ZVEZA SLOVENSKIH KLUfcOV
VEST HM
FEDERATION OF SLOVENIAN CLU&5
i la
M
v. «i si \Ti
iridic,"
ULUbA
Qlosìlo članov 5. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik V. Molan - Naslov uprave
T "ubar:r371a Park st" Princess Hi"' vic- ' Je'r: Z8-*67* ■ Za yr^n'hw pdflgvoriUtnjnifftvo
LEffilK IV*	MELBOURNE j JULIJ i960" ŠTEVILKA
53
i't
R 1 i 1! '
\/
s\
H U-J
r/ Ji
tl-4? (J h
V
n
H H
I Iv

—y
( Stane Zupan )
Ze davno je od &ega, odkar je bil rojen Slovenski klub Melbourne. Preteklo je že mnogo razgibanih Let - prepolnih bogate vsebine ob vedno novih problemih preobremenjenega novorojenca, ki mu je usoda izbrala vzvišeno poslanstvo'- ohranjanja slovenstva v tujem svetu. Skozi vso dobo so se uspehi vrštili za neuspehi, véndar zavest in volja sta bili močnejši, neuspehi so bili le šolajskozi katere so se rodili uspehi, na katerih temeljih sloni danes že gotovo širši SKM, Leto za letom se je vedno bolj krepilo telo ustanove, kateri je temelje utrjevala peščica najvztrajnejših in najzavednejših delavcev—idealistov, ki so na vsakoletnih skupščinah.'polagali obračune trdega dela v siju trdovratnega boja s časom, ljudmi in Življenjem,
Tako smo dočakali tidi v nedeljo 3. julija že šesto redno letno skupščino SKM, V mali dvorani cerkve sv, Alojzija na Stawel^Str. v Burnleju se je zbralo blizu loo ljudi, ki so nestrpno pričakovali skupščine - vesti o sadovih pretekle letine. Njihovo neučakanost so hvale vredno ublažili prireditelji, ki so prisotnim nudili domač prigrizek.
Po pozdravnem govoru predsednika SKM - g. Srečka Koširja - smo si v poteku devetih točk dnevnega reda - kjer so se nam predstavili klubski odborniki s temeljitimi poročili ter člani z živahno debato zaokrožili mnenja do podrobnosti obdelanega vpra—
-:jà kluba s posegom na mnoga področja splošne društvene dejavnosti Slovencev v zamejstvu.
Newborn besednjačil niti o preteklosti niti o pomembnosti nedavnega dneva, ki s svojo veličino še dolgo ne bo pozabljen. Sadovi so pred nami5 saj ni sedanjost nič drugega kot dober ali slab izhod iz preteklosti. Za nas vsekakor - dober? Zakaj? Videl sem s^pogledi tihega ppazovalca in čutil s srcem mnogih izgovorjenih mislis - da v Viktoriji odrašča _ nov rod, ki ima.svojo mladost - mladost, kakršne niso poznali naši dosedanji vodniki v Avstraliji. S težko priborjenim "Lomom" smo prebrodili grenke misli o stotinah in tisočih naših mladih ljudi, ki bodo prišli med nas, ali pa že Žive na tej prostrani avstralski zemlji v najrazličnejših okoliščinah, kjer je njih tv o življenje razpeto v brezupni praznoti brezdomcev med udobjem in umirjenostjo že ustaljenih posameznikov, Premostili smo velike skrajnosti, ki se brez lastnega zatočišča in krova ne bi nikjer spojile,"tako dolgotrajno oviro skupnemu harmoničnemu življenju, ki naj bi^se zrcalilo povsod, pa tudi v življenju novih generacij. Resničnost spoznanja skupščine je bila tudi v tem, da ima vsaka poslovna doba tudi svoje značilnosti. Le~te so" enake dobiš brez, ali z vsebino... . Za mnoge izmed nas je bila bridka šola spoznanje, da je življenje velikokrat krivično ter da ga je treba marsikje spremeniti. Da, mislim o namenu društvas kulturno-prosvetno, socialno in družabno delovanje... . Zadnja dva Sta uspela, vsaj delno, pač kolikkar so okolnosti dovoljevale. Eaj pa kulturno-prosvetno delo? Ali se bomo morali res še nepotrebno dolgo in mučno izživljati na mnogih zabavali? Morda pa je bilo bistvo tega vprašanja skrito ravno v enem izmed sprejetih sklepov? v spremenitvi klubskih pravil, ali povišanju članarine? Tu lahko vidimo,oz. na tej'podlaga, marsikaj koristnejšega in uspešnejšega kot je samo prirejanje članskih zabav, -ki bi uspela, če bi bila izgovorjena le besedica o takozvanem perspektivnemupevskemu zb oriu SKM ( ta naj bi s kratkim programom poživil prireditev^), ki pa je po naključju ali^prerani smrti izpadel iz misli navzočih. Mučijo me tudi mislis Ali bodo mnogi roj-jaki pravilno razumeli predlog o posojilu £ 20, kar nam bo izplačalo "DOM" brez nepofe trebnih stroškov* pismene razjasnitve članov naj bi nas kaj kmalu razrešile teh neprijetnih ugibanj in povečale zaupanje novoizvoljenemu odboru.
( Nadaljevanje s prve strani. )
Novoizvoljeni predsednik nas je z mnogoobetajočimi obljubami prepričal, da ni ni- 1 kjer tistih skrajnosti, ki jih ne bi mogli doseči in so tako nuuna podlaga za harmonično življenje? kjer je vsakemu brez razlike odprta pot naprej. Prav zato, ker je temu tako, bo naša pot naprej polna bridkih ur, pa tudi radosti, je povdarjal novoizvoljeni predsednik, mladosti, načrtov in dela ter še mnogo česa drugega. Pred nami je vsa se- • danjost, ustvarjena iz sil spoznanja preteklosti, in vša bodočnost. Ena prehaja v drugo, kakor sončen večer v jasno jutro. Iz zarje v zarjo... .
Ob zaključku je vzorni vodja skupščine - g. Marjan Opelt - zaSlel novemu odboru res iskreno mnogo sreče in uspeha v njihovih stremljenjih za dobrobit slovenstva. Njegovim čestitkam se pridružujemo tudi ostali Slovenci s spoznanjem, da ne odlašaj na jutri,kar lahko storiš danes in da nihče ne more izvršiti vseh želja, ker je dolga pot od misli pa do dejanj... ,
L-S	■■■!:. .s\	ij< J 1 v <-' Si r ;Vi	hs \
hi , i
!ic0/j.a Mumcuio.
A
s
f r) p t i i i
/ ;
Ker se VI. redne skupščine, zaradi préoddaljenosti ali iz drugih vzrokov, niso u-deležili vsi"člani SKM, podaja U0 SKM potek skupščine potom zapisnikov in poročil tudi v "Vestniku". Namen tega dejanja je, da se vsi člani SKM točno obveste in osvedoČijo o delu in namenu klubqa v preteklem letu, kakor tudi o .".smernicah delu v novi poslovni dobi, kar je najlepše razvidno iz zapisnika in poroiil, (Ured. op. .)
j8
w
Z A P I S N 1 K
VI. redne letne skupščine SKM z dne 3. junija i960 v dvorani cerkve sv. Alojzija, Sta-wel Str,, Burnley.
Prisotno člani SKM, upravni in nadzorni odbor SKM. Skupno približno 80 ljudi,
Bričetek ob 12.3° popoldne.
Dnevni reds
1.	otvoritev skupščine5
2.	poročilo članov upravnega odboraf
3.	predlogi skupščini 5
4.	poročilo nadzornega odbora5
5.	predlogi o rzrešnicahj
6.	razprave članov in odmor5
7.	volitev upravnega odbora5
8.	volitev nadgornega odbora in
9» slučajnosti.
Ob i2.30 je predsednik SKM - g. Srečko Košir - odtvoril V3E. redno skupščino iipozdravil vse navzoče ter prebral predsedniško poročilo pritekle"poslovne dob«. Sledil jo predlog o izvolitvi vodjo skupščine £er dveh zapisnikarjev.'G. Marjan lauko je predlagal za vodjo skupščine g, Marjana Opolta, za zapisnikarja pa gg. Ivana Majcen in Stanka Zupan. Predlagani so bili soglasno izvoljeni»
Ko je g, S. Košir končal svoj'nagovor, je naprosil~vše navzoče, da z enominutnim molkom počaste"spomin vseh umrlih Slovencev v Avstraliji . Nato je prodal besedo vodji skupščine g. M, Opeltu. Isti je preči takoj na dnevni red skupščine.
1)	Slede poroila članov upravnega odbora, ki šo bila soglasno sprejeta,? v znak priznanja na delu pa s spontanim pleskanjem nagrajena.
2)	Predlogi skupščini? Upravni odbor je zbral vrsto predlogov, katere je predložil skupščini v odobritev.
Kot prvi predlog je podelitev članstva - ČASTNEGA - gospe Veroniki kot njenemu soprogu in gospe Jožici §ajnovic ter njenemu možu Stanku, Obe navedeni družini -slednja živi sedaj v Kanadi - imata za razvoj SKM." neminljive zasluge. Predlog je bil sprejet z n avdušenim aplavzom,
Dru&i predlog? Upravni odbor je v svojem rednem poslovanju večkrat naletel na razne težave v zvezi s klubskimi pravili, ker so ista že precej zastarela, Vsled tega predlaga, da se ta pravila ali popolnoma uničijo ali pa sestavijo k istim tolmaonja in razni prepotrebni dodatki. Po kratki debati je skupščina soglasno pooblastila novi upravni odbor, da soglasno z nadzornim odborom predela dosedanja pravila ter po potrebi doda nove člene za uspešnejše delovanje in poslovanje kluba.
