)	Nadwornianskie przedmiešcie — Szeparowce-
Kniazdwör,
in pa:
c)	lokalno železnico z ozko raztečino Unzmarkl —
Mauterndorf (železnica po murski dolini), in naposled železniška krila:
f)	Podlçze—Niepolomice,
g)	Vama—Ruska Molodowyéa,
h)	Litice—Nÿïany in
i)	Levov (Kleparôw) —Janôw.
2.	Železnica Ustje na Labi—Toplice.
3.	Češka trgovinska železnica.
4.	Češka severna železnica.
5.	Bolcansko — meranska železnica.
6.	BuStëhradska železnica.
7.	Cesarja Ferdinanda severna železnica.
8.	Košiško — boguminska železnica (avstrijski kos).
9.	Železnica po Kremski dolini.
10.	Lokalna železnica Mori Arco— Riva ob gardskem jezeru.
I 1. Novojičfnska lokalna železnica.
12.	Avstrijska severnozapadna železnica.
13.	Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic-
14.	Lokalna železnica Pfivoz—Moravska Ostrava—Vltkovice.
15.	Salcburška družba za železnico in tramway-
16.	Lokalna železnica po Salzkainmergutu.
17.	Družba južne železnice (avstrijske prog<')> izvzemši lokalno železnico z ozko raztečino;
k)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaju (z električnim obratilom),
l)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
m)	Poličane—Konjice,
n)	Kapfenberg—Seebach-Au.
18.	Južno-severnonemška spojna železnica.
19.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg-
20.	Železnica Dunaj — Aspang.
21.	Dunajska spojna železnica.
22.	Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od Lawoczna do ogrske meje in od Fehringa do ogrske meje, in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske meje, slednjič po železnici Raba Šopronj — Ehenfurth obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf—Dunajsko Novo mesto od Ebenfurtha do ogrske meje, ki je v obratu družbe za južno železnico.
B. Železniški kosi, ki so v obratu, ali soobratu inozemskih upravstev.
1. Italijanskih upravstev.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovanj kosi od italijansko-avstrijske meje:
23.	pri Krminu do Krmina.
24.	pri Pontebi do Pontabla v mčr iz Italije-
25.	pri Peri do Aie.
II.	Nemških upravstev.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi nemško-avstrijske meje:
26.	pri Kiefcrsfeldenu do Kufsteina.
27.	pri Salcburgu do Salcburga.
28.	pri Waldsasscnu do Heba.
29.	pri Schirdingu do Heba.
30.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
31.	pri Brambachu do Heba.
32.	pri Bärensteinu do Vejprt.
33.	pri Moldavi do Moldave.
34.	pri Schör.i do Podmokel.
35.	Pri Schöni do Dččlna.
36.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-''eiriske meje pri Taubenheimu.
37.	pri starem in novem Gersdorfu do avstrij-s °-nemške meje pri Ebersbachu.
38.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
39.	pri Veliki Senavi do Warnsdorfa.
40.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-"V!'ni kosi od nemško-avstrijske meje:
41.	pri Neusorge do Halbstadta.
42.	pri Opavi do Opave.
43.	pri Kriiovu do Krhova.
44.	pri Boguminu do Bogumina.
45.	pri Goczalkovvicah do Dziedzic.
46.	pri Nowem Berunu do Oéwiçcima.
III.	Ruskih upravslev.
Po upravstvu ruskih južnozapadnih železnic v mér proti Rusiji obratovani kosi od rusko-avstrn-skemeje:
47.	pri Radziwilowu do Brodov.
48.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
49.	do avstrijske Nowosielice.
mnja. Kar se tiče železniških kosov, katere avstrijska upravstva v inozemstvu, pvimer-
Nemčija, številka 89. vštevši do 102.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 34., 35., 36„ 37.
8vica, številka 14., 15.
L Opr
J’l’ratujejo
II.	Ogrsko.
Vse Proge, katere obratujejo tu spodaj imenovana e|ezniška upravstva in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1- Ogrske državne železnice izvzemši:
* progo z ozko raztečino Ostrogon— Breznica — 8čavnica,
lokalno železnico z pravilno raztečino So-0 Siir—Sz. Lörincz in
do]' .\0^a^no železnico z ozko raztečino po tereski
f I ^’da vštevši nastopne po upravstvu državnih ‘ eznic obratovane proge:
'0 od rumunske meje do Predela.
