Narodna in univerzitetna knjižnica ▼ Ljubljani NOVI ZAKON GOSPODA IN ZVELIČARJA NAŠEGA JEZUSA KRISTUSA. OVETERI EVANGELJI, DEJANJA APOSTELJNOV, is LIST RIMLJANOM, KORINOANOM IN GALATOM. POLEG GRŠKEGA IZVIRNIKA. NA DUNAJI. ZALOŽIL A. REICHARD IN DRUŽ. Sloven. 1877 . EV ANGEL J PO SV. MATEVŽU. I. POGLAVJE. Bukve rodu Jezusa Kri¬ stusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega. 2. Abraham j ero dil Izaka; Izak je pa rodil Jakoba; Jakob je pa rodil Juda in brate njegove. 3. Juda je pa rodil Fa- resa in Žara s Tamaro; Fares je pa rodil Ezroma; Ezrom je pa rodil Arama. 4. Aram je pa rodil Ami- nadaba; Aminadab je pa rodil Naasona; Naasonje pa rodil Salmona. 5. Salmon je pa rodil Booza z Kahabo; Booz je pa rodil Obeda z Ruto; Obed je pa rodil Jeseja. 6. A Jesej je rodil Da¬ vida kralja. David kralj je pa rodil Solomona z Urijevo. 7. Solomou je pa rodil Roboama; Roboam je pa rodil Abija; Abija je pa rodil Aza. 8. Aza je pa rodil Jo- zafata; Jozafat je pa ro¬ dil Jorama; Joram je pa rodil Ozija. 9. Ozija je pa rodil Joa- tama; Joatam je pa ro¬ dil Ahaza; Ahaz je pa rodil Ezehija. 10. Ezehija je pa rodil Manaseja; Manasej je pa rodil Amona; Amon je pa rodil Jozija. 11. A Jozija je rodil Jehonija in brate njegove, za selitve Babilonske. 12. Po selitvi Babilon- skej pa: Jehonija je rodil Salatijela; Salatijelje pa rodil Zorobabeljna. 13. Zorobabelj je pa ro¬ dil Abijuda; Abijud je pa l* 4 SV. MATEVŽA rodil Elijahima; Elijahim je pa rodil Azorja. 14. Azor je pa rodil Sa- doka; Sadok je pa rodil Ahima; Ahim je pa rodil Elij uda. 15. Elijud je pa rodil Eleazarja; Eleazar je pa rodil Matana; Matan je pa rodil Jakoba. 16. A Jakob je rodil Jo¬ žefa moža Marije, iz ktere se je rodil Jezus, ki se imenuje Kristus. 17. Vseh rodov torej od Abrahama do Davida, šti¬ rinajst rodov; in od Da¬ vida do selitve Babilonske, štirinajst rodov; in od se¬ litve Babilonske do Kri¬ stusa, štirinajst rodov. 18. Jezus Kristusovo roj¬ stvo je bilo pa tako: Ko je bila namreč mati nje¬ gova Marija zaročena Jožefu, predno sta se sešla, najde se, da je noseča od svetega Duha. 19. Jožef pa mož njen, ker je bil pravičen in je ni hotel očitno sramotiti, hotel jo je skrivaj popu¬ stiti. 20. In ko je to pomislil, glej, prikaže mu se v spa- EVANG. 1. 2. nji angelj Gospodov, go¬ voreč: Jožef, sin Davidov! ne boj se vzeti Marije žene svoje; kajti kar se je v njej začelo, od Duha je svetega. 21. Rodila bo pa sina, in imenuj ime njegovo Jezus; kajti on bo odrešil ljudstvo svoje njih grehov. 22. Vse to se je pa zgo¬ dilo, da se izpolni, kar je rekel Gospod po preroku, kteri pravi: 23. „Glej, devica bo no¬ seča, in rodila bo sina, in imenovali bodo ime nje¬ govo Emanuel, “ kar se tol¬ mači: Bog z nami. 24. Prebudivši se pa Jo¬ žef iz spanja, stori, kakor mu je angelj Gospodov ukazal, in vzeme ženo svojo. 25. In ni je poznal, do¬ kler ni rodila sina svo¬ jega prvenca; in da mu ime Jezus. II. POGLAVJE. Ko se je pa Jezus v Bet¬ lehemu Judejskem rodil, v dneh Heroda kralja, SV. MATEVŽA E VAN G. 2. 5 glej, pridejo od vzhoda modrijani v Jeruzalem, 2. Govoreč: Kje je kralj Judovski, ki se je rodil? Kajti videli smo zvezdo njegovo na vzhodu, pa smo prišli, damusepoklonimo. 3. Slišavši pa to kralj Herod, prestraši se, in ves Jeruzalem ž njim. 4. In zbravši vse velike duhovne in ljudske pis- marje, povpraševal jih je, kje se ima Kristus roditi. 5. Oni mu pa rekč: V Betlehemu Judejskem; kajtitako je napisal prerok: 6. „In ti, Betlehem, zem¬ lja Judova, nikakor nisi najmanji med knezi Judo¬ vimi; kajti iz tebe bo izšel vojvoda, kteri bo pasel narod moj Izraelski." 7. Tedaj pokliče Herod skrivaj modrijane, in pozve od njih na tanko, kedaj se je zvezda prika¬ zala, 8. In poslavši jih v Bet¬ lehem, reče: Pojdite in na tanko izprašajte za dete; a ko ga najdete, sporočite mi, da tudi jaz pridem in mu se poklonim. 9. Oni pa, zaslišavši kralja, odidejo. In glej, zvezda, ktero so bili videli na vzhodu, šla je pred njimi, dokler ni prišla in se ustavila nad mestom,, kjer je bilo dete. 10. Ko pa ugledajo zvezdo, razvesele se z zelo velikim veseljem. 11. In pridejo v hišo, in najdejo dete z Marijo mateijo njegovo; in pa¬ dejo, ter mu se poklonijo; in odpro zaklade svoje, ter mu prinesč darove: zlato in kadilo in miro. 12. In opomenjeni v spa¬ nji, naj se ne vračajo k Herodu, odidejo po drugej poti v svoj kraj. 13. Ko so pa oni odpo¬ tovali, glej, prikaže se an- gelj Gospodov Jožefu v spanji, govoreč: Vstani in vzemi dete in mater nje¬ govo, pa beži v Egipet, in bodi tam, dokler ti ne povem; kajti Herod bo iskal deteta, da bi ga po¬ gubil. 14. On pa vstane in vzeme dete in mater nje¬ govo po noči, in odide v Egipet. 15. In bil je tam do He- 6 SV. MATEVŽA rodove smrti; da se izpol¬ ni, kar je rekel Gospod po preroku, kteri pravi: „Iz Egipta sem poklical sina svojega. 8 16. Tedaj se Herod, videvši, da so ga modri¬ jani prekanili, zeld razto¬ goti, ter pošlje in pomori po Betlehemu in po vseh predelih njegovih vse otro¬ čiče po dve leti in niže, po času, ki ga je na tanko pozvedel od modrijanov. 17. Tedaj se je izpolnilo, kar je rekel prerok Jere¬ mija, govoreč: 18. „Glas se je slišal v Eami, mnogo joku in veka in krika; Rahel je plakala za svojimi otroci, in ni se hotela utolažiti, ker jih ni.“ 19. Ko je pa Herod umrl, glej, prikaže se v spanji angelj Gospodov Jožefu v Egiptu, 20. Govoreč: Vstani in vzemi dete in mater nje¬ govo, in pojdi v zemljo Izraelsko; kajti pomrli so, kteri so iskali detetove duše. 21. On pa vstane in vzeme dete in mater nje- EVANG. 2. 3. govo, in pride v zemljo Izraelsko. 22. Slišavši pa, da kra¬ ljuje v Judeji Arhelaj me¬ sto Heroda očeta svo¬ jega, zboji se tje iti; opo- menjen pa v spanji, odide v predele Galilejske. 23. In prišedši tje, na¬ stani se v mestu, ktero se imenuje Nazaret; da se izpolni, kar je rečeno po prerokih: „Nazarečan se ho imenoval. 8 IH. POGLAVJE. V tistih dneh pa pride Janez Krstnik, ter je v puščavi Judejskej ozna¬ njeval, 2. In govoril: Spokorite se; kajti približalo se je nebeško kraljestvo. 3. Kajti ta je, za kogar je povedal prerok Izaija, govoreč: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu;poravnajte steze njegove." 4. On pa, Janez, imel je obleko svojo iz kamelje dlake, in pas usnjat okoli ledja svojega; a živež nje¬ gov je bil: kobilice in med divji. SV. MATEVŽA. EVANG. 3. 4. 7 5. Tedaj je izhajal k nje¬ mu ves Jeruzalem in vsa Judeja in vsa okolica Jor¬ danska. 6. In on jih je krščeval v Jordanu, in izpovedovali so grehe svoje. 7. Ko pa vidi mnogo Fa¬ rizejev in Saducejev, da gredd h krstu njegovemu, reče jim: Gadja zalega! kdo vam je pokazal, kako ubežite prihodnjej jezi-? 8. Sodite torej vreden sad pokore. 9. In ne domišljujte si, da hi govorili v sebi: Abra¬ hama imamo za očeta; kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obu¬ diti Abrahamu sinove. 10. Uže pa stoji tudi seki¬ ra drevju pri korenini: vsa¬ ko drevo torej, ktero ne rodi dobrega sadu, pose¬ kalo se bo in vrglo na ogenj. 11. Jaz vas krščujem z vodo za pokoro; a ta, ki gre za menoj, močneji je od mene, kteremu nisem vreden obutalaponesti. On vas bo krstil z Duhom svetim in ognjem. 12. Njemu je lopata v roki njegovej, in očedil bo gumno svoje, in pospra- ! vil bo pšenico svojo v žit¬ nico, a plevo bo spalil z ; neugasljivim ognjem. 13. Tedaj pride Jezus iz ; Galileje k Janezu na Jor¬ dan, da ga oil krsti. 14. Janez mu je pa bra¬ nil, govoreč: Meni je tre¬ ba, da me ti krstiš, pa ho¬ diš ti k meni? 15. Jezus pa odgovori in mu reče: Pusti sedaj! kajti tako nam je treba iz¬ polniti vsako pravico. Te¬ daj ga pusti. 16. In krstivši se Jezus, stopi precej iz vode; in glej, nebesa mu se odprč, in Duha Božjega vidi, da shaja ko golob, in pride na-nj. 17. In glej, glas z nebes, govoreč: Taje sinmoj ljub- lj eni, kteri j e po moj ej volji. IV. POGLAVJE. Tedaj odpelje Duh Je¬ zusa' v puščavo, da ga izkuša hudič. 