Tretji ptredlog? Predloženo je bilo, da se poviša članarina, in sicer? za samce od sedanjega funta na £ l|r, za družinske pa na £ 2 letno. Tu je podal obširno obrazložitev dosedanji predsednik g. Košir, iz'katere je posneti, da je glavni namen povišanja članarine v zvezi z novimi stroški, ki jih jo prevzel SKM okrog našega doma,
Z' -
Kriti vse stroške uprave kluba? Vestnikaj socialnega fonda in poleg tega tedenske izdatke v znesku £ 15 ( za odplačilo Doma), izključno z doboski našib prireditev, pa 'bo v bodočnosti čisto nemogoče. Poleg omenjenega pa je nujno imeti v vidu, da bo bodoči upravni odbor moral imeti v vidu veš članskih zabav, kot je bilo to dosedag. Oboje je odvisno od finančnih sredstev. K besedi se je priglasil tudi g. F. Benko, ki je izrazil svoje pomisleke v zvozi članarine, Češ da bomo na ta način le izgubili n?, številu članstva in je mnenja, da bi povišane stroške krili pač s povišanjem števila naših priredi-tevj kar pa seveda ni mogoče, leer je sodelujoče osebje na naših prireditvah že itak pre6 obremenjeno. Z dvetretinsko članarino je končno osvojen predlog o povišanju članarine, kar pomeni, da s- članarina zviša, kot je bilo predloženo, V preostali debati se je le še reševalo vprašanje s katerim datumom naj se članarina poviša. Radi nemogoče soglasnosti v tej točki je skupščina končno izglasovala zaupnico novemu upravnemu odboru? da to vprašanje reši po svoji uvidevnosti na najbolj uvideven način in vskladi s svojim poslovanjem,
4)	Poročilo nadzornega odbora poda predsednik istega g. Maks Hartman,
5)	Predlogi o razrešnicah. Po podanih'poročilih članov UO, daje vodja skupščine na glasovanje predlog o razrešniei upravnega, kakor tudi nadzornega, odbora, kar je skupščina s ploskanjem odobrila.
6)	Razprava članov? Pod to to'cko se je razvila zelo živahna debata, ki jo je sprox žil g, Urbas s predlogom o posojilu £ 20 za odplačilo doma. Vsi člani naj bi posodili za nedoločeno dobo po £ 20, da bi prihranili obrestno vsoto - približno £ I5OO -, ki jo bi morali plačati, če bi Dom odplačevali v obrokih. Tako pa bi s posojilom odplačali dom že takoj. Za primer je navajal, da če bi štiristo članov posodilo znesek £ 20, bi
8ooo, kolikor je še odplačila na domu, izplačali že tekom tega leta. Več pa tudi ni potrebno. Za besedo se je priglasilo več članov, med temi gg.s Jože Kralj, Marjan Lauko, Franc Janežič, Marjan Opelt in Srečko Košir ter še nešteti drugi. Vsi navedeni so se v glavni točki strinjali, deljena so bila le mišljenja, kako izvesti to akcijo? bodisi od hiše do hiše - kot smo delali že ob nabirki za Dom — ali pismeno preko Vestnika, Pretežna večina prisotnih članov je predlagala takojšen popis, oz. prijavo, vseh tistih oseb, ki so pripravljene pomagati UO pri zbirki imenovanega posojila. Enak predlog je ' padel glede posojila samega, da bi takoj na licu mesta izvršili popis vseh tistih oseb, ki so pripravljene nuditi posojilo £ 20 za izplačilo Slovenskega doma. Nobeden od teh predlogov ni bil sprejet iz objektivnih razlogov. Končni sklep te živahne debate je bil? prvič, da se akcija glede posojila izvede pismeno in preko klubskega glasila Vestnik? drugič, izglasuje se zaupnica nóvemu UO, da isti izdela predhodno vse potrebne predpriprave temelječe na računski osnovi, na kar bo možno pričeti z razpisom posojila. Rag-veseljivo dejstvo ves čas te debate je bilo, da niti enkrat ni padel protmpredlog, ki ' bi nasprotoval posojilu, marveč ravno obratno? kar takoj na licu mesta začeti z vpisom, je bilo mišljenje veČine, ter na ta'način nuditi vzgled ostalim rojakom.
Na vprašanje g, Martina Adamič, koliko je znašala celotna prostovoljna zbirka za Dom in koliko je od te vsote daroval SKM, je odgovoril g. M, Lauko, da je vsota £ I4OO d>ila darovana od vseh mogočih darovalcev, £ i6oo pa je'daroval klub iz svoje'blagajne, „.iteri znesek je isti zbral s svojo lastno dejavnostjo; G. Lauko je naglasil, da tega zneska niso darovali samo izključno darovalci-Slovenci, marveč so bili med darovalci tudi Avstralci, Srbiin Hrvatje, Ker je bila s tem razprava članov zaključena, se je prešlo na naslednjo točko dnevnega reda.
7)	Volitve novega upravnega odboras Po precitanju edine kandidatne liste se preide takoj na volitve z dviganjem rok. Predložena kandidatna lista je bila soglasno potrjena in izvoljena. Proti ni glasoval nihče, ( Kandidatna lista je predložena na drugem mestu Vestnika. Op, ured, .)
Po izvolitvi UO naproša vodja skupščine g. M, Opelt izvoljene odbornike, da se predstavijo, kar se je tudi izvršilo. Po končanem predstavljanju se novoizvoljeni predsednik - g, Vinko Molan - zahvali za izkazano mu zaupanje na izvolitvi ter v kratkih in jedrnatih besedah izjavlja, da bo pač delal za dobrobit SKM po vseh svojih močeh in sposobnostih, kar pričakuje od vseh ostalih odbornikov? ker le na ta način lahko pričakujemo vidnega uspeha in napredka našega kluba. In ker je ogromne važnosti za uspešno"poslovanje imetje lastnih prostorov, je pričakovati v letošnjem letu marsikaj novega. Obvešča tudi vse člane, da se bo klub še vedno obračal na nje z raznimi prošnjami za pomoč. Posebno pa je naglasil, da bo osredotočil vse sile na to, da bi se kupljeni Dom ne odplačeval osem let, ker bi na ta način od glavnice narasle obresti okrog £'1500, ki bi jih moral klub plačati. Ravno te obresti bi lahko razdelili med naše člane, mesto jih plačati banki. Vsled tega bomo kot prvi korak poizkusili vse za uspešen izid posojila, o katerem smo že razpravljali. Volje nam danes ni manjkalo, če bo še finančen izid tako zadovoljiv, potem nam je uspeh že zagotovljen.
Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor.
8)	Slučajnostis Ker se pri sluajnostih ni več nihče oglasil, je g. M. Opelt zaželel obilo sreče in uspeha novoizvoljenemu odboru, se zahvalil prisotnim članom za izpolnitev Članske dolžnosti in zaključil VI. redno letno skupščino SKM-ob 14,50.
Zapisnikarja? Stane Zupan in Ivan Majcen 1. r.
P O fiorili jO \7iRri)\K//p C KM
s ' v .....i ■ / '^-A ^ iL/' ! i UÀ J j (JU/. ^J. /J/ rL
PREDSEDNIŠKO POROČILO NA VI. REDNI SKUPŠČ.
Dragi rojaki, Slani Slovenskega kluba Melbourne!
Odtvar jara VI, redno skupščino članov SKM, pozdravljam navzoče ter se vsem rojakom iskreno zahvaljujem za številno udeležbo.
Dragi rojaki^ Preteklo je nekaj veš kot leto dni, odkar je,sedanji UO po volji Članov SKM, prevzel v svoje roke Klubovo krmilo in čas je prišel, da vam poročamo o našem delovanju. V podrobnosti se ne bom spuščal, kajti slišali boste iz poročil gg. odbornikov, ki bodo sledila, kaj in kako smo delali v tej dobi. Omeniti pa hočem dva pomembna dneva v našem društvenem delovanju in sicer? I5, nov. I959 in 1. maj i960. Dne 15. nov. i959 je upravni odbor, sporazumno s člani odseka "Dom" in zaupniki,sklical zborovanje darovalcev za "Slovenski dom". Na tem zborovanju je bila uradno zaključena nabiralna akcija za "Dom", Odsek "Dom" in Čuvarji nabranega denarja so podali svoja poročila, nakar so zaprosili za razrešnico. Sledile so volitve "Trustees" ali^-zaupnikov, ki so bili soglasno izvoljeni. "Trustees" sestavljajo? g. Eranc Benko, g. Janez Škraba, g. Maks Hartman, g. Marjan Oppelt, g. Marjan Lauko. Izvoljenim so darovalci zaupali nabrani denar v svrho nakupa hiše, ki bo predstavljala "Slovenski dom". G. Marjan Oppelt je nato navzoče seznanil z besedilom "Memoranduma", ki predstavlja pisano porotstvo, da bo Slovenski dom resnično služil le tistim namenom za katere je določen? Kulturno-socialnemu izživljanju Slovencev v Melbournu! Po-zborovanju so zaupniki in člani UO SKM iskali primerno hišo, ki bi vsaj v glavnem odgovarjala našim potrebam. Našlo se je precej prilik, vendar so ostale neizkoriščene radi neprimerne lege ali previsoke cene. Slednjič je uspelo g. Simonu Špacapan najti hišo, ki ni bila daleč od središča mesta. Cena je bila ugodna, hiša sama z zemljiščem pa bi lahko idealno odgovarjala tudi bodočim potrebam Klubovega delovanja. Dne l.,.maja so si hišo ogledali člani UO.SKM, Slani "TrustisarM in člani nadzornega odbora,,kjer so se kaj kmalu vsi zedinili, da je hiša v dobrem stanju in da je vredna nakupa. ZaupS ki so nato stopili v stik z gospodarjem in odvetnikom ter napravili pravno pogodbo o lastništvu. S tem trenutkom pa se je izpolnila že dolgoletna želja Slovencev v Vikto-riji| da pride njihova kulturna organizacija pod lastno streho.
Povdarjam, da sta ta dva koraka, ki ju je napravil upravni odbor, le dve novi stopnici na. lestvi, ki vodi k cilju že pred nekaj leti osnovane zamisli?
. SLOVENSKI DOM Prepričan sem, da kakor smo bili Slovenci zmožni ustanoviti Slovenski klub Melbourne, pozneje organizirati nabiralno akcijo za "Dom" in jo uspešno zaključiti? lcakor smo bili zmožni kupiti si hišo, ki zaenkrat le skromno odgovarja našim potrebam, talco bomo tudi v bodočnosti zmožni napraviti iz skromne hiše ponosno palačo, ki né bo
prav nič zaostajala za raznimi Town- Hall-i, ki jih danes vidimo v raznih mestih širom Avstralije,
Navzoče rojake prosim sedaj, da.vsi Vstanejo, da počastimo z enominutnim molkom spomin umrlih rojakov v Avstraliji.