3 °d meje pri Zemunu do Belega grada. eJ 0<1 Broda do Bosanskega Broda,
e)	*°'ca^ne železnice Békés-Fôldvar-—Bikeš.
„	» n	Debrecin—Hajdünànâs.
n „ Veliki Varadin—Belényes— Vaskoh,
g)	lokalne železnice Puszta-Tenyö—Kun-Szt,-
M :lr ton.
h)	„	,	Kun-Szt.-Mârton — Senteš,
i)	„	„	Ujszdsz—Jâsz-Apâti.
j)	„	„	Mezö-Tur — Turkeve.
k)	,	„	Čakavec—Zagreb (zagorske).
l)	„	„	Vinkovci Hrčka.
m)	,	„	Novi trg na Maruši— Szasz-
Régen.
n)	„	„	mâtranske.
o)	železnice Bânréve Ozd.
p)	lokalnih železnic bihârskih.
q)	lokalne železnice Héjasfalva Székelyudvar-
hely (sékeljska železnice).
r)	„	„	Mdros-Ludas—Bistrica.
s)	„	,	Ruma—Vrdnik.
t)	,	„	Sobotišče—Pinkafeld.
u)	„	„	Szatmâr-Nagybânya.
v)	„	„	szil:igysdške.
iv)	„	,	Nyiregÿhaza—Mâtészalka.
x)	„	,	Budimpešta—Lajosmizse.
y)	,	„	Kisüjszâllàs —Dévavânya —
Gyoma.
z)	lokalnih železnic bač—bodroških. a i) železnice Pečuh—Barč.
hi) lokalne železnice Ostrogon — Almâs-Füzito. r i) lokalnih železnic onkraj Donave. d \) lokalne železnice Košiče — Torna.
e')	TJ	TJ	Debrecin —Füzes-Abony Ohat—Polgar.
fi)	tj	n	bčkčške županije.
r)	n	n	Marmaros- Szigetkamara— Véliki Bičkov—Mali Bičkov in Szigetkamara—Slatina.
hi)	proge Sibinj — Felek lokalne železnice Sibinj Rudeči stolp.	
i 0 lokalne železnice		Felek — Fogaraš.
;>')	n	TJ	Braševo Hâromszék.
k')	n	v	Szornogy-Szobb—Barč.
!')	v	n	Varaždin—Golubovec.
m ')	v	n	Vélika Kikinda—Véliki Beč-kerek.
n 0	u	n	torontalske.
0 •)	tj	tj	Senteš j-Hôdmezôvâsârhely.
1")	tj	n	Balaton-Szent-György — So-mogy-Szobb.
<1')	n	n	Žebelj—Gakova.
n)	n	n	po murâojski dolini.
sl)	tj	n	Bikeš —Čanad.
tl)	TJ	TJ	Hidegkut—Gyönk-Tamiisi.
u i) slavonske lokalne železnice.		
r i) lokalne železnice		v čšetniški dolini.
w i)	n	tj	Banjška Bistrica—Zvolefi — Brezova.
x i)	V	TJ	Piski — Vajda-Hunyad.
y V	TJ	TJ	Petrosény—Livazény Lupeny.
Zl)	TJ	TJ	Kapošvdr—Mocsolâd.
It*)	lokalne železnice		Sibinj—Nagy-Disznöd.
b*)	»	n	Križevci—Belovar.
K*)	*	n	po žilavski dolini.
<ly	»	t»	Debrecin - Derecske — Nagy-Léta.	,
c»)		n	Sobotišče—Rum.
IV	tl	t»	Veršec — Kubin.
9*)	»	ti	Sv.-Lovrenec Slatina -Našič.
h-)	J)	n	Požun — Dunaszerdahely.
iV	n	tt	Baja—Zombor—Novi Sad.
j*)		n	z ozko raztečino iz Erdelj-skega Belega grada v Zlatno.
kV	n	•n	Temešvar—Nagy-Szent-Miklös.
l~)	n	r	Kecskemét—Fülöpszällas.
m2)	n	n	Budimpešta—Ostrogon.
n -)	n	v	po salski dolini.
0*)	))	»	Zvolenj—Brezova — Breznö-banya—Tisovec.
pv	n	»	Raba—Vesprim—Dom-bovdr.
2. Družba južne železnice (ogrske proge), vštevši nastopne po ti družbi obratovane lokalne železnice:
a) Kiseg — Sobotišče, h) Barč—Paknic.