2. In postivši se štiri¬ deset dni in štirideset noči, postane naposled lačen. 3. Pa pristopi k njemu izkušnjavec, in reče: Ge 8 SV. MATEVŽA EVANG. 4. si sin Božji, reci, naj po¬ stane to kamenje kruh. 4. On pa odgovori in re¬ če: Pisanoje: „Ne bo živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi, ktera izhaja iz ust Božjih." 5. Tedaj ga vzeme hu¬ dič v sveto mesto, in po¬ stavi ga na vrh tempeljna, 6. In reče mu: Če si sin Božji, vrzi se dol; kajti pi¬ sanoje: „Angeljem svojim ho zapovedal za te, in vzeli te bodo na roke, da se kje z nogo svojo ne udariš o kamen." 7. Beče mu Jezus: Zo¬ pet je pisano: „ Ne izkušaj Gospoda Boga svojega." 8. Zopet ga vzeme hu¬ dič na zel6 visoko goro, in pokaže mu vsa kra¬ ljestva sveta in njih slavo, 9. In reče mu: Vse to bom tebi dal, če padeš in mi se pokloniš. 10. Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan! kajti pi¬ sano je: ,Poklanjaj se Gospodu Bogu svojemu, in njemu edinemu služi." 11. Tedaj ga hudič pusti; in glej, angelji pristopijo, ter so mu stregli. 12. Slišavši pa Jezus, da je Janez izdan, odide v Galilejo. 13. In zapustivši Naza¬ ret, pride in se nastani v Kapernaumu pri morji, v predelih Zabulona in Nef- talima. 14. Da se izpolni, kar je rečeno po preroku Izaiji, kteri pravi: 15. „Zemlja Zabulonova in zemlja Neftalimova, na poti k morju za Jordanom, poganska Galileja, 16. Narod, ki je sedel v temi, videl je veliko svet¬ lobo ; in kteri so sedeli v smrtnej deželi in senci, zasvetila jim je luč." 17. Odtlej je jel Jezus učiti in praviti: Spokorite se; kajti približalo seje nebeško kraljestvo. 18. Hode pa Jezus ob morji Galilejskem, ugle¬ da dva brata, Simona, ki se imenuje Peter, in An¬ dreja brata njegovega, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča. 19. In reče jima: Poj¬ dita za menoj, in naredil bom, da bosta lovca ljudi. 9 SV. MATEVŽA. E VAN G. 4. 5. 20. Ona pa precej popu¬ stita mreže, in odideta za njim. 21. In odšedši odtod dalje, ugleda druga dva brata, Jakoba sina Zebe- dejevega, in Janeza brata njegovega, v ladji z Zebe- dejem nju očetom, da krpata mreže svoje; in pokliče ju. 22. Ona pa precej popu¬ stita ladj o in o četa svoj ega, in odideta za njim. 23. In bodil je Jezus okoli po vsej Galileji, učeč po njih shajališčih, in oznanjujoč evangelj kra¬ ljestva, in uzdravljajoč vsakobolezeninvsako sla¬ bost med narodom. 24. In glas o njem izide po vsej Siriji, in prineso mu vse bolnike, z različ¬ nimi boleznimi in muka¬ mi, in obsedence, in me¬ sečne, in mrtvoudne; in ozdravi jih. 25. In za njim je šlo mnogo ljudstvaiz Galileje, in iz Deseterih mest, in iz Jeruzalema, in iz Judeje, iu z one strani Jordana. V. POGLAVJE. Ko pa vidi ljudstvo, stopi na goro; in ko se je usedel, pristopijo k njemu učenci njegovi. 2. Pa odpre usta svoja, ter jih je učil, govoreč: 3. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kra¬ ljestvo. 4. Blagor jim, kteri žalu¬ jejo; ker oni se bodo uto- lažili. 5. Blagor krotkim; ker oni bodo podedovali zem¬ ljo. 6. Blagor lačnim in žej¬ nim pravice; ker oni se bodo nasitili. 7. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje našli. 8. Blagor jim, kteri so čistega srca; ker oni bodo Boga videli. 9. Blagor mirovitim; ker oni se bodo sinovi Božji imenovali. 10. Blagor pregnanim za voljo pravice; ker njih je nebeško kraljestvo. 11. Blagor vam, kedar vas zasramote in preženo 10 SV. MATEVŽA EVANG. 5. in rek<5 vse hudo zoper vas, za voljo mene, pa lažejo. 12. Radujte se in vese¬ lite, ker je plačilo vaše v nebesih veliko. Kajti tako so pregnali preroke, ki so bili pred vami. 13. Vi ste sol zemlji. Če pa sol znori, s čim se bo osolila? Zaničvečni, razen da se iztrese ven, in jo ljudje poteptajo. 14. Vi ste svetilo svetu. Mesto, ktero stoji' vrhu gore, ne more se skriti. 15. Tudi ne užigajo sve¬ če in jo devljejo pod mer¬ nik, nego na svečnik: ter sveti vsem, kteri so v hiši. 16. Tako naj se sveti vaše svetilo pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in slave očeta vašega, ki je na nebesih. 17. Ne mislite, da sem prišel podirat postavo ali preroke; nisem prišel po¬ dirat, nego izpolnjevat. 18. Resnično vam pra¬ vim: Dokler ne prej de nebo in zemlja, ne bo izgi¬ nila ne najmanj a črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi. 19. Kdorkoli torej eno najmanjih teh zapovedi popači, in ljudi tako nauči, imenoval se bo v nebeš¬ kem kraljestvu najmanji; kdorkoli jo pa izpolni, in nauči, ta se bo velik imeno¬ val v nebeškem kraljestvu. 20. Kajti pravim vam, da če ne bo pravičnost vaša veča, nego pismarjev in Farizejev, ne boste prišli v nebeško kraljestvo. 21. Slišali ste, daje reče¬ no starim: Ne ubij; kdor pa ubije, kriv bo sodbe. 22. A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez raz- logajjezi na brata svojega, kriv bo sodbe; kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka! kriv bo zbora; a kdorkoli reče: Prismoda! kriv bo peklenskega ognja. 23. Ce torej prineseš dar svoj k oltarju, ju se tam spomeneš, da ima brat tvoj nekaj zoper tebe: 24. Pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, pomiri se poprej z bratom svojim, in potem pridi in prinesi dar svoj. 25. Sprijazni se z zoper- nikom svojim naglo, do¬ kler si ž njim na poti, da SV. MATEVŽA EVANG. 5. 11 te zopernik ne izroči sod¬ niku, in te sodnik ne izroči' hlapen, in ne boš vržen v ječo. 26. Resnično ti pravim: Ne boš izšel odtod, dokler ne plačaš zadnjega solda. 27. Slišali ste, da je re¬ čeno starim: Ne preše- stvuj. 28. A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda na ženo, da je poželi, preše- stvoval je uže ž njo v srcu svojem. 29. Ce te pa oko tvoje desno pohujšuje, izderi ga, in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel. 30. In če te desna tvoja roka pohujšuje, odseci jo, in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel. 31. Rečeno je pa: Kdor¬ koli popusti' ženo svojo, naj jej dd ločivno pismo. 32. A jaz vam pravim, da kdorkoli popusti'ženo svo¬ jo, razen za voljo preše- stvovanja, zapeljuje jo v prešestvovanje; in kdor¬ koli popuščeno vzeme, prešestvuje. 33. Zopet ste slišali, da je rečeno starim: Ne pri¬ segaj po krivem; izpolni pa Gospodu prisege svoje. 34. A jaz vam pravim, da ne prisegajte nikakor: ne pri nebu, ker je prestol Božji; 35. Ne pri zemlji, ker je podnožje nogam njego¬ vim; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega kralja. 36. Tudi pri glavi svojej ne prisegaj, ker ne moreš ne enega lasu narediti belega ali črnega. 37. Govorica vaša pa bodi: Da, da; ne, ne. Kar je pa več od tega, to je od hudega. 38. Slišali ste, da je re¬ čeno starim: Oko za oko, in zob za zob. 39. A jaz vam pravim, da se ne upirajte hudemu; nego če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo; 40. In kdor se hoče s te¬ boj pravdati, in suknjo tvojo vzeti, pusti mu tudi plašč; 12 SV. MATEVŽA 41. In če te kdo prisili eno j miljo, pojdi ž njim dve. 42. Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tebe na posodbo, ne odreci mu. 43. Slišali ste, da je re¬ čeno: Ljubi bližnjega svo¬ jega, in sovraži sovražnika svojega. 44. A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje; blagoslovite tiste, kteri vas preklinjajo; delajte dobro tistim, kteri vas mrze; in molite za tiste, kteri vas stiskajo in pre¬ ganjajo: 45. Da boste sinovi očeta svojega, kije na nebesih. Kajti on veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in ne¬ pravičnim. 46. Kajti če ljubite tiste, kteri ljubijo vas, kakošno plačilobosteimeli? Ne de¬ lajo li tega tudi mitarji? 47. In če ljubite samo brate svoje, kaj delate preveč? Ne delajo li tudi mitarji tako? 48. Bodite vi torej popol¬ ni, kakor je popoln oče vaš, ki je na nebesih. E VAN G. 5. 