Melbourne, dne 3. julija i960	Predsednik SKM? .
********************** Srečko Košir 1. r.
Poslovna doba Upravnega odbora v posi, letu 1959/60 je trajala malo več kot eno leto. Težko, da se bo našel nekdo, ki naj bi se mu zahvalil za pomoč pri tajništvuf le-to je bilo skozi in skozi prepuščeno samo sebi - skoraj vse sem ukrepal po svoji pameti brez vednosti drugih - včasih pa zaradi varnostnih razlogov sploh nič, kar je imelo brez dvoma negativne posledice. To boste lahko zasledili iz poročila Nadzornega odbora.
Upravni odbor je imel v preteklem letu 27 rednih ter pet izrednih sej. Seje so se vršile ponavadi vsakih štirinajst dni ob petkih zvečer. Večino teh sej smo imeli v Foresters Hall na Latrobe Str,, nekaj jih je bilo v Padua Hall in nekaj na domovih nekaterih odbornikov. Nekaj sej je bilo skupno s člani Nadzornega odbora in odsekom "Dom" ali tudi predstavnikom pevske sekcije in drugimđu
Korespondenca tajništva je v primeri z zadnjim letom nazadovala. Seveda smo še vedno bili v zvezi z bratskimi klubi s Geelong, Adelaide, Brisbane in Sydney. Vsega skupaj je tajništvo sprejelo 68 pisem, odposlanih pa je bilo 48. Poleg tega je tajništvo odposlalo tekom leta okoli 55° pisem funkcionarjem kluba ter -članom klubovih odsekov kot vabila za seje in podobno.
Tajništvo je s pomočjo načelnika članstva izpopolnjevalo kartoteko članstva, vpisovalo nove člane ter registriralo spremembe naslovov. Na podlagi te kartoteke je bilo pretipkano približno looo naslovov za "Vestnik" ter vabila za klubove proslave in prireditve»
V	pretekli poslovni dobi je izšlo dvanajst številk "Vestnika,": prve štiri sem izdal jaz, potem je prevzel uredništvo g, Zupan za pet štev., po odstavki g. Zupana je velikonočno štev. uredil predsednik, zadnji dve pa zopet jaz. Vestnik je obsegal od lo - 24 strani. Oglasov je bilo eno'stran ali malo več. Kot preteklo leto je tudi letos tiskal <^Jfestnik" g. Stanko Hartman, zlagal pa se je vsak mesec na domu g. Čara, zakar je deležen tajnikove zahvale tako kot vsi, ki so hodili pomagat razpečevat "Vestnik". Pri "Vestniku" je vredno omeniti še, da'smo ga pošiljali redno tudi nekaterim ustanovam in klubom po svetu: - kanado, Argentino, Italijo in ZDA ter skoro vsem slovenskim klubom v Avstraliji. Geelong jih je dobival 60, Adelaide lo, v zadnjem času po pet tudi v Sydney
in Brisbane.
Zabave in klubova udejstvovanjaš Prva zabava v Prahranu je bila 4« julija 1959?" 19, julija je bil prvi izlet v "YEA", druga plesna zabava v Prahranu je bila 8. 8.59.J drugi izlet na.Philip"Island je bil i3. 9, 59.5 tretja zabava je bila 26/9/59,5 četrta 31. lo, 59, } 15, nov. je bilo zborovanje'darovalcev za lom, kjer se je odobril nakup primerne hiše ali zemlje za Slovenski dom. Več o tem vam bo povedal vodja zaupnikov "Dom" Miki avzevanje je bilo 5» decembra 1959? naslednji dan pa je Miklavž obdaroval prijavljene otroke v Burnleyu. Sledi Silvestrovanje 31. dec. . i3. fèb. i960 je bila zabava za redne člane SKM v Forester's Hall na Latrobe Str. v City-ju. Ob'tej priliki je vredno omeniti naš pevski zbor, ki je'ob tej priliki zapel nekaj pesmi, nad katerimi je bilo zbotano ljudstvo zelo navdušeno. Pustna zabava je bila'27. februarja, na kateri je bilo tekmovanje najboljše maske, ki je bila tudi nagrajena.
13. marca je bil izlet v Emerall Lake na Dandenogs. Dne i9. marca je klub skupno s-nredstavniki prahranske občine priredil plesno zabavo za Slovence in Avstralce. Za-Vya je bila ob priliki podeljevanja državljanstva. Čisti dobiček je bil predan prah-ranski občini za pomoč revnim in potrebnim v njihovem kraju. Na velikonočni ponedeljek smo organizirali tradicionalni izlet v Eildon. Zadnja plesna zabava je bila dne 4. 6, v Prahran-u.
Prvega maja je klub skupaj z nadzorniki in zaupniki kupil hišo, ki je sedaj Slovenski dom. Vse podrobnosti o tem ste lahko brali v "Vestniku", poleg tega vam bo o tem točneje poročal nekdo od zaupnikov za Dom.
Tako kot vsa prejšnja leta smo tudi letòs bili zastopani na Melbourne Royal Show in Melbourne Variety Show v Melbourne Town Hall. Vsem organizatorjem in nastopajočim najlepša hvalat Naš klub sta pri Goodneighbour Consil zastopala v začetku g. M. Hartman in gospa M. Opelt, pozneje pa je'g. Hartmana zamenjal g. Opelt. Ravno tako sta zastopnika v Migrant Advisory Counsil,
V	pretekli dobi so bili razrešeni funkcij oz, so odstopili sledeči člani UOs G, Stanko Kolarič, zaradi odsotnosti od sej in negodelovanjaf
Gdč. F, Pravdič, isto kot g, Kolarič in g. Stane Zupan, iz osebnih vzrokov. Kooptirani pa so bili sledeči: g. Stane Zupan, sprejet 16, oktobra 1959, g. Martin Vengust, sprejet 16. oktobra 1959,
Ob koncu tega poročila se najlepše zahvaljujem vsem, ki so pomagali tajništvu ('?') in ki so kjerkoli in kakorkoli pomagali za klub.
Tajnik SKM: Jože Nova k 1. r.
SANI. SKM! VESTNIK JE V A Š E GLASILO! DOPISUJTE VANJ? TUDI S TEM BOSTE POTRDILI VAŠE ČLANSTVO IN PRIPOMOGLI K PESTREJŠI VSEBINI, KI BO NAM VSEM V VEČJE ZADOVOLJSTVO.
Celokupno blagajniško poslovanje v letu 1959^60 je znašalo.........£ 4.248/6/2 dob,
in,...;.... 4,248/6/2 izd.
V svrho lažjega razumevanja podajara le čiste dohodke in izdatke, in sicers
Dohodkis
Zač. gotovina 1. julija 59, ......
Gotovina v banki ,,,..,,,........£
Bančne obresti vi. 1959.,,.....£
Oglasi v Vestniku.............. £
Članarina......................... £
Prejeto za posojene'rèkvizite.., £
Izlet v "YEA"...........................£
Plesna zabava 4. jul.................£
" 8,'avg,	£
"	" 26. sep-t. ........ £
"	v" 31« okt. .........£
Izlet v Sunbury ........................£
" v ffealsville ............ £
Plesna zab, Miklavževanje...... £
" " Silvestrovahje,.... £ " " Pustovanje",.,.,,.. £
Izlet v Emirial Lake.......... £
Plesna zab za soc. potrebe občine Prahran .........,,,.,., £
Izlet v Eildon..............i, £
Plesna zabai®a Vinska trgatev £ " " 4» julija.......£
£ 38.—.^ 553 .11. 2 11.14.6 91. 5. 2 212.10,— 9.— T. 15. 8
103.	3. 6 9o. T.~i 7 T. 6-, ? 87. 2. 8
5. Silo. 9» 6
lo6,lo,—
313.I3.II
104.	8, 6 11. 4.—
76. 14. 4 14. 3. %
5o. 8. 2
148.19. 6
Izdatkis
Stroški uprave, najemnina izdatki tajništva,telefon, potni stroški, papir"itd, ... Vestnik.,.....
Odsek "Dom"..........,.,.....
Kulturni odsekg
stroški za velesejem.........
" " Variety Show,,,,,, Nabava srebrnih žličk .,.,... Izdatki za Miklavža'.........
" ■ " pirite............
Dar S. K. Sydney,...., Prevoz članov UO v Geelong na obisk Slov, klubu Geelong ,,
Članska zabava.......
Inventars
Nabava ene aktovke ... " 1 pisalni stroj " raz. drobnega invent, " 1 nogometne žoge .,,, " ciklostila .....,.,..,
Socialni fond ...,.......,,,
Gotovina v blagajni .,,,,.., Vloga v banki ..,,,.,...,,.,
£ 116, 9, 8i £ 246.11. i £ 182. 4. 5
£ 20.12. 6
£ 3. 5.—
£ 20-, 4. 6
£ 35.19. 8 .£ 3» 9. 8
.£ 25.—.—
......•
£ 21.—,—
£ 34.—.—
- (C
= £ 5.17I 6
£ 26.lo.~-
£ 18 . T, 2 £ 3.15.— £ 146,14. 3 £ 215, 3,4 £ 88, 4,ll| £ 9I0. 6,11
£ 2,123/16/ 2h
£ 2,12^16/ 2^
Vrednost, ki jo poseduje SKM, na dan 3. jul, 1960s
Gotovina v blagajni;...........................,1 £ 88, 4,lli
Vloga v banki.................................. £ 9I0, 6,11
Vrednost inventarja pó odbitku 2oJÓ od
zneska £ 21«.. 3.11 ............................. £ 160.I9.
Skupno

*£ I.159.lo.11
V navedeni znesek ni vštet vpretekli dobi nabavljeni inventar? in sicer radi tega, ker ni obstojala inventarna knjiga, radi česar ni bila ugotovljena dejanska vrednost inventarja. Isti znaša po približni oceni cca. £ 300.—,— .