3. Košiško-boguminska železnica (ogrske proge), vštevši po nji obratovano progo Čača— Zvardofi kraljevih ogrskih državnih železnic; dalje progo MargitfVdu—Hlinica (Gölnickbanya) lokalne železnice po hliniški dolini, toda izvzemši iste proge kos Hlinica (Gölniczbänya) —Smolnica z ozko raztečino in nadalje vštevši: n) lokalno železnico po levoški dolini.
b)	tl	„ popradski dolini,
c)	it	Kešmark — Szepesbéla,
d)	1	Szepesbéla — Podobu in
V	n	Spiš—Viiralja.
4. Železniška turth.		družba Raba—Šopronj K
5.	Združeni železnici aradska in čanddska.
6.	Železnica po samoški dolini.
7.	Lokalna železnica Kesztely — Balaton-Szt. György.
8.	Železnica Mohač — Pečuh.
9.	Lokalna železnica z ozko raztečino Nagy Kdroly—Somkut.
10.	Lokalna železnica Epbrješ—Bardijov.
11.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Mežo—Laborcz do avstrijske meje, iz Jasinova do avstrijske meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske meje.
12.	Po c. k. avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Trenčina do Teplice do avstrijske meje
pri prehodu Vlari, iz Brucka na L. do avstrijske meje in iz Skolie do avstrijske meje.
13.	Po severni železnici cesarja Ferdinand* obratovani kos lokalne železnice Holič—Hodonla do avstrijske meje.
III.	Zasedeno ozemlje.
1. C. in k. vojaška železnica Banjaluka' Doberlin.
Rusija.
A.	Po državi obratovane železnice in železniški
kosi.
1.	Nikolajevska železnica s krilom v pristanite in k železnici Novotoržeški in k železnici Rževv—" Vjazma.
2.	Železnica St. Petersburg—Varšava.
3.	Baltska železnica (izvzemši II. kos) io železnica Pskov- Riga.
4.	Železnica Moskva— Kursk, Moskva—Nižny.l Novgorod in muromska železnica (v enotni upravi obratovane po državi).
5.	Železnica Syzrânj —.Vjazma.
6.	Katerinina železnica.
7.	Železnica Riga—Orel obstoječa iz železnic mitavske, boldčraške,Riga—Tuckum. Riga — Dvinsk, Dvinsk—Vitebsk in Orel—Vitebsk).
S. Železnica Libava — Romny.
9.	Železnica Varšava —Terespolj.
10.	Železnica Gharkov—Nikolajev.
1 I. Železnica Kursk—Gharkov —Azov (z železnicama Losovo—Sebastopolj in Djankoi—-F*“0' dozija).
12.	Železnica Samara Zlatousk, in oren-hiirška železnica.
13.	Poleška železnica.
14.	Južnozapadne železnice.
B.	Po zasebnih upravstvih obratovane železnice
in železniški kosi.
ln. Rybihska železnica (z novgorodsko želez nico z ozko raztečino).
16.	Železnica Moskva — Jaroslavelj—Kostronn1
(z železnicama z ozko raztečino Suža—Ivanovo 1 Jaroslavelj — Vologda).
17.	Železnica Moskva- Rresl.
18.	Železnica Moskva—Kazanj.
19 Železnica Rjazanj - Uralsk.
20.	Južnovzhodne železnice.
21.	Železnica Varšava—Dunaj.
22.	todžska železnica.
23.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
24.	Vislanska železnica.
25.	Železnica Ivangorod—Dombrovo.
26.	Vladikavkaska železnica,
27.	Fastovska železnica.
k ^lezniški kosi, ki so v obratu ali soobratu ino zemskih upravsfev.
I. Nemških upravstev.
. Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-v,l|n kosi od nemško-ruske meje:
28.	pri Eydtkuhnih do Verbolova.
29.	pri Otločinu do Aleksandrova.
, 30. pri Šopinicah do Sosnowic (proga po-eJsnje železpice ob desnem bregu Odre).
31, pr; Šopinicah do Sosnowic (proga po-eJŠnje gorenjesleške železnice).
Q, 32. Po vzhodnopruski južnoželezniški drpžbi do p0Van* kos °3 nemško-ruske meje pri Prostkovu
L.. 33. Po družbi za železnico Marienburg (Ko-ca)—Mlavka obratovani kos od nemško-ruske eje pri llowu do Mlawe
II.	Avstrijskih upravstev.
oj,. 34. Po cesarja Ferdinanda severni železnici kol^°Van' kos od avstrijsko-ruske meje pri Szcza-1 do Granice.
prQt. P° c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér ^ Rusiji obratovani kosi od avstrijsko-ruske
35.	pri Brodih do Radziwilowa.