6. VI. POGLAVJE. Pazite, da ne boste da¬ jali miloščine svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer nimate plačila pri očetu svojem, kije na ne¬ besih. 2. Kedar torej daješ mi¬ loščino, ne trobi pred se¬ boj, kakor delajo hinavci po shajališčih in po ulicah, da jih hvalijo ljudje. Res¬ nično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. 3. Ti pa, kedar daješ mi¬ loščino, ne ve naj levica tvoja, kaj dela desnica tvoja: 4. Da bo miloščina tvoja na skrivnem. In oče tvoj, M vidi na skrivnem, on ti bo povrnil očitno. 5. In kedar moliš, ne bodi kakor hinavci, da radi po shajališčih in po uličnih oglih stoje in moli¬ jo, da se pokažejo ljudem. Resnično vam pravim, da so prejeli plačilo svoje. 6. Ti pa, kedar moliš, vnidi v hram svoj, in zapri duri svoje, ter se pomoli očetu svojemu na skriv- SV. MATEVŽA EVANG. 6. 13 nem. In oče tvoj, ki vidi na skrivnem, povrnil ti bo očitno. 7. Kedar pa molite, ne govorite mnogo, kakor pogani; kajti oni mislijo, da bodo uslišani za voljo obilnih besed svojih. 8. Ne primerjajte se to¬ rej njim; kajti oče vaš ve, česa vam je treba, predno ga vi prosite. 9. Zatorej molite vi tako¬ le: Oče naš, ki si na nebe¬ sih; posveti se ime tvoje; 10. Pridi kraljestvo tvo¬ je; zgodi se volja tvoja, kakor na nebu, tudi na zemlji; 11. Kruh naš vsakdanji daj nam danes; 12. In odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpu¬ ščamo dolžnikom svojim; 13. In ne vpelji nas v izkušnjavo, nego reši nas zlega: ker tvoje je kralje¬ stvo in moč in slava na vekomaj. Amen. 14. Kajti če odpuščate ljudem njih grehe, odpu¬ stil bo tudi vam oče vaš nebeški. 15. Če pa ne odpuščate ljudem njih grehov, tudi oče vaš ne bo odpustil vaših grehov. 16. Kedar se pa postite, ne bodite žalostni, ka¬ kor hinavci; ker grde obraze svoje, da se poka¬ žejo ljudem, da se postijo. Resnično vam pravim, da so prejeli plačilo svoje. 17. Ti pa, kedar se po¬ stiš, namaži glavo svojo, in obraz svoj umij: 18. Da te ne bodo videli ljudje, da se postiš, nego oče tvoj, kije na skrivnem. In oče tvoj, ki vidina skriv¬ nem, povrnil ti bo očitno. 19. Ne nabirajte si za¬ kladov na zemlji, kjer molj in rja razjeda, in kjer tatovi podkopujejo in kra¬ dejo. 20. Nego nabirajte si za¬ klade na nebu, kjer ne molj ne lja ne razjeda, in kjer tatovi ne podkopujejo in ne kradejo. 21. Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše. 22. Sveča telesu je oko. Če je torej oko tvoje pro¬ sto, svetlo bo vse telo tvoje; 23. Če je pa oko tvoje hudobno, temno bo vse telo tvoje. Če je torej luč, SV. MATEVŽA EVANG. 7. 15 jega, in glej, bruno je v očesu tvojem? 5. Hinavec! izderi po¬ prej bruno iz očesa svo¬ jega, in tedaj boš videl izdreti troho iz očesa brata svojega. 6. Ne dajte svetega psom; in ne pomečite biserjev svojih pred svinje, da jih ne poteptajo z nogami svo¬ jimi, in se obrnejo, ter vas raztrgajo. 7. Prosite, in dalo vam se bo; iščite, in našli bo¬ ste; trkajte, in odprlo vam se bo. 8. Kajti vsak, kdor prosi, prejema; in kdor išče, na¬ haja; in kdor trka, od¬ piralo mu se bo. 9. Ali kdo izmed vas je človek, kogar če prosi sin njegov kruha, da mu bo dal kamen? 10. In če prosi ribe, da mu bo^dal kačo? H. Ce torej vi, ki ste hudobni, znate dobre da¬ rove dajati otrokom svo¬ jim, koliko več bo dal oče raš, ki je na nebesih, do- j hrega tistim, kteri ga pro¬ sijo? 12. Vse torej, kar hočete, i da ljudje vam store, tako storite tudi vi njim; kaj¬ ti to je postava in preroki. 13. Vnidite skozi tesna vrata.. Kajti prostorna so vrata, in široka je pot, ktera pelje v pogubo, in mnogo jih je, kteri po njej hodijo. 14. Kajti tesna so vrata, in ozka je pot, ktera pelje v življenje, in malo jih je, kteri jo najdejo. 15. Varujte sepalažnjivih prerokov, kteri prihajajo k vam v ovčjih oblači¬ lih, znotrej so pa grabljivi volkovi. 16. Po njih sadovih jih boste poznali. Bere li se s trnja grozdje, ali z osata smokve? 17. Tako vsako dobro drevo dober sad rodi; slabo drevo pa slab sad rodi. 18. Dobro drevo ne more slabega sadu roditi, in slabo drevo ne more do¬ brega sadu roditi. 19. Vsako drevo, ktero ne rodi dobrega sadu, posekalo se bo iu vrglo na ogenj. 16 SV. MATEVŽA 20. Torej po njih sado¬ vih jih boste poznali. 21. Ne bo prišel vsak, kdor mi pravi: Gospod! Gospod! v nebeško kra¬ ljestvo; nego kdor izpol¬ njuje voljo očeta mojega, ki je na nebesih. 22. Veliko mi jih po¬ reče tisti dan: Gospod! Gospod! ali nismo v tvoje ime prerokovali, in s tvo¬ jim imenom hudičev iz¬ ganjali, in s tvojim ime¬ nom mnogo čudežev sto¬ rili? 23. In tedaj jim bom povedal: Nikoli vas nisem poznal; pojdite od mene, hudodelniki! 24. Vsak torej, kdor sliši te moje besede in po njih dela, njega bom primeril modremu možu, kteri je šezidalhišo svojo na skali. 25. In padla je ploha, in prišle so reke, in zapu- hali so vetrovi in se za¬ gnali v tisto hišo, in ni padla: kajti bila je po¬ stavljena na skalo. 26. In vsak, kdor sliši te moje besede, in po njih ne dela, podoben ho neum¬ nemu možu, kteri je sezi- EVANG. 7. 8. dal hišo svojo na pesku. 27. In padla je ploha, in prišle so reke, in zapu- liali so vetrovi in udarili v tisto hišo, in padla je: in pad nje je bil grozen. 28. In zgodi se, ko je končal Jezus te besede, čudilo se je ljudstvo nauku njegovemu; 29. Kajti učil jihje, kakor kdor ima oblast, a ne ka¬ kor pismarji. VIII. POGLAVJE. Tn ko je stopil z gore, šlo je za njim mnogo ljud¬ stva. 2. In glej, gobavec pride, ter mu se je poklanjal, govoreč: Gospod! če ho¬ češ, moreš me očistiti. 3. In stegnivši Jezus roko, dotakne se ga, go¬ voreč: Hočem, očisti se! In precej mu se je očistila goba. 4. In reče mu Jezus: Glej, da nikomur ne po¬ veš; nego pojdi, pokaži se duhovnu, in prinesi dar, ki ga je ukazal Mojzes, njim za pričo. 5. Ko pa vnide Jezus v SV. MATEVŽA EVANG. 8. 17 Kapernaum, pristopi k njemu stotnik, proseč ga, 6. In govoreč: Gospod! hlapec moj leži' domd bož¬ jasten in se grozno muči. 7. In Jezus mu reče: Jaz bom prišel in ga bom uzdravil. 8. In stotnik odgovori, in reče: Gospod! nisem vre¬ den, da vnideš pod streho mojo; nego reci le besedo, in hlapec moj bo ozdra¬ vel. 9. Kajti tudi jaz sem člo¬ vek pod oblastjo, in imam pod seboj vojake. Pa ve¬ lim temu: Pojdi! in gre; in drugemu: Pridi! in pride; in hlapcu svojemu: Stori to! in stori. 10. Slišavši pa to Jezus, začudi se, in reče tistim, ki so šli za njim: Res¬ nično vam pravim, tudi v Izraelu nisem našel tolike vere. H. Pravim vam pa, da jih bo mnogo prišlo od vzhoda in zahoda, in se¬ deli bodo z Abrahamom in Izakom v nebeškem kraljestvu; 12. A sinovi kraljestva se bodo izgnali v najkraj- njo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi. 13. In Jezus reče stot¬ niku: Pojdi, in kakor si veroval, naj ti se zgodi. In hlapecnjegovje ozdra¬ vel od tega časa. 14. In Jezus pride v Pe¬ trov dom, in vidi taščo njegovo, da leži in jo trese mrzlica. 15. In dotakne se njene roke, in mrzlica jo pusti; in vstala je, ter jim je stregla. 16. Ko se je pa zveče¬ rilo, prinesč mu mnogo obsedencev; pa izžene du¬ hove z besedo, in uzdravi vse bolnike. 17. Da se izpolni, kar je rečeno po preroku Izaiji, kteri pravi: „Onje vzel sla¬ bosti naše, in ponesel je bolezni. “ 18. Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe, ukaže iti na drugo stran. 19. Pa pristopi k njemu en pismar in mu reče: Učenik! šel bom za teboj, kamorkoli odideš. 20. In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge, in tiče nebeške gnezda; a sin 2 18 SV. MATEVŽA člo večji nima kje glave nasloniti. 21. A nekdo drugi učen¬ cev njegovih mu reče: Go¬ spod! dovoli mi najprej, da grem in pokopljem očeta svojega. 22. Jezus mu pa reče: Pojdizamenoj,in pusti,naj mrliči pokopljejo mrliče svoje. 23. Ter stopi v ladjo, in za njim vstopijo učenci njegovi. 