Melbourne t dne 3, julija i960
Blagajnik? Vinko Molan 1, r.
KUPLJENI INVENTAR V ČASU MED V. IN VI. RED. SKUPŠČINO SIM
1 pi salili stroj "SMITE PREMIER" ....................£
1 električni razmnoževalni ' stro j .............,	£
1 kulisa za oder ,...,..,.,,,,...,,,.,,,.,,,.,.	£
1 aktovka ..,,,,,,,.....,,,,......,.....,».,,,. ££
1	igralna žoga ,...,..,,,,..,...............................£
12 porcelanastih skodelic ...,.....,,.,,.,..,,..	£
12 kromiranih žlic za kavo ,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,	£
2	brisači .....,..,,...,,,,,,,,,,,,,,,,,».,,,...	£ 1 klešče .,.,,,...........,,,.,,,,,,,.....,,,,,,	£
64 seŽnjev plastika za namizne prte ..................£
15.— i40.— 2,— 5.—
0. 5
5
5
o, 3
0,lo lo,—,
Skupaj
Gospodar? I. Urbas 1, r.
£ 173.lo.-
i - POROČILO MAČELHIKA ČIABSTVA
>1	Dragi rojaki in rojakinj e, člani in članice Slovenskega kluba Melbourne!
Ker se
je poslovna doba dosedanjega Upravnega odbora približala h koncu, želim podati _ poročilo o^stanju.članstva od 7. 6. I959 - 3. 7. i960. Izdano je 421 članskih izkaznici 116 družinskih in 305 samskih. Ker ima z družinsko izkaznico žena iste pogoje kakor mož, štejemo družinsko izkaznico v tem primeru za dva člana. Skupno imamo zapisanih 537 članov od katerih je rednih samo 313 - za redne člane štejemo vse tiste, ki i-majo poravnano članarino do dneva skupščine. Neznano kam se je preselilo 46 članov. N§-I1 r ednih ~ ciano v je I78. Neredni člani so vsi oni, ki niso poravnali članarine do dneva r' skupščine.
Januarja t. 1. je bilo izključenih iz članstva SKM i08 dotakratnih članov. Njihove izkaznice so bile preklicane v januarski štev.'"Vestnika". Vsi dotični so dobili trikratne opomine, od katerih so samo trije izjavili, da ne želijo biti več člani SKM. 0-stalih lo5, ker se niso odzvali nobenemu ppominu, je UO sklenil izključiti iz članstva, nakar je sledil preklic v "Vestniku". Preklicane so bile štev. njihovih klubskih izkaz. .
Na svoji redni seji dne 5. februarja je UO sklenil, da v bodoče ne bo mogel nihče postati član Kluba kar čez noč, ampak bo moral postati kandidat in šele potem - če • bo sprejet od Upravnega odbora - član. Vem,da so takrat nekateri naši rojaki reklis Ja, SKM je postal neke vrste politično-klerikalna organizacija. Ne, nismo postali niti politična niti klerikalna organizacija, temveč je Slovekski klub Melbourne ostal slovenski klub, kajti naše geslo jes "SPOŠTUJMO T U JE - NE DAJMO SVOJE!"!- -
Na podlagi podanega poročila naprošam skupščino, da mi da razrešnico.
Načelnik članstva skmž Leopold Jauk 1. r.
POROČILO SOCIALNEGA REFERENTA S K M
Kot sem že večkrat omenjal,je težko, oziroma nemogoče, potegniti črto s kje se socialno delo mojega duhovniškega poklica konča in kje se prične socialno delo SKM, oz, njegovega socialnega refèrenta. V mojem primeru oboje druži ista oseba. Gotovo je razvidno iz naše socialne razvidnosti, da se da z dobro voljo in medsebojnim sodelovanjem marsikaj storiti, kar prikazuje ravno to letno poročilo.
Socialni fond SKM'za preteklo poslovno leto znaša £ 215-3-4. Od tega je šlo,naravnost ali pa preko mene, za primere nujne pomoči £ 123~l-o ( tu so všteti tudi venci za ' krste oz. grobove naših pokojnih). Dalje je všteta v tem socialnem fondu vsota £ 76/14/4; ki je bila kot čisti dobiček zabave - dne 9. aprila -, poklonjena v socialne namene o-bčine Prabran. Pet funtov je bilo poslanih nabirki za melnbourške bolnišnic e, pet funtov pa za nabirko v pomoč pohabljenim otrokom. Dar £ 5/ 8/0 je bil čisti dobiček pro-<_je jestvin na lanskem romanju, katerega je Klub podaril za naše pokopališče.
Poleg omenjenega socialnega fonda, ki je šel preko klubske blagajne, moram omeniti še nekaj posebnih dobrodelnih akcij s Sv. Anton je na Miklavževanju nabral za naše pokopališče £ 3/I/4& ostala nabirka v isti nämen pa je znesla £ i6/9/0, Nabirka za vdo- ' vo pok, Franca Zupančiča je znesla £ 54/I0/O, za vdovo pok. Štefana Kreitnerja £ 247/17/6, ob priliki smrti Jožefa Murko pa sem nabral za enkrat £ I0/I0/3.
Skupna vsota socialne pomoči (odšteti moramo £ 20, kot klubski dar v dveh nabirkah, leer je všteto že v socialnem fondu«), znaša £ 527/II/5/
Iz taboriš ca Bonegilla smo v tem letu pomagali v redno življenje 26 družinam in 38 samskim osebam. V prvo pomoč tem novodošlim sem si tudi to leto, zopet na lastno odgovornost, izposojal brezobrestna posojila, da nisem preveč obremenil klubskega finančnega stanja. Zahvaljujem se Klubu in vsem, ki só mi kakorkoli priskočili na pomočf bodisi glede stanovanj, službe ali nabiranja obleke.
Klub je tudi v tej poslovni dobi - torej že tretje leto - nastopil pri pestrem mednarodnem večeru - Variety Show, ki ga je dne 28. februarja priredila Fineeneijeva konferenca / pgrant Seetion / - katoliška organizacija v pomoč revežem - v Melbourne Town Ball. Tako Slovenskému klubu, kakor ostalim, ki so pri nastopu sodelovali, moja iskrena zahvala za pomoč.
' Končno Qi lahko pmenil tudi Miklavževanje, pri katerem je SKM obdaril otroke članov, ki so pravočasno javili svojo udeležbo.
Mnogo stvari, v zvezi s socialno pomočjo v teku tega leta, bi lakko še omenjali Mislim pa, da je zgornje kratko poročilo dovolj jasno in stvarno. Mnogo smo storili, a rad verjamem, da ja bil še marsikateri rojak potreben pomoči, pa je ni dobil. Vzrok je bil v tem, da je ni proiil, oz. da nihče ni javil njegove potrebe. Socialni referent pač ne more vedeti vsega. Osebno mi je bilo vedno žal, če sem za slučaj zvedel šele'kasneje, ko socialna pomoč ni bila več potrebna. Zato bi rad poudaril in izrazil željo, naj bi pri socialni akciji SKM zares vselej sodelovali vši vsaj s tem, da takoj javijo sleherni smrtni slučaj, enako slučaj nesreče ali bolezni.	(Dalje nasi, stran.)

Zavedajmo se svojega članstva v SKM! He -vzemimo svoje članarine samo kot "breme,ampak kot svojo dolžnost. Članarina pomaga živeti Klubu, ki je v svojem kratkem ž ivi j e-4-nju mod rojaki tudi na socialnem polju že mnogo storil in bo še. Morda bo prišel čas, ko boš tudi ti, ki danes lahko plačuješ članarino in pomagaš s svojim darom pri raznih dobrodelnih nabirkah, potreboval Klubovo roko v pomoč. Takrat ti ne bo žal, da že danes, ko pomoči ne potrebuješ, razumeš pomen skupnosti in organiziranega dela, ki to skupnost veže.
Socialni referent SKMs
Fr. Bazilij Valentin OPM
**********#**&**•**************•::•*
Klub je sodeloval tudi pri cestni zbirki v pomoč pohabljenim otrokom, Habranih je bilo £ 86/-/-,
Uprava SKM
POPOČILO ITADZOBPPGi ODBORA
ladzomi odbor je sredi poslovne dobe sedanjega UO - 22. nov. 1959 ~ pregledal celotno delovanje klubovih odsekov in odboru predočil stanje in nasvete za bodoče delovanje, Poročilo skupščini ob koncu te poslovne dobe je sledečes	i ^
TAJNIŠTVOs Ob pregledu tajništva je nadzorni odbor'ugotovili V arhivu manjkk za-*-pisnik 23» redne seje UO. V zvezi s prejšnjim poročilom, ki smo ga podali sredi leta, ugotavlja mos — da je UO upošteval naše nasvete in veliko stvari popravil. Vendar je videti, da korespondenca ni bila urejena v najboljšem redu? čeprav sta bila tajništvo in UO prav na to opozorjena. Razvidno je, da nekaterih prejetih pisem sploh ni mogoče najti v arhivu. Kot primer navajamo pismo Slov, društva'Sydney z dne 24. 3. i960.
Mnenja smo, da'za to stanje ni kriv samo tajnik, ampak celotni UO, ki je tajnika preveč obremenjeval, tako da sam ni mogel svoje posle pravilno vršiti,
BLAGAJtTAs Nadzorni odbor je pregledal blagajniške knjige in ugotovil, da so bile vzorno urejene, za kar gre g, blagajniku največje priznanje za njegovo vestno prizadevanje, da je vse do penija točno obračunano in jasno razvidno,
ČLANSTVOt Tudi načelniku članstva gre naše priznanje za celoletno marljivo in vestno opravljanje njegovega dela, kar je razvidno iz članskih knjig,
GOSPODARs Kot je znano je inventar Kluba zaenkrat shranjen vse povsod, zaradi tega je bilo tega nemogoče docela pregledati. Gospodar je pripravil seznam stvari, katere/, predal bodočemu odboru in za katerega prevzema popolno'odgovornost. Nadzorni'odbor podpira predlog, da se celotni inventar pregleda in oceni, ko bodo vsi predmeti, ki so danes shranjeni po raznih hišah, končno preneseni v Dom,
V celoti moramo reči, da je Upravni odbor svojo nalogo opravil dobro, čeprav - kot smo prej poudarili - obstojajo neke pomanjkljivosti, ki so pa boji administrativnega značaja.