36.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
37.	pri Nowosielici do Nowosielice.
obr.Uu,J P ° m n j a. Kar se tiče železniških kosov, katere mejo ruska upravstva v inozemstvu, primerjati je : *J«n6ija, številka 86., 87., 88.
Av®trijsko, številka 47., 48., 49.
Švica.
švicarskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi.
J- švicarska osrednja železnica.
•	Gotthardska železnica.
•	^eleznica Jura—Simplon.
' švicarska severnovzhodna železnica. Združene švicarske železnice.
•	Neuenburška železnica črez Juro.
•	Emmenthalska železnica.
8.	Železnica Langenthal—Huttwyl.
9.	Železnica tössthalska.
10.	Švicarska seethalska železnica.
11.	Švicarska južnovzhodna železnica.
12.	Železnica Rohrschach-Heiden.
13.	Sihlthalska železnica.
B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih kosov.
I. Avstrijskih upravstev.
Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-švicarske meje:
14.	pri Buchsu do Buchsa.
15.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških upravstev.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
16.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
17.	pri Stettenu do Basela.
18.	pri Leopoldshöhe do Basela.
19.	pri Grenzbachu do Basela.
20.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah soobratovana spojna železnica od baden-skega kolodvora do osrednjega kolodvora v Baselu.
21.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri Sl. Ludwigu do Basela.
III.	Francoskih upravstev.
Po družbi za železnico Pariz Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
22.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
23.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
24.	pri La Plaine-i do Genf-Cornavin.
25.	pri Col-des-Roches do Locle.
IV.	Italijanskih upravstev.
27. Po italijanskih družbah za železniški mreži sredozemskega in adrijanskega morja obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Chiassu do Ghiassa.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo švicarska upravstva v inozemstvu, primerjati je:
Nemčija, številka 103., 104., 105.
Francosko, številka 26., 27., 28.
Italija, številka 7.
(Slov<1''l.ch.)
18
Popravki.
V predpisih komisije za pravilni meroskus, objavljenih z razglasom ministerstva za trgovino z dne 5. maja 1895.1. (Drž. zak. št. 65 , kos XXXIV., izdan dne 21. maja 1895. 1.) o tneroskusu in kol-kovanju po firmi G. Reuther & Reiser! sestavljene samogibne tehtnice za žito naj na strani 160. pod „G. Dodatni meroskus“ namesto:	„po preteku
dveh let“ prav stoji: „prod pretekom vsakih dveh let“.
Dalje je v LXI. kosu Državnega zakonika, izdanem dne 14. avgusta 1891. 1. popraviti to-le :
1.	V glavi strani 466. naj namesto: „KosLXI. 118. Razglas trgovinskega ministerstva z dne 23. julija 1895.“ stoji prav: „Kos LXI. 117. Razglas trgovinskega ministerstva z dne 23. julija 1895.“;
2.	V besedilu predpisov komisije za pravilni meroskus, objavljenih z razglasom ministerstva za
trgovino z dne 23. julija 1895. 1. (Drž. za ' št. 118.) o meroskusu in kolkovanju samogibne tehtnice za drobno tehtavino (sestav K. Sehend^ in sinovi), naj na strani 464. pod „F. Doda,n' meroskus“ namesto: „po preteklih dveh letih“ PraV stoji: „pred pretekom vsakih dveh let“.
3.	prav tako naj v besedilu predpisov za Pra vilni meroskus, objavljenih z razglasom ministers^1* za trgovino z dne 29. julija 1895.1. (Drž. zak. št. H ■) o mreroskusu in kolkovanju neke priprave, ki s|a jo sestavila K. Puffer in K. Kiihror za odmei'ja".le zrnja v množinah po 2, 5, 10 ali 20 litrov, n*1 strani 468. pod „6. Dodatni meroskus“ nan>eS^°' „po preteku vsakih dveh let“ prav stoji: »I,re pretekom vsakih dveh let“.
V LXXI. kosu Državnega zakonika iz letal 898-naj v številki 147. na strani 573. v tretji vrsti ° spodaj nemesto „rosallina* stoji prav „rocce'11' ali roscellina“.