24. In glej, vihar velik vstane na morji, tolik, da zakrijejo valovi ladjo; on je pa spal. 25. In pristopivši učenci njegovi, zbude ga, govo¬ reč: Gospod'! otmi nas; pogibljemo. 26. In reče jim: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj vstane, zapreti vetrovom in moiju, in velika tihota nastane. 27. Ljudje se pa začu¬ dijo, in rekč: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje pokorni? 28. In ko pride na drugo stran, v pokrajino Gergezensko, srečata ga dva obsedenca, ktera sta EVANG. 8. 9. prišla iz grobov in sta bila tako huda, da ni mogel nihče po tistej poti mimo iti. 29. In glej, y>a zakričita, in rečeta: Kaj imaš z nami, Jezus, sin Božji? Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil? 30. In daleč od nju se je pasla velika čreda svinj. 31. Hudiči so ga pa pro¬ sili, govoreč: Če nas izga¬ njaš, dovoli nam, da odi¬ demo v čredo svinj. 32. In reče jim: Pojdite! In oni izidejo, ter odidejo v čredo svinj. In glej, vsa čreda se zakadi z brega v morje, in potonejo v vodi. 33. Pastirji pa zbeže, in prišedši v mesto, nazna¬ nijo vse, in za obsedence. 34. In glej, vse mesto izide Jezusu naproti. In ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iž njih krajev. IX. POGLAVJE. In stopivši v ladjo, pre¬ pelje se, in pride v svoje mesto. I 2. In glej, prineso mu SV. MATEVŽA E VAN G. 9. 19 mrtvoudnega, kteri je le¬ žal na postelji. In videč Jezus njih vero, reče mrt- voudnemu; Zaupaj, sin! odpuščajo ti se grehi tvoji. 3. In glej,nekteri odpis- marjev reko v sebi: Ta preklinja Boga. 4. In videč Jezus njih misli, reče: Za kaj mislite hudobno v srcih svojih? 5. Kaj je namreč laže, reči: Odpuščajo ti se grehi; ali reči: Vstani, in hodi? 6. Da boste pa vedeli, da ima sin človečji oblast odpuščati na zemlji grehe, (tedaj veh' mrtvoudnemu:) Vstani in vzemi svojo po¬ steljo,inpojdinadom svoj. 7. Pa vstane in odide na dom svoj. 8. Ko pa ljudstvo to vidi, začudijo se, in hva¬ lijo Boga, ki ie dal ljudem tako oblast. 9. In grede dalje odtod, ugleda človeka, da sedi na mitnici, Matevža po imenu, in reče mu: Pojdi za menoj! Pa vstane in odide za njim. 10. In zgodi se, ko je se¬ del v hiši za mizo, in glej, mnogo mitarjev in grešnikov je prišlo, in se¬ deli so z Jezusominučenci njegovimi. 11. In ko Farizeji to vi¬ dijo, reko učencem njego¬ vim : Za kaj učenik vaš z mitarji in grešniki je? 12. Slišavši pa to Jezus, reče jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. 13. Pojdite pa, in nau¬ čite se, kaj se pravi: »Mi¬ losti hočem, in ne daru.“ Nisem prišel namreč kli¬ cat pravičnih, nego greš¬ nike na pokoro. 14. Tedaj pristopijo k njemu Janezovi učenci, govoreč: Za kaj se mi in Farizeji mnogo postimo, tvoji se pa učeuci ne po¬ stijo? 15. In reče jim Jezus: Morejo li svatje jokati, dokler je ženin ž njimi? Prišli bodo pa dnevi, ko jim se bo ženin odvzel, in tedaj se bodo postili. 16. Nikdor pa ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro obleko; kajti zaplata njena bo odtrgla od ob- 2 * 20 SV. MATEVŽA E VAN G. 9. leke še nehaj, in luknja bo veča. 17. In novega vina ne vlijajo v stare mehove; sicer mehovi popokajo, in vino se izlije, in mehovi se pokaže: nego novo vino vlij aj o v nove me¬ hove, in oboje se ohrani. 18. Ko jim je to go¬ voril, glej, pride starešina, ter mu se je poklanjal, go¬ voreč: Hči moja je ravno¬ kar umrla; ali pridi, in položi na njo roko svojo, in oživela bo. 19. In Jezus vstane in odide za njim, on in učenci njegovi. 20. In glej, žena, ktera je imela krvotok dvanajst let, pristopi od zadi in se dotakne robii obleke nje¬ gove. 21. Kajti djala je sama pri sebi: Če se le obleke njegove dotaknem, ozdra¬ vela bom. 22. Jezus se pa obrne in j o ugleda, ter reče: Zau¬ paj, hčer! vera tvoja ti je pomagala. In žena je ozdravela od tega časa. 23. In prišedši Jezus v starešinovo hišo, ugleda piskače in ljudstvo, ktero je hrumelo, 24. In reče jim: Odsto¬ pite! kajti deklica ni umrla, nego spi. In posme¬ hovali so mu se. 25. Ko je pa ljudstvo izgnal, vnide in jo prime za roko; in deklica vstane. 26. In ta zgodba se razglasi po vsej tistej zemlji. 27. In ko je šel Jezus dalje odtod, šla sta za njim dva slepca, in vpila sta, govoreč: Usmili se naju, sin Davidov! 28. Ko pa pride v hišo, pristopita slepca k njemu. In Jezus jima reče: Veru¬ jeta li, da morem to sto¬ riti? Kečeta mu: Da, gospod! 29. Tedaj se dotakne njunih oči, govoreč: Po v,aju veri naj se vama zgodi! 30. In njune oči se od- prč. In Jezus jima za¬ preti, in reče: Glejta, da nihče ne zve. 31. Ona pa izideta in ga razglasita po vsej tistej zemlji. 32. Ko sta pa ona izšla, SV. MATEVŽA EVANG. 9. 10. 21 glej, pripeljejo mu mutca, kteri je bil obseden. 33. In ko je hudiča izgnal, mutec spregovori. In ljud¬ stvo se začudi, in reče: Nikoli se ni kaj takega v Izraelu videlo. 34. Farizeji so pa govo¬ rili: S poglavarjem hu¬ dičev izganja hudiče. 35. In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč ponjihshajališčih,in ozna¬ njujoč evangelj kraljestva, in ozdravljajoč vsako bo¬ lezen in vsako slabost med narodom. 36. Ko pa vidi ljudstvo, zasmilijo mu se; kajti bili so zapuščeni in razkrop¬ ljeni kakor ovce, ktere nimajo pastirja. 37. Tedaj reče učencem svojim: Žetve je mnogo, ali delavcev malo; 38. Prosite torej gospo¬ darja žetve, naj pošlje de¬ lavcev na žetev svojo. X. POGLAVJE. In poklicavši svojihdva- najst učencev, da jim oblast nad nečistimi du¬ hovi, da jih izganjajo, in da uzdravljajo vsako bo¬ lezen in vsako slabost. 2. Dvanajsterih apostelj- nov imena so pa ta: Prvi Simon, ki se imenuje Pe¬ ter, in Andrej brat njegov; Jakob sin Žebedejev, in Janez brat njegov; 3. Filip, in Jernej; To¬ maž, in Matevž mitar; Jakob sin Alfejev, in Le- bej s priimkom Tadej. 4. Simon Kananičan, in Juda Iškarijan, kteri ga je tudi izdal. 5. Teh dvanajst pošlje Jezus, in zapove jim, go¬ voreč: Ne hodite na po¬ gansko pot, in ne vnidite v Samarijansko mesto, 6. Marveč pojdite k iz¬ gubljenim ovcam Izrae¬ love hiše. 7. Hode pa oznanjujte, in pravite: Približalo seje nebeško kraljestvo. 8. Bolnike uzdravljajte, gobavce očiščajte, mrtve obujajte, hudiče izga¬ njajte; zastonj ste prejeli, zastonj dajte. 9. Ne jemljite zlata, ne srebra, ne denarja v pasu svojem; 10. Ne torbe na pot, ne 22 SV. MATEVŽA EVANG. 10. dveh plaščev, ne obutala, ne palice: kajti vreden je delavec svoje hrane. 11. Vkterokoli mesto ali vas pa vnidete, pozvedite, kdo v njej je vreden; in tam ostanite, dokler ne izidete. 12. Ko pa vnidete v hišo, pozdravite jo. 13. In če je hiša vredna, pride naj mir vaš na njo; če pa ni vredna, vrne naj se mir vaš k vam. 14. In če vas kdo ne sprej- me, in tudi besed vaših ne posluša, izidite iz tiste hiše ali tistega mesta, in otresite prah z nog svojih. 15. Resnično vam pra¬ vim : Laže bo Sodomskej in Gomorskej zemlji v dan sodbe, nego tistemu mestu. 16. Glej, jaz vas poši¬ ljam kakor ovce sred volkov: bodite torej raz¬ umni kakor kače, in pri- prosti kakor golobje. 17. Varujte se pa ljudi; kajti izročevali vas b'odo sodnijam, in po shajali¬ ščih svojih vas bodo bičali. 18. Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje za voljo mene, njim in naro¬ dom za pričo. 19. Kedar vas pa izroče, ne skrbite, kako in kaj bi govorili; kajti dalo vam se bo tisti čas, kako in kaj boste govorili. 20. Ker ne boste govorili vi, nego duh očeta vašega bo govoril v vas. 21. Izdajal bo pa brat brata v smrt, in oče sina; in otroci bodo vstali zoper roditelje, in morili jih bodo. 22. In sovražili vas bodo vsi za voljo imena mojega; kdor pa pretrpi' do kraja, ta se bo zveličal. 23. Kedar vas pa v tem mestu preženč, bežite v drugo. Kajti resnično vam pravim: Ne boste preho¬ dili mest Izraelovih do¬ tlej, ko pride sin človečji. 24. Ni ga učenca nad učenika, tudi ne hlapca nad gospodarja svojega. 