Nadzorni odbor SKMs M, Hartman, V. Lauko, M» Adamič 1, 1.
////////////////////////////////////// POROČILO NAČELNIKA ODSEKA "DOM"
Moje poročilo bo danes kar kratko, to pa radi tega, ker sem na zborovanju darovalcev - ob zaključku nabiralne akcije - dal poročilo odseka "Qom", Na istem zborovanju je odsek "Dom" bil razrešen. Ostal je samo še načelnik, ki je vodil odsekove posle in jih tidi dokončal. Po razrešitvi odseka "Dom" je njegove posle prévzela skupina petih zaupnikov. Ti zaupniki so bili izvoljeni od darovalcev za "Dom", Zaupniki so pred dvemi meseci skupno z UO SKM kupili hišo, ki jo bomo b kratkem odtvorili kot dokaz naše na-sebičnosti, požrtvovalnosti in plemenitosti slovenskega srca. '
Darila za "Dom" se še vedno sprejemajo in zaupniki skrbijo, da se vsi."prispevki pravilno vloze v banko ter se jih uporabi le tam, kjer bo nam vsem v korist . Kot načelnik odseka "Dom" naprošam skupščino, da mi da razrešnico.
*****************
Nač, odseka "Dom"s M. Lauko 1. r
Naslednja kandidatna lista je bila predložena VI. redni skupščini in bila soglasno
© J © "tel o
Upravni odbor SKM
Predsednik Podpredsednik Tajnik Blagajnik Gospodar Pom. gospodarja Načelnik članstva Pom. nač. članstva Pačelnik prireditev Kulturni referent Socialni referent Urednik "Vestnika"
Odborniki brez listnices
g. Vinko Molan
g, Simon Špacapan
g. Ivan Majcen
g. Jože Novak
g. Martin Adamič
g. Jože Kralj
g, Leopold Jauk
g. Jože Janežič
g. Vladimir Kos
g. Bogomir Jesenko
g. p. Bazilij Valentin OEM
g. Jože Kapušin
g. Maks Hartman g. Franc Hartman g. Stanko Hartman g. Viktor Luuko g. Franc Janežič
Nadzorni odbors
g. Marjan Oppelt g. Marjan Lauko g. Tone Slavič
^Do določenega dne je bila sprejeta samo"predložena lista. Vsi kandidati so z lastnoročnim podpisom potrdili svojo kandidaturo.
Tajnik SKMs J, Novak 1, r.
Dragi rojaki, člani SKM!
VI. redna skupščina je za nami. Delo tira naprej. Kakor vidite iz zapisnika skupščine m poročil bivših odbornikov - mnogi so prevzeli•odborniške "časti" še naprei na
svoje rame - nam preteklo leto ni poteklo brez uspehov, čeprav je marsikje neuspeh u-
p; bal voljo, vendar upogniti je ni mogel. V preteklem poslovnem letu je SKM doživel zgodovinski dogodek v svojem mladem življenju, ko je bil glavni pobudnik in darovalec za nakup Slovenskega doma - kamina, pri katerem se bo ogrela naša slovenska zavest Se'
v večji meriKo govorimo o SKM, mislimo pravzaprav nasekot skupino, kot združeno moč, K aeJe fdruzila zato> ker v® kaj hočeš - ohraniti svoje ime neomadeževano in ga spoštovati, ker je to naša dolžnost - sveta dolžnost, ki jo je dolžan izvrševati vsak, ki mu srce narekujej in dokler bo le to narekovalo,bo naš svet svet srečnikov in nikakor ne 'izgubljenih duševnih vagabuntov". Začetki so bili težki - in še danes se marsikje nadaljujejo - vendar cim težji so bili le-ti, tem veličastnejša bo lavorika zmage. Ge pomislim, da je^pri tem potrebna le zavest povprečnega Slovenca z nekoliko dobrevo-lje, se tem jasnejse vidim lepšo bodočnost našega pestrega druäbnega,vkulturnega in prosvetnega življenja v Melbourne^. Kulturna dejavnost je pri nas zelo zaostala, če jo primerjamo z dejavnostjo Slovencev v Argentini, ZDA in še marsikje drugje. Sicer nas opravičujejo težavni začetki, pomanjkanje trdnih prosvetnih delavcev in trud za lastno streho - nikakor pa nas ne bo vse to moglo opravičevati v bodočnosti. Storiti bomo morali toliko, kolikor je v naših močeh. Dvom moramo opustiti za seboj, sicer bomo ce ze ne obstali, pa'vsaj zavrli napredek v svojih načrtih in svojem narodnostnem ,življenju. Dosti nam je, da se vprašamo,za koga vse to in damo zrelodgovor... ■
ko stopamo v novem poslovnem letu preko težav in s trudom k novim uspehom, naj ne bo med člani SKM niti enega, ki ne bi hotel podati roko - sam sebi v dobrobit. Povi UO
vii6 Vm8 .fred,nalofe' ki Ji*1 J® zar tala skupščina in ki mu jih narekuje pomen kluba. Marsikje bo potrebno sodelovanje članov, takrat naj pač pokažejo samo svojo slovensko povprečnost in - uspeli bomo! -
' Dragi rojaki, zavedajmo se, da smo sinovi in here slovenske matere in mislimo na to, kaj nam bi ona rekla na naše delo. To nam bo dovolj za - uspešnejše napredovanje. Res, das tem delom ne bomo dvignili svoje časti, niti materialno zaslužili - celo marsikje^dali, vendar ne izgubili - bomo pa svojo čast ohranili. Človek lahko izgubi vse - s častjo ostane vseeno spoštovanj - tako tudi narod... .
Volek

"Vestnik"
t/fäa pa ffl u D H ioöfö co
PREZZOLI SMO V UBRAVLJ0JE NAŠ "SLOVENSKI DOM" IIA paek STR. §TEV.3^*A PRUTCES Hill ( preje North Carlton ). V sredo 6. julija i960 je bil za nas - v Melbourne žive-; če Slovence - tisti zgodovinski dan, ko smo prvič prestopili prag našega lastnega doma. z BBiQajhnim ponosom vzradoščenega srca smo zavedajoč se tega,na petm kontinentu zemeljske doživelega trenutka, prekoračili te/ prag. Nič nas ni motilo dejstvo, danas je bilo" samo peščica màmed že kar strnjene vrste5 saj smo se predobro zavedali, da je ravno ta naša skupna streha prvo plačilo vloženega truda. Srčna želja nas vseh je, da bi ta naš skupni dom nenehno klical slehernega Slovenca pod okrilje svojega ostrešja ter da bi se temu klicu odzvali v čim večjem številu in nam vsaj na ta način pomagali lajšati bremena, ki stojijo še pred nami,
izvršili smo plačilne obveznosti, nanašajoče se na naš dom, za prvih Sest mesecev,
DA pa nam bo io možno še vse naslednje mesece, ni odvisno samo od NO SKM, marveč nas vseh, ki^se ne sramujemo povedati? kdo in od kje smo,,, , Slovenec sem tako je mati dajala, pravi naša lepa narodna pesem,
OBVEŠČAMO ŽE DANES VSE DRAGE ROJAKE, DA BO 3IVN0STNA SLOVESNA OTVORITEV NAŠEGA DOMA prve dni meseca septembra. Točen datum in spored bomo objavili v naslednji štev. 'Vest-nika".
NI NAM L :.HKO PRI'SRCU, VEND AB. MOE AMO OPOZORITI VSE NAŠI ČLANE IN OSTALE ROJAKE, 4? nam zelo ljubi pomoti, ki se je zgodila v zadnji štev. "Vestnika". Pomoto ima. na "vesti" tiskarski škrat, če je bil samo eden? Hišna Štev. našega Doma ja namreč 37l A PARK STR, in ne 173, kot bi to zapisali morda Kitajci.	"	"
VSO POŠTO, -KI STE JO'DO DANES POČILJALI NA NASLOVs SKM 153 ESEX STR. PASCOE VALE, lepo prosimo, da v bodoče, odnosno od prvega avgusta dalje, naslavljate na 371 A PARK STR. NORTH CABLT ON, oz. po novem PRINCESS HILL. Telefonsko pa kličite štev. 38-1679!
Glede posojila o katerm smo razpravljali na naši letni redni skupščini, vas obveščamo, da je stvar v teku ter da bomo v naslednjem mesecu pristopili k izvedbi.
Da je naša letna skupščina potekala v tako pbijetnem vzdušju domačnosti, bo nemara precejšen del pri temu imel prigrizek, ki smo ga nudili udeležencem brezplačno. Da smo' z istim lahko postregli v obliki domače potice, krofov, domačih "kifeljčkov" in*keksov, pripada^zahvala našk požrtvovalni gospe Veroniki Čar, gospe Mariji Hart manovi, gospe Molanovi in gospe Urbasovi. Imenovane sooskrbele vse pecivo brezplačno. Vsem skupaj se tem potom UO SKM najtopleje zahvaljuje za posnemanja vredno gesto,
IM.AMO SVOJO LASTNO 'HIŠO IN SE NISMO ZADOVOLJNI. LE ČEMU NE? MNOGO NAM ŠE MANJKA. -, Med drugim jejnaSa skrb, ta naš "DOM" čimbolj po domače opremiti in - razume se - s manjšimi stroški. Vsled tega lepo prosimo slehernega našega rojaka, ki ima doma morda ' odveč - ali celo v napotje - kakeršenkoli inventari mize, stole, razne police, omarice,' morda kakšne lepe slike iz rojstnih krajev in knjige ter športne rekvizite (tenis, šahi, mreže zaodbojko, celo kakšen biljard bi se morda kje našel). Tudi kuhinjske posode-se ne bomo branili. Skratka vse nam bo doprineslo svoj delež k domačnosti hišne slike, da ne navajamo, kako spridom je možno še vse porabiti. Če kdo od rojakov od navedenih predmetov lahko kakšno malenkost pogreša, pa nima možnosti poslati nam to v "Dom", naj nam posije samo svoj naslov, pa pridemo sami na dom.	-
V bližnji bodočnosti bomo rabili tudi pomoč naših marljivih mizarjev, kleparjev, soboslikarjev ali na kratko s vseh delavoljnih rok. Tisti,'ki ste nam pripravljeni priskočiti na pomoč, ne odlašajte s sporočilom vašega naslova. Dokažimo z delom vrednost sinov slovenske Matere! Naš skupni trud nam bo poplačan že z zavestjo5 še vedno smo tukaj m še vedno smo v stanju nekaj ustva® itis - če le volje imamo.