25. Dovolj je učencu, da postane kakor učenik nje¬ gov, in hlapec kakor go¬ spodar njegov, če so pa hišnega gospodarja ime¬ novali Belzebula, koliko bolj domače njegove? SV. MATEVŽA EVANG. 10. 23 26. Ne bojte se jih to¬ rej : ker nič ni prikritega, kar se ne bo odkrilo; in skrivnega, kar se ne bo zvedelo. 27. Kar vam pravim v temi, povejte na svetlem: in kar slišite na uho, raz¬ glasite s streh. 28. In ne bojte se tistih, kteri ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se pa marveč tistega, kteri more dušo in telo pogu¬ biti v peklu. 29. Mar se ne prodajata dva vrabca za vinar? pa ne eden od nju ne pade na zemljo brez očeta va¬ šega. 30. Vam so pa tudi lasje na glavi vsi prešteti. 31. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrab¬ cev. 32. Vsak torej, kdor spo¬ zna mene pred ljudmi, spoznal bom tudi jaz nje¬ ga pred očetom svojim, ki je na nebesih. 33. Kdorkoli pa zataji mene pred ljudmi, zatajil bom tudi jaz njega pred očetom svojim, ki je na nebesih. 34. Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, nego meč. 35. Kajti prišel sem, da ločim človeka od očeta njegovega, in hčer od ma¬ tere njene, in nevesto od tašče njene. 36. In sovražniki človeku bodo domačini njegovi. 37. Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj nego mene, ni mene vreden; 38. In kdor ne vzeme križa svojega, in gre za menoj, ni mene vreden. 39. Kdor življenje svoje najde, izgubil ga bo; in kdor življenje svoje izgu¬ bi za voljo mene, našel ga bo. 40. Kdor sprejema vas, sprejema mene; in kdor sprejema mene, sprejema tistega, kteri meje poslal. 41. Kdor sprejema pre¬ roka v ime preroka-, pre¬ jel bo preroško plačilo; in kdor sprejema pravičnega v ime pravičnega, prejel bo plačilo pravičnega. 24 • SV. MATEVŽA EVANG. 10. 11. 42. In če kdo napoji ene¬ ga od teh malih samo s kupico studenčnice v ime učenca, resnično vam pravim, ne bo izgubil pla¬ čila svojega. XI. POGLAVJE. In zgodi se, ko je nehal Jezus dvanajsterim učen¬ cem svojim naročati, odi¬ de odtod, da uči in ozna¬ njuje po njih mestih. 2. Slišavši pa Janez v ječi Kristusova dela, pošlj e dva svojih učencev, 3. Ter mu reče: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo drugega? 4. In Jezus odgovori in jima reče: Pojdita, in spo¬ ročita Janezu, kar slišita in vidita. 5. Slepci spregledujejo, in hromi hodijo; gobav¬ ci se očiščajo, in gluhi slišijo; mrtvi vstajajo, in ubogimse oznanjuje evan- gelj: 6. In blagor mu, kdor se od mene ne pohujša. 7. In ko ta dva odideta, začne Jezus ljudstvu o Janezu govoriti: Kaj ste izšli v puščavo, da vidite? Trst, ki ga veter maje? 8. Ali kaj ste izšli, da vidi¬ te ? Človeka oblečenega v mehka oblačila? Glej, kteri nosijo mehka oblačila, ti¬ sti so po kraljevih dvorih. 9. Ali kaj ste izšli, da vi¬ dite? Preroka? Da, pravim vam, in več ko preroka. 10. Kajti ta je, za kogar je pisano: „Glej, jaz poši¬ ljam angelja svojega pred obličjem tvojim, kteri bo pripravil pot tvojo pred teboj. “ 11. Resnično vam pra¬ vim: Ni vstal izmed ti¬ stih, kteri so rojeni od žen, veči od Janeza Krstnika; kdor je pa v nebeškem kraljestvu najmanji, veči je od njega. 12. Od dni Janeza Krst¬ nika doslej se pa nebeško kraljestvo s silo jemlje; in tisti, kteri ga s silo jernljč, pridobivajo ga. 13. Kajti vsi preroki in postava so prerokovali do Janeza. 14. In če hočete verovati, on je Elija, kteri ima priti. 15. Kdor ima učesa, da sliši, naj sliši! SV. MATEVŽA EVANG. 11. 25 16. Komu bom pa pri¬ meril ta rod? Podoben je otrokom, kteri po ulicah posedaj o, in tovarišem svo¬ jim vpijejo, 17. In pravijo: Piskali smo vam, in niste plesali; tarnali smo, in niste jo¬ kali. 18. Kajti prišel je Janez, in ne je in ne pije, pa pravijo: Hudiča ima! 19. Prišel je sin človečji, in je in pije, pa pravijo: Glej človeka požeruha in pijanca, prijatelja mitar- jev in grešnikov! In mo¬ drost so opravičili nje otroci. 20. Tedaj začne Jezus ponošati mestom, v kte- rih se je zgodilo največ njegovih čudežev, ker se niso spokorila. 21. Gorje ti, Korazim! Gorje ti Betsajda! Kajtiko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgo¬ dili v vama, bila bi se davno vžakljiinpepeluspokorila. 22. Ali pravim vam: Ti¬ ru in Sidonu bo v dan sodbe laže, nego vama. 23. In ti, Kapernaum! ki si se do neba povzdignil, zagnanbošnoter do pekla; kajti ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, prebila bi bila do današnjega dne. 24. Ali pravim vam, da bo Sodomskej zemlji v dan sodbe laže, nego tebi. 25. V ta čas odgovori Jezus in reče: Zahvalju¬ jem ti, oče! gospodar neba in zemlje, da si to prikril modrim in razum¬ nim, in si je razodel ne¬ doraslim. 26. Da, Oče! ker tako je bila volja tvoja. 27. Vse mi je izročil oče moj: in nikdor ne pozna sina, razen oče; in tudi očeta ne pozna nikdor, razen sin, in komurkoli če sin razodeti. 28. Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste oto¬ vorjeni, in jaz vas bom upokojil. 29. Vzemite jarem moj na se, in naučite se od mene, ker sem krotek in pokoren s srcem: in našli boste pokoj dušam svojim. 30. Kajti jarem moj je blag, in breme moje je lahko. 26 SV. MATEVŽA EVANG. 12. XII. POGLAVJE. "V tem času je šel Jezus v soboto skozi setve; li¬ cenci njegovi pa postane¬ jo lačni, in začnč klasje trgati in jesti. 2. Ko pa Farizeji to vi¬ dijo, rek 6 mu: Glej, učen¬ ci tvoji delajo, kar se v soboto ne sme delati. 3. On jim pa reče: Ni¬ ste li brali, kaj je storil David, ko se je ulakotil on in kteri so bili ž njim? 4. Kako je šel v hišo Božjo in je snedel postav¬ ljene kruhe, kterih ni smel nihče jesti, razen edini duhovni? 5. Ali niste li brali v po¬ stavi, da skrunijo v sobo¬ to duhovni v tempeljnu soboto, in niso krivi? 6. Pravim vam pa, da je tu veči od tempeljna. 7. Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: „Milostihočem, in ne darii,“ ne bi obso- jevali nedolžnih. 8. Kajti sin človečji je gospodar tudi sobote. 9. In odide odtod, in pride v njih shajališče. 10. In glej, bil je tu člo¬ vek, kteri je imel suho ro¬ ko. In vprašajo ga, govo¬ reč: Ali se sme v soboto zdraviti? da bi ga zatožili. 11. On jim pa reče: Kdo med vami je človek, kteri ima eno ovco, in če mu ta pade v soboto v ja¬ mo, da je ne bo zgrabil in izvlekel? 12. In koliko bolji je človek od ovce? Zatorej se sme v soboto dobro delati. 13. Tedaj reče človeku: Stegni roko svojo! Pa stegne, in zdrava je bila kakor druga. 14. Farizeji pa izidejo in se posvetujejo za-nj, kako bi ga pogubili. 15. Jezus pa zve, in odi¬ de odtod. In za njim je šlo mnogo ljudstva, in uzdravi jih vse. 16. In zapreti jim, naj ga ne razglase. 17. Da se izpolni, kar je rečeno po preroku Izaiji, kteri pravi: 18. „ Glej, hlapec moj, ki sem ga izvolil; ljubljeni moj, ki je duši mojej po volji: duh svoj bom polo- SV. MATEVŽA EV ANG. 12. 27 žil na-nj, in oznanjeval bo sodbo narodom. 19. Ne bo se prepiral, ne vpil; in nikdor ne bo slišal glasil njegovega po ulicah. 20. Nalomljenega trsta ne bo prelomil, in vnetega lami ne bo pogasil, dokler ue pridobi sodbi zmage. 21. In v ime njegovo bodo zaupali narodi.“ 22. Tedaj mu pripeljejo obsedenca, kteri je bil slep in mutast. In uzdravi ga, da je slepec in mutec govoril in videl. 23. In vse ljudstvo se je zavzemalo, govoreč: Ali ni ta sin Davidov ? 24. Slišavši pa to Fari¬ zeji, rekč: Ta ne izganja hudičev, razen z Belze- bulom poglavarjem hu¬ dičev. 25. Jezus je pa vedel njih misli, in reče jim: Vsako kraljestvo, ktero se je samo zoper sebe raz¬ dvojilo, opustelo ho; in vsako mesto ali dom, kteri se je sam zoper sebe razdvojil, ne bo ob¬ stal. 26.1nčesatanizganja sa¬ tana, razdvojil seje sam zo¬ per sebe: kako bo torej ob¬ stalo kraljestvo njegovo? 27. In če jaz z Belze- bulom izganjam hudiče, s čegavo pomočjo iz¬ ganjajo sinovi vaši? Za- to vam bodo oni sodniki. 28. Če pa jaz s pomočjo Duha Božjega izganjam hudiče, prišlo je torej k vam kraljestvo Božje. 29. Ali kako more kdo močnemu priti v hišo in mu pohištvo pobrati, če močnega poprej ne zveže? in tedaj ho okradel hišo njegovo. 30. Kdor ni z menoj, proti meni je; in kdor z menoj ne zbira, razsiplje. 31. Za to vam pravim: Vsak greh in vsaka klet¬ vina se bo odpustila lju¬ dem; kletvina zoper Duha se pa ne bo odpustila lju¬ dem. 32. In če reče kdo be¬ sedo zoper sina človečje- ga, odpustilo mu se bo; kdor pa reče zopef svetega Duha, ne bo mu se odpu¬ stilo, ne v tem veku ne v prihodnjem. 33. Ali vsadite dobro 28 SV. MATEVŽA EV ANG. 12. drevo, in sad njegov bo' dober; ali vsadite slabo drevo, in sad njegov bo slab: kajti drevo se poznd po sadu. 34. Gadja zalega! kako morete dobro govoriti, ko ste hudobni? kajti usta go¬ vore od preobilnosti srca. 35. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada srca dobro; in hudoben človek prinaša iz hudobnega za¬ klada hudobno. 36. Pravim vam pa, da za vsako prazno besedo, kterokoli reko ljudje, dali bodo za njo odgovor v dan sodbe. 37. Kajti s svojimi bese¬ dami se boš opravičil, in s svojimi besedami se boš obsodil. 38. Tedaj mu odgovore nekteri od pismarjev in Farizejev in reko: Uče¬ nik! znamenje hočemo od tebe videti. 39. On pa odgovori in jim reče: Hudobni in pre- šestni rod išče znamenja; ali ne bo mu se dalo zna¬ menje, razen znamenje preroka Jonata. 40. Kakor je bil namreč Jona v kitovem trebuhu tri dni' in tri noči, tako bo sin človečji v srcu zemlje tri dni in tri noči. 41. Možje Ninivljani bo¬ do vstali na sodbo s tem rodom, in obsodili ga bo¬ do; kajti spokorili so se po pridigi Jonata; in glej, tu je veči od Jonata. 42. Južna kraljica bo vstala na sodbo s tem ro¬ dom, in obsodila ga bo; kajti prišla je od kraja sveta, da sliši Solomono- vo modrost; in glej, tu je veči od Solomona. 43. Izšedši pa duh ne¬ čisti iz človeka, hodi po suhih krajih, in išče po¬ koja; in ne najde ga. 44. Tedaj reče; Vrnil se bom v dom svoj, odko¬ der sem izšel. Ter pride, in najde praznega, očeje- nega in olepšanega. 45. Tedaj odide in vze- me s seboj sedem drugih duhov, hujih od sebe, ter vnidejo, in tu prebivajo: in poslednje bo temu člo¬ veku huje od prvega. Ta¬ ko bo tudi temu hudob¬ nemu rodu. SV. MATEVŽA EVANG. 12. 13. 29 46. Ko je pa še ljudstvu govoril, glej, mati nje¬ gova in bratje njegovi so stali zunej, in radi bi bili ž njim govorili. 47. In nekdo mu reče: Glej, mati tvoja in bratje tvoji stoje zunej, in radi bi s teboj govorili. 48. On pa odgovori, in reče tistemu, ki mu je povedal: Kdo je mati! moja? in kdo so bratje J moji ? 49. In stegnivši roko svojo na učence svoje, reče: Glej, mati moja in bratje moji! 50. Kajti kdorkoli izpol¬ ni voljo očeta mojega, ki je na nebesih, on je brat moj in sestra in mati. XIII. POGLAVJE. Tisti dan je pa izšel Je- ; zus iz hiše, in sedel je pri: morji. 2. In zbere se pri njem mnogo naroda, toliko, da j stopi v ladjo in sede; in I vse ljudstvo je stalo na ; bregu. 3. In pripoveda jim v! prilikah mnogo, govoreč: i Glej, izšel je sejavec se¬ jat. 4. In ko je sejal, pad¬ lo je nekaj zrnja poleg ceste; in priletele so tiče in so ga pozobale. 5. Drugo je pa padlo na skalnata tla, kjer ni ime¬ lo mnogo zemlje; in pre¬ cej je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6. Ko je pa vzšlo solnce, ovenelo je; in ker ni ime¬ lo korenine, usahnilo je. 7. Drugo je pa padlo v trnje; in trnje je zraslo in ga udušilo. 8. Drugo je pa padlo na dobro zemljo, in dajalo je sad, nekaj po sto, ne¬ kaj pa po šestdeset, a ne¬ kaj po trideset. 9. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 10. Pa pristopijo učen¬ ci in mu rek<5: Za kaj jim v prilikah govoriš ? 11. On pa odgovori in jim reče: Vam je dano, da spoznate skrivnosti ne¬ beškega kraljestva, njim pa ni dano. 12. Kajti kdor ima, dalo mu se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo 30 SV. MATEVŽA E VAN G. 13. mu se bo tudi to, kar ima. 13. Za to vam govorim v prilikah, ker tisti, kteri vidijo, ne vidijo, in tisti, kteri slišijo, ne slišijo, in ne umejo. 14. In na njih se izpol¬ njuje prerokovanje Izaija, ktero pravi: „S sluhom boste slišali, in ne boste umeli; in z očmi boste gledali, in ne boste vi¬ deli. 15. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kedaj z očmi videli, in z ušesi slišali, in s srcem umeli in se spreobrnili, in bi jih ozdravil/ 1 16. Blagor pa vašim očem, da vidijo, in vašim ušesom, da slišijo. 17. Kajti resnično vam pravim, da so mnogi pre¬ roki in pravični želeli vi¬ deti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali. 18. Čujte torej vi priliko o sejavcu! 19. Vsakemu, kdor be¬ sedo o kraljestvu sliši, pa je ne ume, pride hudoba, in ukrade, kar je poseja¬ no v srcu njegovem; ta je, ki je posejan poleg ceste. 20. Ki je pa posejan na skalnatih tleh, ta je, kdor besedo sliši in jo precej z veseljem sprejema; 21. Ali nima korenine v sebi, nego je nestanoviten. Ko pa nastane stiska ali preganjanje za voljo be¬ sede, pohujšuje se precej. 22. Ki je pa posejan v trnji, ta je, kdor besedo sliši; ali skrb tega sveta in ničemurnost bogatstva uduši besedo, in brez sa¬ du ostane. 23. Ki je pa posejan na dobro zemljo, ta je, kdor besedo sliši in ume; kdor torej rodi sad, in do- naša nekteri po sto, ne- kteri pa po šestdeset, a nekteri po trideset. 24. Predloži jim drugo priliko, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je pose¬ jal dobro seme na njivi svojej. 25. Ko so pa ljudje spali, prišel je njegov sovražnik, SV. MATEVŽA EVANG. 13. 31 in posejal je kukolj po pšenici, in odšel. 26. Ko je pa zrastla trava in je donesla sad, pokaže se tudi kukolj. 27. Pa pridejo hišnega gospodaija hlapci in mu rek<5: Gospod! nisi li do¬ brega semena posejal na svojej njivi? Odkod se je pa vzel kukolj ? 28. On jim pa reče: So¬ vražnik človek je to sto¬ ril. Hlapci mu pa rekd: Hočeš li, da gremo in ga izplevemo ? 29. On pa reče: Ne! da ne hi kedaj, trgaje ku¬ kolj, izrovali ž njim vred pšenice. 30. Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve; in v čas žetve porečem kos¬ cem: Poberite najprej ku¬ kolj, in povežite ga v sno¬ pe, da ga sežgem; pšenico- pa spravite v žitnico mojo. 31. Predloži' jim drugo priliko,govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno go- rušičnemu zrnu, ktero je človek vzel, in posejal na njivi svojej, 32. Ktero je res najdrob- neje od vseh semen: ke- dar pa zraste, veče je od zelišč, in postane drevo, da prilete tiče nebeške in se nastanjujejo po vejah njegovih. 33. Pove jim drugo pri¬ liko: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela in primesila trem mericam moke, do¬ kler se vse ne skvasi. 34. Vse to je govoril Je¬ zus ljudem v prilikah, in brez prilike jim ni go¬ voril ; 35. Da se izpolni, kar je rečeno po preroku, kte- ri pravi: „V prilikah bom odprl usta svoja; pripo- vedal bom skrivnosti od začetka sveta. “ 36. Tedaj razpusti Jezus ljudstvo, in pride domu. Pa pristopijo k njemu u- čenci njegovi, govoreč: Razloži nam priliko o ku- kolji na njivi. 37. On pa odgovori in jim reče: Sejavec dobre¬ ga semena je sin človečji. 38. Njiva je pa svet; a dobro seme, ti so sinovi kraljestva; kukolj so pa sinovi hudobije. 39. Sovražnik, kteri gaje 32 SV. MATEVŽA EVANG. 13. posejal, je hudič; žetev je pa konec sveta; a kosci so angelji. 40. Kakor se torej ku- kolj pobira, in v ognji sežiga, tako bo na koncu tega sveta. 41. Sin človečji bo poslal angelje svoje, in pobrali bodo vsa pohujšanja iz kraljestva njegovega in tiste, kteri delajo krivico, 42. In vrgli jih bodo v ognjeno peč: tam bo jok in škripanje z zobmi. 43. Tedaj se bodo za¬ svetili pravični kakor solnce v svojega očeta kraljestvu. Kdor ima uše¬ sa, da sliši, naj sliši! 44. Zopet je nebeško kra¬ ljestvo podobno skritemu zakladu na polji, kterega je človek našel in skril; in od veselja svojega je šel in je prodal vse, kar je imel, in kupil je tisto polje. 