IN KONČNO SE SPOROČILO O NIŠI NASLEDNJI ZABAVI, KI BO DNE 13, AVGUSTA V BROSTORIH prahranske dvorane, za kar prilagamo to zadevno vabilo.
Upravni odbor SKM
/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Studia Slovenica V Uashingtonu je izdala knjigo dr. Alojzija Kuharja "The Conversion of the Slovenes and the German-Sav Ethnic Boundary in the Eastern Alps" (Spreobrnjenje Slovencev in nemško-slovanska etnična meja v Vzhodnih Alpah). Knjiga je pisana v angleŠčii.
^fi1? in sìudìt sloténica> p' 0« 4531, Washington 17, D. C. in League of CSA A. 19. Str. Now York 3, N. T. USA. Delo je zelo priporočljivo!!! ---
i vi-*"»
* SLOVENSKA ŠOLA V M E L B O U R F U ? *
HA PBVI REDNI SEJI UO SKM JE PRIŠEL PREDLOG O USTANOVITVI SLOVENSKE ŠOLE V MEL-bournu. Seja je predlog sprejela, toda.,, ali ga bodo sprejeli starši slovenskih o-trok, in ga pomagali uresničiti, je viselo v ozračju s cigaretnim dimom zakajena sobe, Menda bo viselo, dokler ne rečejo starši svojo besede, ki bo... ? KAKO, CEMU, ZAKAJ SLOVENSKA ŠOLA 5 je vprašanje, ki mu moramo dati odgovor? čeptav je le-ta jasen, kot je nam jasno; da smo rojeni v eni izmed vasi - ali mestu - nad deset tisoč milj oddaljene Slovenije in da se koroški Slovenci že predolgo kale v svojih šolah, ker jim pač ni vseeno, ali naj bodo Nemci ali pa Slovenci? da so ameriški Sloveft-ci ravno potom slovenske šole prišli do višine, občudovanja in spoštovanja - zasluženega na. tako globoki zavednosti in delavnosti - v zadovoljstvo ter narodno-kulturno izživljanje svojih otrok.
Prva riepobitna nujnost z ene strani je, da kultivizirani član naroda, živeč - a-1itudi rojen - v tujini ne ostane analfabet lastnega jezika in nepoznavalec svojega narodnostnega porekla, ki mu pripada po naravnih, človeških in božjih zakonih - in z druge strani je nujna dolžnost vsakega člana naroda, da svoje spoštuje in izpopolnuje po svojih močeh ter čuva narod pred propadanjem, kar slednje je največja nevarnost v migraciji, če ni dovolj trdna, da očuva svoj rod tudi v otrocih. Pravzaprav je Slan naroda, ki^se izgubi - po svoji ali tuji krivdi - izgubljenec, ki ga nihče popolnoma ne more, ali tudi noče, imeti za svojega. Tu moramo imeti že jasne pojme; kaj je narodnost in.p0 ^g1 Plati država. Moremo računati, da bodo imeli koristi od ŠoleTotroci sami, r~ih država in narod samj ki se pa bodo odražale po otrokovi razgledanosti v njegov ' o. -jtni svet in poznavanju osnovnih elementov tega njegovega, po starših podedovanega, sveta3 sloveskem jeziku, kulturnim in zemljepisnim licem očetne dežele itd. "Avstralsko vzgojeni otroci lahko samo kot pravi poznavalci domovine, - ki jim je, če že ne p popolnoma, vsaj delno zbledela, ali pa je celo nikdar videli niso, - in njene kulture le-to prikažejo ljudem svojega okolja, ki bo vsekakor širše, kot je naše sedaj. Posamezniki z visoko šolsko izobrazbo bodo lahko dali več, bodisi v pisani, uglašeni ali tudi izgovorjeni obliki, kakor tudi na katerem koli polju kasnejšega delovanja. Zato jim je nujno potrebno znanje materinega jezikas vedra s katerim bodo zajemali čisto vodo iz lastnega studenca. Končno pa je dolžnost poznati samega sebe, kar lahko da šola otroku kot vzgojno dediščino. Marsikdaj srečujemo otroke, ki se od staršev odtujujejo, ker "živijo v drugem svetu". V slovenski šoli bo dobil otrok poleg znanja«, pisati v slovenščini in predočitve slovenske dežele tudi spoštovanje do tega in obenem tudi ukoreninil to spoštovanje z močnejšo ljubeznijo do onega, po kom jo podedoval svoje narodno ime - do staršev.
Avstralec skoraj zmeraj,ob srečanju z novim avstralcem, postavi vprašanje; "Do you like Australia?% Koliko do'movinske ljubezni se skriva izza tega vprašanja» Kako te poboža s pogledom, če mu odgovoriš pritrdilno? Toliko spoštovanja vredne in obenem zavidne ljubezni do njegove avstralske dežele,žene človeka, da povpraša' a'- svojo vest. Človek, ki spoštuje svoje, zna ceniti tudi tuje. In, ali ne bo otrok, k_.bo popolni predstavnik svojega naroda, dobil ugled v krogu, ki mu ga bo začrtalo življenje? Ali ne bo takšen otrok ponos staršem? ali ne bo ljubezen tem večja, Sim večja je bila žrtev, s katero je dobil najlepšo "doto" od staršev?
KAKŠNA NAJ BI BILA SLOVENSKA ŠOLA3 še stoji vprašanje pred vama; oče in mati. Otrokom naj bi se dala splošna jezikovna, zemljepisna in zgodovinska izobrazba na način , ki bo otroka zanimal. Otroci naj bi se na lahek mein privajali na majhne otroške prireditve.
Dosedanja zamisel je, da bi bila šola vsaj enkrat na mesees vsako prvo nedeljo v mesecu po slov. sv. maši v Burnleyu? oziroma o tem; kdaj in del mesta, kjer bi bila šola, naj se določi pozneje, ko se bo vedelo, kam bi bilo otrokom najbliže. Šola bo popolnoma brezplačna. Stroške za izlete, ki naj bi jih imeli otroci, plaSa SKM.
Sola nikakor nima namena, da bi otroke preobremenila, ali jim celo škodovala v avstralski šoli, ampak jih bo celo sprostila in obenem dala trdnejšo voljo za zmernem učenje.
Upoštevam je bila tudi oddaljenost od nekega primarnega središča, vendar tu lah-ko^omenim samo slovenski pregovor; Sila kola lomi! Slovenci smo navajeni vSasih mnogo /eejih žrtev, pa mislim, da bo tudi ta, šeprav je velika, žrtvovana za - otroka! n /fk^b0Sta Tesela in sreona, ko bo nekoč vajin'odrasel otrok zajemal iz vajine sklede! Otroci rasejo... Kdo izmed nas si bi mislil, takrat v krilcu, da bo na tuie zrasel! -	f	J
Starši, pripeljite svoje otroke prvo nedeljo v avgustu ( 7. 8. k slov. sv. masi v Burnley, kjer se boste pogovorili po službi božji o šoli. Storili boste svojo dolžnost. Da, res je nerodno, ko je Melbourne tako prostran... .
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////fr/////////
ZA T00NEJŠE INFORMACIJE O ŠOLI SE LAHKO OBRNETE NA UPRAVO KLUBA!
////////////^
* Zadnjikrat je moj "Križem-kražem" v Vestniku odpadel. Bil sem zdoma in ©i je zmanjkalo Saša. Boste ze oprostili, kajne, saj je kilo drugega branja v Vestniku dovolj? Svet se pa tudi ne bo podrl zaradi tega. Medtem je imel Klub svoj občni zbor in dobil novo vodstvo. Upam, da nas bo SLOVEISKI DOM, ki smo ga nedavno kupili, Se tesneje združil v delu za rojake. Spet in spet bi rad poudaril, kako malo se nekateri zavedajo, kaj nam skupna streha pomeni.
*	Dne 4. junija sta se v Borth Fitzroyu poročila Milan LOTRIÖ (iz Ljubljane) in Marija KOKOT (iz Turškega vrha.) p Egidij MOIIOVIČ pa je isti dan v isti cerkvi vzel Anico BEOZICo Oba sta doma iz Istre. Isti dan je pri sv. Patrikuv"Murrumbeena Franc PONGRAČIČ poročil Marijo HORVAT. Oba sta doma iz zelene Štajerske. 11» junija je v Geelongu Antonija BERGINC (iz Gorice)•obljubila zvestobo Doroteju ROBA (italijanskega rodu iz Trsta)5 Marjan ROZAHC (iz Voreje, Slov. Frim.) pa ,je dobil za ženko Ukrajinko Ano WDOUIN. -Dne 18. junija sta si v Hewportu podala roke Štefan TOPLAK in Ivaknka BAUMAN, oba doma iz Zrkovcev pri Mariboru. Isti dan sta začela v Malvernu skupno življenje Avguštin PAVLIC (iz Gradina, Istra) in -Danila CEK, roljena v Trstu. - Dan 25. junija je-videl slovensko poroko v East Melbournu? Jožef TAVČAR (rojen v Dutovljah) je bil ženin, Emilija BERGOS (iz Trnja) pa nevesta. VNNorth Richmondu pa je Marta SKRGET (iz Maribora) postala žena Udu SCHNEEWEISS-u, nemškega rodu. V Geelongu je bila štajerska svatba dne 9. julijas Zdravko ANDRENSEK (iz Loke pri Žusmu) je vzel Cecilijo KRANJC (iz Babne reke pri Loki). -Dne 16. julija pa smo bili pri stolnici sv. Patrikas Frano STANJKO (iz Laz pri Zg. Tuhinju) je dobil za ženko Wilhelmino GRASSICK, po rodu iz Škotske. Druga poroka tega dt, pa je bila v Northcote, kjer je Anton MRŠHIK (iz Poljane pri Govcu) obljubil zvestobo Ani Mariji FABJANCIC, rojeni v Malih Munah, Istra. - Da vsem parom želimo srečo, se samo po sebi razume.