45. Zopet je nebeško kraljestvo podobno člove¬ ku kupcu, kteri je iskal lepih biserjev. 46. In ko je našel en dragocen biser, šel je in je prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. 47. Zopet je nebeško kraljestvo podobno saku, kteri se je vrgel v morje, in je zajel od vsakega rodu. 48. In ko se je napolnil, izvlekli so ga na kraj in so sedli, in kar je bilo do¬ bro, pobrali so v posode, a kar je bilo slabo, vrgli so proč. 49. Tako bo na koncu sveta. Angelji pojdejo, in odločili bodo hudobne izsred pravičnih. 50. In vrgli jih bodo v ognjeno peč: tam bo jok in škripanje z zobmi. 51. Jezus jim reče: Ste li vse to umeli? Rekč mu: Da, gospod! 52. On jim pa reče: Za to je vsak pismar, kteri se je naučil kraljestva ne¬ beškega, podoben človeku gospodarju, kteri prinaša iz zaklada svojega novo in staro. 53. In zgodi se, ko Je¬ zus te prilike končd, odi¬ de odtod. 54. In prišedši v domo¬ vino svojo, učil je v njih shajališči, da so se za¬ vzemali in so govorili: SV. MATEVŽA Odkod temu ta modrost in moči? 55. Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija, in bratje njegovi Jakob in Judej in Simon in Juda? 56. In niso li vse sestre njegove pri nas? Odkod torej temu vse to ? 57. In pohujševali so se nad njim. Jezus jim pa reče: Prerok ni brez ča¬ sti, razen v domovini svo- jej, in na domu svojem. 58. In ni storil ondej mnogo čudežev, za voljo njih nevere. XIV. POGLAVJE. V tem času zasliši četrt- nik Herod glas o Je¬ zusu, 2. Ter reče hlapcem svo¬ jim: Taje Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in za to dela čudeže. 3. Kajti Herod je hil Janeza vjel in ga vklenil in posadil v ječo, za voljo Herodijade, svojega brata Eilipa žene. 4. Kajti Janez mu je djal: Ni ti dovoljeno nje imeti. EVANG. 13. 14. 33 5. In hotel ga j e umoriti; j ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za preroka. 6. Ko je bil pa Herodo¬ vega rojstva dan, plesala je po sredi Herodijadina hči, in ugodila je Hero¬ du. 7. Za to jej s prisego ob- reče dati, karkoli bi pro¬ sila. 8. Ona pa, naučena od matere svoje: Daj mi, re¬ če, tu v skledi glavo Ja¬ neza Krstnika. 9. In kralju se užali. Pa za voljo prisege in gostov jej ukaže dati. 10. In'pošlje, in odseka Janezu v ječi glavo. 11. Ter prinesč glavo njegovo v skledi, in dadč jo dekletu; in nesejo ma¬ teri svojej. 12. In prišedši učenci njegovi, vzemč truplo in ga pokopljejo; ter pridejo in sporoče Jezusu. 13. In slišavši to Jezus, odrine odtod na ladji po¬ sebej na samoten kraj. In ko ljudstvo to sliši, odi¬ dejo peš za njim iz mest. 14. In Jezus izide in ugleda mnogo ljudstva; 3 34 SV. MATEVŽA EVANG. 14. in zasmilijo mu se, ter uzdravi njih bolnike. 15. Ko se je pa zvečerilo, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten, in ura uže po¬ zna; razpiisti ljudstvo, da odidejo v vasi' in si kupijo živeža. 16. Jezus jim pa reče; Ni jim treba oditi; dajte jim vi jesti. 17. Oni mu pa rekč: Nimamo več tu nego pet hlebov in dve ribi. 18. On pa reče: Prine¬ site jih sem! 19. Ter ukaže ljudstvu, naj sedejo po travi, in vzeme petere hlebe in tisti dve ribi, in pogle- davši na nebo, blagoslovi; ter prelomi in da hlebe učencem, učenci pa ljud¬ stvu. 20. In jedli so vsi, in na¬ sitili so se; in pobrali so ostanke koscev, dvanajst košev polnih. 21. Bilo jih je pa, kteri so jedli, kakih pet tisoči mčž, brez žen in otrčk. 22. In precej prisili Je¬ zus učence svoje, naj sto¬ pijo v ladjo, in gredd na¬ prej na drugo stran, do¬ kler ne razpusti' ljudstva. 23. In razpustivši ljud¬ stvo, odide sam posebej na ■ goro molit. Ko se je pa zvečerilo, bil je sam tu. 24. Ladja je bila pa uže sredi morja, in valovi so jo metali; kajti bil je ve¬ ter nasproti. 25. O četrtej straži po noči pa odide Jezus k njim, hode po morji. 26. In ko ga učenci u- gledajo, da hodi po morji, ustrašijo se in rekd: Pri¬ kazen je! in od strahii za¬ kliče. 27. Jezus jih pa precej o- govori,in reče: Bodite srč¬ ni! Jaz sem; ne bojte se. 28. Peter mu pa odgo¬ vori in reče: Gospod! če si ti, ukaži mi, naj pri¬ dem k tebi po vodi. 29. On pa reče: Pridi! In stopivši Peter iz ladje, hodil je po vodi, da pride k Jezusu. 30. Ko pa vidi, da j e veter močdn, uplaši se; in ko se začne potapljati, zavpije, govoreč: Gospod,otmi me! 31. Jezus pa precej steg¬ ne roko in ga prime, ter SV. MATEVŽA mu reče: Maloverni! po kaj si dvomil? 32. In ko stopita v ladjo, veter utihne. 33. Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo, ter mu se poklonijo, govoreč: Resnično si sin Božji! 34. In prepeljavši se, pridejo v zemljo Geneza- retsko. 35. In ko ga tega kraja možje spoznajo, pošljejo po vsej tistej okolici; in prinesč mu vse bolnike. 36. In prosili so ga, da bi se le robu obleke nje¬ gove dotaknili. In kteri- koli so se dotaknili, ozdra¬ veli so. XV. POGLAVJE. Tedaj pristopijo k Jezu¬ su pismarji in Farizeji iz Jeruzalema, govoreč: 2. Za kaj prestopajo u- čenci tvoji izročilo sta¬ njih? Ker ne umivajo rok svojih, kedar jed<5 kruh. 3. On pa odgovori in jim reče: Za kaj prestopa¬ te tudi vi zapoved Božjo za voljo izročila svojega? E V AN G. 14. 15. 35 4. Bog namreč je zapove¬ dal, in rekel: „ Spoštuj oče¬ ta svojega, in materin: „Kdor pa prekolne očeta ali mater, pogine naj s smrtjo." 5. Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: Dal¬ je, s čimer ti jaz pomo- rem, in če prav ne spo¬ štuje očeta svojega ali matere svoje. 6. In navrgli ste zapoved Božjo za voljo izročila svojega. 7. H i n avci! lepo je za vas prerokoval Izaija, go¬ voreč: 8. ,,To ljudstvo mi se približuje z ustmi svojimi, in spoštuje me z ustnica¬ mi svojimi: srce njih je pa daleč od mene. 9. Ali zastonj me častč, učeč nauke, zapovedi člo¬ veške." 10. In p oklica vši ljud¬ stvo, reče jim: Poslušaj¬ te in umejte! 11. Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta; nego kar izhaja iz ust, to skruni človeka. 12. Tedaj pristopijo u- čenci njegovi in mu rekč: 3 * 36 SV. MATEVŽA EVANG. 15. Veš li, da so se Farizeji, slišavši besedo, pohujšali? 13. On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, kte- re ni vsadil oče moj ne¬ beški, izrovala se bo. 14. Pustite jih; oni so slepcem slepi vodniki. Ce pa slepec slepca vodi, padla bosta oba v jamo. 15. Peter pa odgovori in mu reče: Razloži nam to priliko! 16. Jezus pa reče: Ali ste še tudi vi nerazumni? 17. Ne umete li, da gre vse, kar prihaja v usta, v trebuh in se meče ven? 18. Kar pa izhaja iz ust, izhaja iz srca, in to skru¬ ni človeka. 19. Kajti iz srca izhajajo hudobne misli, poboji, prešestva, kurbarije, tatvi¬ ne, krive priče, kletvine. 20. To je, kar človeka skruni; z neumitimi roka¬ mi pa jesti ne skruni člo¬ veka. 21. In Jezus izide od¬ tod, in odide v Tirske in Sidonske predele. 22. In glej, žena Kana- ničanka izide iz teh kra¬ jev, ter zavpije in mu reče: Usmili se me, gospod, sin Davidov! mojo hčer hu¬ dič zelč muči. 23. On jej pa ne odgo¬ vori besede. In pristopiv- ši učenci njegovi, prosili so ga, govoreč: Odpodi jo! ko kriči za nami. 24. On pa odgovori in re¬ če: Nisem poslan, razen k izgubljenim ovcam Izra¬ elove hiše. 25. Ona pa pristopi, ter mu se pokloni, govoreč: Gospod, pomagaj mi! 26. On pa odgovori in reče: Ni lepo, da se vze- me kruh otrokom in se vrže psom. 27. Ona pa reče: Da, go¬ spod! ali tudi psi jedri od drobtin, ktere padajo z mize njih gospodarjev. 28. Tedaj odgovori Je¬ zus in jej reče: O žena, velika je vera tvoja! Zgo¬ di naj ti se, kakor hočeš. In hčer njena je ozdravela od tega časa. 29. In Jezus odide od¬ tod, in pride k morju Ga¬ lilejskemu; in stopivši na goro, usede se. 30. In k njemu pride mnogo ljudi, kteri so imeli SV. MATEVŽA s seboj hrome, slepce, mutce,polomij ene in mno¬ go drugih, ter jih polože k nogam Jezusovim; in uzdravi jih. 31. Da se ljudstvo za¬ čudi, ko je videlo, da mut¬ ci govore, in so polomljeni zdravi, in hromi hodijo, in slepci vidijo. In hvalili so Boga Izraelskega. 