*	Zdaj pa še krstis DANILO je zajokal v družini Romana STARC in Jožefine r. Brat-kovic v Bell Parku, kjer smo ga krstili dne 12. junija. Isti dan in ravno tams ALEKSANDRA MARIJA, prvorojenka Antona LUSETIČA IN Danice r. Poropat. Isti dan v St. Albansu pa ALBINA KRISTINA, hčerka Karla KNAPA in Frančiške r. Prisland. -FRANKA ALOJZIJA JE dobila družina Alojza GOMBACA in Ljudmile r. Tomeo v Springvale, kjer je bil krst 18. junija. Dan kasneje pa v Carltonu g Janez ŽEMLJIC in Ana r. Hozjan sta dobila JOHNA MARTINA. -En Klemenčičevih v Clifton Hillu je novi član JOHN MARJAN, krščen 25. junija v Hawthor-nu. -Dne lo. julija je v ST. Albansu oblila krstna voda MARIJO SONJO, novo članico dru-zmice Ludvika KORENA in Barbare r. Vegi. -Dne 17. julija pa je bil krst v Hawthornus Jurij FERLIGOJ in Angela r. Ivančič v Malvernu sta dobila sinka, ki ga bodo klicali na ime JOHN SILVESTER. Vsem naše čestitke!
*	So§alje izrekamo Alojzu ŠK AB ARJU in Mariji r. Stantič ob izgubi sinčka Milka Johna, ki ga je Bog Že dva dni po rojstvu poklical med angelčke. Pokopali smo ga v družinski grob keilorskega pokopališča. - Medtem sem imel v Melbourne še dva pogreba. Žal/, pisem to stvar v Juž. Avstraliji in nimam pri roki podrobnejših podatkov. V četrtek
30. junija sem pokopal Zorko JAKAC, našo istrsko rojakinjo, ki je živela s svojim možem v East Brunsvicku. Za žalostni slučaj sem zvedel iz časopisov. Lastni mož Ivan jo je v pijanosti, pobil do smrti in zdaj v zaporih Čaka sodbe. Naj ji bo lahka zemljica našega ' pokopališča -Dne i3. julija pa smo pokopali Cvetka PAVLICA, komaj dvajsetletnega fanta, doma blizu Kopra. V Avstralijo je dospel v letošnjem januarju, V petek dne S, libila ga je ubil električni tole. Naj v miru počiva! -	'	" •
Vsem'sorodnikom izrekamo naše sožalje. Če bi vedel kdo kaj več (dekliško ime, rojstni kraj, naslov sorodnikov... ) o pokojni Zorki naj mi sporoči!
*	Tako mi je za drugo skoraj zmanjkalo prostora! Sem bil pač dva meseca zadaj s po-rokami in krsti, -Omenil bi rad samo še to, da bi spet radi poizkusili s SLOVENSKO ŠOLO, Pred tremi leti sem'prvič poizkuSal, pa ni bilo sodelovanja staršev. Mislim, da se starsi premalo zavedajo, kaj bi pomenil kratek pouk v slovenščini naši mladini. Zavedli se bodo pozneje, ko bo prepozno in jih lastni otroci ne bodo razumeli. V mnogih družinah se to ze dogaja, -Vsi starši, ki se zanimate za SLOVENSKO ŠOLO, se zberite na prvo nedeljo v avgustu po slovenski maši v dvoranici ob cerkvi. Bi se pomenili o tem vprašanju,
F. Bazilij Valentine OPM
''''' > t '''f/ff ///////////////f/ JANEZ se ni vrnil po maturi domov. Mesto njega pride prijatelj in pove očetu ves zasopel-. "Janez _je padel... », »Kaj, padel je? Ti butica neumna mu bom že pokazal'» -Spodrsnilo mu je na pločniku, pa se je malo na glavi potolkel. Šel je v "ambulanto. Maturo je zdelal",'pove prijatelj, ko vidi, da oče mislijo o sinovi maturi» "Kaj butica, le da je matura ostala notri!" .
L jki. ÜJ NAkVmWti ^
r-.t
(t") f"
r Lèi H
(i a d a 1 j e v a n j e)
s 1 o t os Razdvojenost in razdružitev povzročata ljubečemu srcu bolest in mu izsilita glasove, ki bi drugače morda nikoli nezazveneli v njem. Tipična pesem slovesa je "Delaj, delaj, dekle pušeljc". Šopek, ki ga da dekle fantu, ob slovesu pred odhodom, naj bi mu bil spomin na njo, je jedro pesmi okoli katerega se vrte vse osfc tale misli. Zelo lepo - diskretno - je izražena skrb, ki muči ljubico v bojazni za njenega fantas
Tam te bojo srečevale lepe mlade deklice...
Zelo globok izraz tožbe za dragim izraža^dekle v pesmi "Kaj je tebi ptica". Dekle vidi dragega v tujiniisročnega, izražujoč le—to z .rožmarinom, njej pa je ostal samo pelin - "žarko cvetje". Klasična kitica jes
Ako moja solza bo na kamen padla... najpogostejši povod slovesa v narodni pesmi je vojaščina. Višek te poezije je^ dosežen v znanem motivu "Visoke so gore", ki ga je obdelal tudi Jenko v svojem "Zadnjem večeru". Pesem razpada v tri deles prvi podaja razpoloženje "zadnjega večera", ko dekle pričakuje svojega fanta, da pride po slovo k njej 5 drugi, slovo naslednje jutro? tretji, spomin na ubeglo lepoto. S finim umetniškim čutom opušča^pesem vse ne jžne momente, da tako čimbolj poudari bistvenost treh dogodkov. Najlepša in najglob kja je predzadnja kiticas
Oj psi še lajajo, a ljubega več ni, pod mojim okencem pa trav'ca zeleni.
Žalost fanta, ki se odpravlja na vojsko, zveni iz pesmi "Po morju plava barčica Začetek te pesmi je podan naravnost z epsko nazornostjo. Nežno lirična je "Kadar ti dekle umrlo boš" - poleg elegije najčistejši izraz, ki ga je našla ljudska pesem za slutnjo smrti. V romanci Bo vrtu je špancirala je neusmiljeni zamahijaj, s katerim nepoznani ljubček izkuša svojo ljubico, učinkovito umetniško sredstvo? kakor na dlani nam pokaže njeno srce, izrezano iz prsi, ki krvavi in trepeče od bolečine. Z najmračnejšo bolestjo zasenči dekletovo ljubezen, zato da nam zašije na koncu v tem
lepši in sončnejši luči.
i J ela
eiaj, delaj, dekle pušeljc /./' za to rajžo žalostno!
"Kak ti bom ga naredila, ko sem sama žalostna?
Vendar bom t' ga naredila 'z rožmarina zelen'ga, ' z žido bom ti ga povila, s solzami škropila ga. Na klobuk t' ga bom pripela z eno zlato iglico, da t' ga ne bo burja vzela, koderkoli hodil boš.
Tam te bojo srečevala lepe mlade deklice in te bojo spraševale, kdo ti je pušeljc dals ali žena zaročena, ali dekle ljubljeno? ljubica mi ga je dala za to rajžo žalostno!"



'W

a/
,K I j je tebi ptiia, / ! bela golobica, kaj tako bledijo, ti rumena lica? Kaj bledela ne bi mi rumena lica, ko me drugi čejo z ljubim razločiti! Ako bodo mene z ljubim razločili, žalostno bo moje na svetu življenje. Ako moja solza bo na kamen padla, kamen se bo zdelil na dva drobna dela. Pelin pelinkovec, * pelin žarko cvetje, tebe bom trgala, okol ' srca djala.
Kjer moj ljubi hodi, tam rožmarin rodi! Rožmarin zeleni,
cvetek moj ljubljeni! -**
////////////////////////////////////////////I/////////////////////////////////////
MATEMATIČNA UGANKAs Vzemi sedem vžigalic (drvca§> in jih položi na ravni predmet, ta-jestavljale, v obliki enačbe z rimskimi številkami, kot slediš VII = I • S premikom samo ene vžigalice, dobiš pravilno. Kako?
ko da bodo Ta enčba ni pravilna<
( Nad ljevmjes Ciklus narodnih, pesmi
\J isoke so gore, zeleni travniki, in gl dke so steze, po njih moj ljubi gre» Pa psi že lajajo po celi vas na glas, ■ na znanje dajejo, da gre moj ljubi v vas» klobuček 'ma na glav', za njim pa listek bel, ta listek tako prav', da cesar ga bo v el.
Petelin je zapel, danica je prišla, slovo moj ljubi vzel, jaz sem zajokala. "Ne jokaj ljubica, ne bodi žalostna? čez sedem kratkih let se bova vid1la spet,"
Oj psi še lajajajo, • a ljubega več ni, pod mojim okencem pa trav'ca zeleni. Prežalostno srce veselja nima več, sam Bog nebeški ve, kdaj sedem let bo prt.55
• )
K
al
moj
■Vo vrtu je špancirala A in rožice nabirala.
Ba mi$o pride pobič mlad, en pobič mlad, en lep soldat. "Oj dobro jutro, Hicika, boš kaj dala pušeljca?" "Dan's je minilo sedem let, ko sem vezala pušeljc leps fantič je na vojsko šel -ve, če živ je al' mrtev." "Jaz pa sem tamkaj zraven bil, ko je tvoj fantič kri prelil. Njegov klobuček sempobral, pa sem ga seb1 na glav'co djal. Le 'zber' si fanta drugega, al' mene imej za ljubega!" "Nebom si zbrala drugega, tud* tebe ne za ljubega!
Sem sedem let ga čakala, bom sedem let ga, žal'vala.2 "Oj hvala tebi iz srca, da si tako mi zvesta b'la!
Do zdaj bila si ljubica, zdaj boš mi žena zakonska."
egiment po cesti gre, pa moj fantič zraven je; pa moj fantič se od vseh pozna, ker on zelen, zelen pušeljc 'ma. Pa le naj ga ima, pa le naj ga saj mu ga je dala ljubica!
■fadar ti, dekle umrlo boš, 'na belo posteljo djano boš. Tebi bojo svetile lučice, meni soldaške pušice. Pred tabo pojde kapelan, za mano pojde črni vran. Tebe 'do djali v črno zemljo, al' mene v morje globoko, ima, Nad tabo bo rastla travica, nad mano barka plavala.

-fr******************* •»*-!<•* * ***■«■ * * * * ** * * * * *
Po morju plava barčica, prelepa barka pis .na, fantiči se pa zbirajo, se v lepo barko vsedajo,
Od kraja rine ladjica, je omedlela ljubica, sklenila bele je roke, točila grenke je solze»
"Če hočeš moja. ljubca bit'," za mano v Milan moraš prit'. "Jaz no tvoja ljubca bit', za tabo v Milan nočem prit'."
"Ostani torej pa doma, si zberi ljubčka drugega!" "Ja,z pa doma ostala bom, si druz'ga ljubga zbrala boms

Moj ljubček bo zeleni grob, poročil z njim me bo pokop; moj venčok bopa travica, ki rastla bo iz nedrija."
-■k**-
spoznavaj bepo slovensko domovino, kjeb so se hodili tvoji predniki! spoznavaj po slikah in opisih Njene dežele, njene gobe, botine in reke, mesta in trge. sboznanjaj
se s slovensko zgodovin®' in kulturo, ki so jo naši veliki možje in naše ljudstvo md vse skrbno in božrtvovalno gojili in narod dvignili med najbolj kulturne narode zemlje. belìi 0 slovebskih znanstvenikih in umetnikih. ko se seznanjaš s kulturo drugih
"prodov, boš slovensko kulturo še toliko bolj cenilin ji ostal zvest.
(Dr. F. Jakličs Narodnost in čistost )
***************
Cenik paketov, ki sp carine pro s ti, kakor tudi paketov s carino, ki pa ni prevelika, najdete v oktoberski številki "MISLI" in v "ŽARU", Sieer pa nam lahko pišete in Vam ga bomo poslali.
Obrnite se z zaupanjem na nass
Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstralijo. Ravno tako, ako se želite izselitAj
Ako želite naročiti vozne karte za avione ali ladje za potovanje po celem svetu p
u	Ak° želite dobiti pravilen prevod Vaših spričeval in sploh vseh doku-
V	mentov5
Ako želite dobiti nasvet glede vprašanj, ki se nanašajo na Vas ali nà " Vaše sorodnike tukaj ali v domovini ( polnomočja, testamenti itd,).
Ako želite dobiti točen in dobèr angleško-slovenski in slovensko-ang-lešlci slovar ( besednjak ).
ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO? Mr. J, VAH, 2 Kodre Str, ST. ALBANS, VIC. Tel.s 65-^378
ZASTOPNIK Zi N. S. W. g Mr. R, Olip, 65 Moncur Str. WOOLLAHRA, SYDNEY N. S. W.
Tel.s FB-4806
à\ -
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
ROYAL SHOW - VELESEJEM
*_ *_ *_	4f*_*_	*_*_*_*_*_*_ *_ *
Čas'hiti j - tako je zopet v bližnji bodočnosti zopet pred nami ROYAL SHOW (Ve-1esejem), ki bo. v prihodnjem septembru, torej že kar drugi mesec. Kot je to že navada, skoraj_bi rekel običaj, našega'Kluba, se bo tudi to leto naš Klub predstavil na tem znamenitem velesejmu. Znano je, da na tej razstavi razstavlja več narodnosti svoje narodnostne znamenitosti? tako bomo tudi mi Slovenci zopet pokazali javnosti naše zaklade domače kulture. Mislim, da že iz prejšnjih velesejmov poznate pomen te razstave, zato vas, dragi rojaki, ne mislim dolgoasiti z dolgovleeenjem.
Le nekaj novosti, ki sem jih tako s strani slišal bi vam nakratko sporočil; Kot prvas Verjetno bomo dobili to leto večji prostor. (Seveda,to ni še sto preentno, je pa velika mera nade.) Druga novost? Menda ima Č. p, Bazilij nekaj novih posebnosti za velesejém. Kaj ne vem. Pač moral bom počakati z vami vred razstave in videti te posebnosti, če me še prej "firbec" ne "ubije".
Torej, če ima kdo kakšne narodne predmete za razstavo, naj to sporoči na naslovs Uprava SKM (Razstava) 371 A Park Street
Princess Hill - Melb. ;
Ce res kdo ima kaj, naj sporoči to na gornji naslov, S tem bo veliko pomagal k cim pestrejši ureditvi našega paviljona in s $em počastil sam sebe in narod sam. " Pa tudi prostor moramo "napolniti" in patra v "firbec" pognati, da ne bo samo on nas. Pa brez zamere,pater!
Mislim, da mi ni treba opomniti, da velesejem priredi GOOD NAIGHBOUR COUNCIL, sai 'co ze itak veste.	•	„
Firbec
Morda želite vpoklicati v Avstralijo svojce ter zanje plačati prevoz? Potem: se lahko obrnete n a naš potovalni urad
; i
■■v y // / (.j a i
C ' J $ t / / i . i
1Ü,»/ r.;-.,"'	./ U f ■
6a Elisabeth- Str. MELBOURNE', C* 1 ' Telefons MP 6178,
zvečers JJ 263O ***
PRODAJA LETALSKIH, LADIJSKIH IN ŽELEZNIŠKIH POTNIH LISTKEV ZA VSE DELE SVETA. * DIREKTNI LETALSKI PREVOZ IZ JUGOSLAVIJE V AVSTRALIJO ZA GOTOVINO ALI POGOJNO ODPLAČ. * POJASNILA V ZVEZI S POTOVANJEM, POTNIMI DOKUMENTI IF O PRENOSU DENARJA.
J S&MMMHB hpocaparx,
j-■ J
vam lahko izdela vsakovrstna-tiskarska dela? tiskanje
računov, vsakovrstnih blokov, na,slove tvrdk - na ovitkih in pismih, najrazličnejše vizitke, poročna oznanila
itd., itd., itd. ... Naslov? 171 Nicholson str.	Telefons FW 6IIO
EAST BRUNSWICK	Tram, post.? 24
"V- '-t t	lì ' - jty -«, f*m* f, ' ■ •* i.
Se prodajate ali kupujete zemljišče ali hišo, obrnite se na to poznano tvrdko, v kateri je tudi naš slovenski zastopnik, s katerim lahko tudi pri tem poslu PO-KRAMLJATE DOMAČE. V času uradnih ur se obrnite nas 4 PAS CO E VALE RD. - M 0 0 N E E PONDS, tel. št. ,37 51O4 in zahtevajte MAKS HARTMANA. Po uradnih urah se pa za vse informacije obrnite nas 36-6434
Ji.
K
H
o
,»'	-T.	/
/Vc^ ČC./J.C
z? y
"'•'••"V*
!	CONTINENTAL SMALL GOODS
@64 Spencley Str., CLIFTON 'hIEL @ SI	' T^ / / fl J L/
\	sfJtrrL / / tSf / / //<
* Izdelujemo vse vrste oblek in plaščev po zadnji fj'	C/ ' '
"'^modi. Posebno se priporočamo za poročne obleke. V i	213 St. Georges Rd. FITZROT Hzalogi imamo veliko izbiro čevljev in perila.,. h \
: ' j	VAM NUDI NAJRAZLIČNEJŠE MESNE
v7CENE PRI NAS SO ZMERNE! - Tel.ss^W 6378 °	IZ DELKE?
U N)	hrenovke, kranjske klobase in'
__________;	špecialitete kot Strašsburger,
galic, liberwurst itd, ...
;
Pri nas lahko v SLOVMŠČINI obrazložite, kakšne vr- !	nrr., .
ste pričeske želite. TRAJNO KODRANJE LAS z NAJMO-	uniscine nas m se prepričajte

t ■
, t J
DJSRNEJSIMI SREDSTVI ! ! ! - <
z NAŠIMI KVALITETNIMI IZDELKI!
, '• • fì .'t * J:	j :	.i :
'/-kstJli, fJùJc>% m5ite po telefonus w 6656
I65 Sydney Rd. ,C O B U R' G? tel.? FM 2288 'j Do nas Vas pripelje tramvaj št. 19, 20, ali 21	j
TRAM, POSTAJA ŠT. gft S T R 0 K 0 V H I F A S V E T' I. BREZPLAČNI! ! ! - , j
KATOLIŠKA KARITATIVNA USTANOVA SV. VENCENCIJA	j
( Vineeneijeva konferenca ) . . je za novonasel-jence odprla v mestu?
foidra t ? I É, /2 clu £ r .7 Ce j i i/-e
i 585 Litle Collins Str, melbourne Pisarna je odprta samo vsak ponedeljek od 7-9 zvečer.	Tel,s MB- 6258
yq 1 /e
iS
A
»
j /t,
CEFE OGLASOV?
i
;
Fa celi strani............£ 4
I Polovico strani,,,...,..o. £ 2 (Četrtina strani «...........£ 1
Ì Standart oglas..,......... shl2
Nudi brezplačne nasvete in pomoč v vseh zadevah!
PRIPOROČAMO SE V BODOČE !
P 0 Z 0 R T !
POZOR!!!
Uredništvo opozarja vse čitalco, da je'bilo nadaljevanje "ALI PETROLEJ ZDRAVI RAK" izpuščeno zaradi pomanjkanja prostora, ker "Véstnik" objavlja poročila skpščini. Zato bo nadaljevanje sledilo v avgustovski Številki, "Slike" Katje Spur so bile v celoti objavljene v prejšnjih številkah.
"Vestnik" je enomesešnik. Izdaja ga uprava SKM kot'glasilo gveze Slovenskih klubov«; Ilustracije opremlja akademski slikar Pranc'Benko, I09 Essex STR, Pas eoe'Vale.'. Vio, Tiskarska dela opravlja Stanko Hartman, I53 Essek Str, Pas eoe Valejj Vic.