32. Poklicavši pa Jezus učence svoje, reče : Ljud¬ stvo mi se smili; ker uže tri dni so pri meni, in ni¬ majo kaj jesti. A lačnih jih ne čem odpraviti, da na poti ne omagajo. 33. Pa mu rek<5 učenci njegovi: Odkod bi mi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi toliko ljudstva nasitili? 34. In reče jim Jezus: Koliko hlebov imate? 0- ni pa rekč: Sedem, in malo ribic. 35. Pa ukaže ljudstvu, naj sedejo po tlčh. 36. In vzeme sedmere hlebe in ribe, in blago¬ slovi, ter prelomi in da u- čencem svojim, učenci pa ljudstvu. 37. In jedli so vsi, in nasitili so se; in pobrali so EVANG. 15. 16. 37 ostanke koscev, sedem košev polnih. 38. Bilo jih je pa, kteri so jedli, štiri tisoči, brez žen in otrčk. 39. Razpustivši pa ljud¬ stvo, stopi v ladjo, in pride v Magdalske pre¬ dele. XVI. POGLAVJE. P a pristopijo k njemu Fa- rizejiinSaduceji, in izkuša¬ joč#«, zaprosijo ga, naj jim pokaže znamenje z neba. 2. On pa odgovori in jim reče: Ko se zvečeri, pravite: Vedro bo! kajti žari se nebo. 3. In zjutraj: Danes bo veter! kajti nebo se žari in oblači. Hinavci! nebeško lice znate razločevati, zna¬ menj časom pa ne morete? 4. Hudobni in prešestni rod išče znamenja; ali ne bo mu se dalo zname¬ nje, razen znamenje pre¬ roka Jonata. Ter jih pu¬ sti, in odide. 5. In ko se prepeljejo učenci njegovi na drugo stran, pozabili so vzeti kruha. 38 SV. MATEVŽA EVANG. 16. 6. Jezus jim pa reče: Glejte, in varujte se kvasu Farizejskega in Saducej- skega! 7. Oni so pa sami pri sebi mislili in djali: Kru¬ ha nismo vzeli. 8. Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj mislite v sebi, maloverni! da niste vzeli kruha? 9. Ali še ne umete in se ne spominjate petih hle¬ bov petim tisočim, in ko¬ liko košev ste nabrali? 10. Tudi ne sedmih hle¬ bov štirim tisočim, in ko¬ liko košev ste nabrali? 11. Kako ne umete, da nisem rekel za kruh, da se varujte Farizejskega in Saducejskega kvasu? 12. Tedaj spoznajo, da ni rekel, naj se varujejo kruhovega kvasu, nego Farizejskega in Saducej¬ skega uka. 13. Ko je pa prišel Je¬ zus v predele Cezareje Fi¬ lipove, vpraševal je učen¬ ce svoje, govoreč: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz, sin človečji? 14. Oniparekd: Nekteri, da si J anez Krstnik; drugi pa, da si Elija; a drugi, . da si Jeremija, ali eden od prerokov. 15. Keče jim: Kdo pa ; pravite vi, da sem jaz? 16. Simon Peter pa od- ! govori in reče: Ti si Kri¬ stus, sin živega Boga. 17. In Jezus odgovori in mu reče: Blagor ti, Si¬ mon, Jonov sin! ker me¬ so in kri ti nista tega raz¬ odela, nego oče moj, ki je na nebesih. 18. Pravim pa tudi jaz tebi, da si ti Peter; in na tej skali bom sezidal cer¬ kev svojo, in vrata peklen¬ ska je ne bodo premagala. 19. In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva: in karkoli zvežeš na zemlji, zvezano bo na nebesih; in karkoli razvežeš na zemlji, razvezano bo na nebesih. 20. Tedaj zapreti učen¬ cem svojim, naj nikomur ne povedč, da je on Je¬ zus Kristus. 21. Odtlej je jel Jezus učencem svojim praviti, da mora v Jeruzalem iti, in mnogo pretrpeti od sta¬ rešin in velikih duhovnov in pismarjev, in umorjen SV. MATEVŽA biti, in tretji dan od smrti vstati. 22. In Peter ga vzeme k sebi in ga začne odvra¬ čati, govoreč: Smili se sam sebi, gospod! To ti se nima zgoditi. 23. On se pa obrne, in reče Petru: Poberi se od mene, satan! Za pohuj¬ šanje si mi; ker ne misliš, kar je Božje, nego kar je človeško. 24. Tedaj reče _ Jezus učencem svojim: Če kdo hoče za menoj iti, zataji naj samega sebe, in vze¬ me križ svoj, in gre za menoj. 25. Kajti kdor hoče živ¬ ljenje svoje ohraniti, iz¬ gubil ga bo; kdor pa izgu¬ bi življenje svoje za voljo mene, našel ga bo. 26. Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pri¬ dobi, duši svojej pa ško¬ duje? Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo? 27. Kajti sin človečji ima priti v slavi očeta svojega z angelji svojimi; in tedaj bo povrnil vsa¬ kemu po delih njegovih. 3 VAN G. 16. 17. 39 28. Resnično vam pra¬ vim: Nekteri so med te¬ mi, ki stoje tu, kteri ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo sina človečjega, da gre v kraljestvu svo¬ jem. XVII. POGLAVJE. In črez šest dni vzeme Jezus Petra in Jakoba in Janeza brata njegovega, ter jih odpelje same po¬ sebej na visoko goro, 2. In se pred njimi pre¬ meni. In obraz njegov se zasveti kakor solnce, a oblačila njegova postane¬ jo bela kakor luč. 3. In glej, prikažeta jim se Mojzes in Elija, ter sta ž njim govorila. 4. Peter pa odgovori in reče Jezusu: Gospod! do¬ bro nam je tu biti. Če ho¬ češ, naredili bomo tu tri šatore, tebi enega, in Moj¬ zesu enega, in Eliju enega. 5. Ko je še govoril, glej, zakrije jih svetel oblak; in glej, glas iz oblaka, govo¬ reč: Taje sin moj ljublje¬ ni, kteri je po mojej volji; njega poslušajte. 40 SV. MATEVŽA EVANG. 17. 6. In slišavši to učenci, padejo na obraz svoj in se zelč uplašijo. 7. In pristopivši Jezus, dotakne se jih, in reče: Vstanite, in ne bojte se! 8. Ko so pa oči svoje po¬ vzdignili, niso nikogar vi¬ deli, razenJezusa, samega. 9. In ko so stopali z go¬ re, zapove jim Jezus, go¬ voreč: Ne povejte niko¬ mur, kar ste videli, dokler sin človečji ne vstane od mrtvih. 10. In učenci njegovi ga vprašajo, govoreč: Kaj pravijo torej pismarji, da mora Elija poprej priti? 11. Jezus pa odgovori in jim reče :Elijaboprišelres poprej in bo vse uravnal; 12. Ali pravim vam, da je uže Elija prišel in ga niso poznali, nego storili so ž njim, kar so hoteli: tako bo tudi sin človečji od njih trpel. 13. Tedaj spoznajo učen¬ ci, da jim je rekel to za Janeza Krstnika. 14. In ko pridejo k ljud¬ stvu, pristopi k njemu človek in pred Djim po¬ klekne, 15. In reče: Gospod, u- smili se sina mojega! ker je mesečen in grozno trpi. Velikokrat namreč pade v ogenj, in velikokrat v vodo. 16. In pripeljal sem ga učencem tvojim; in niso ga mogli uzdraviti. 17. Jezus pa odgovori in reče: O neverni in po¬ pačeni rod! doklej bom z vami? doklej vas bom tr¬ pel? Pripeljite mi ga sem! 18. In Jezus mu zapreti; in hudič izide iž njega, in mladenič je ozdravel od tega časa. 19. Tedaj pristopijo u- čenci k Jezusu in mu re- kč na samem: Za kaj ga nismo mogli mi izgnati? 20. Jezus jim pa reče: Za voljo nevere vaše. Kajti resnično vam pravim: Ce imate za gorušično zrno vere, porečete tej gori: Premakni se odtod tje! in premaknila se bo; in nič vam ne bo nemogoče. 21. Ta rod pa ne izide, razen z molitvijo in po¬ stom. 22. Ko so pa hodili po Galileji, reče jim Je- SV. MATEVŽA zus: Sin človečji bo izdan ljudem v roke; 23. In umorili ga bodo, in tretji, dan bo vstal od smrti. In bili so zel<5 ža¬ lostni. 24. Ko pa pridejo v Ka- pernaum, pristopijo k Pe¬ tru tisti, ki so pobirali davek, in rek 5: Ali vaš učenik ne plačuje davka? 25. Peče: Da. In ko vni- de v hišo, prehiti' ga Je¬ zus, govoreč: Kaj ti se zdi, Simon? Od kterih pobirajo zemeljski kralji ednino ali davek? od si¬ nov svojih, ali od tujcev? 26. Peter mu pravi: Od tujcev. Jezus mu reče: Torej so sinovi svobodni. 27. Da jih pa ne pohuj- šamo, pojdi k morju in nastavi trnik; in prvo ribo, ki se vjeme, vzemi in jej odpri usta, in našel boš groš: vzemi ga, in daj jim za me in za se. XVIII. POGLAVJE. "V tem času pristopijo u- cenci k Jezusu, govoreč: Kdo je torej v nebeškem kraljestvu največi? EVANG. 17. 18. 41 2. In Jezus pokliče otro¬ ka in ga postavi sred njih, 3. In reče: Resnično vam pravim, če se ne spreobr¬ nete in ne postanete ka¬ kor otroci, ne boste pri¬ šli v nebeško kraljestvo. 4. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, ta bo v nebeškem kraljestvu naj¬ veči. 5. In kdorkoli sprejme enega takošnega otroka v ime moje, sprejema mene. 6. Kdor pa pohujša ene¬ ga teh malih, ki verujejo v me, bilo bi mu bolje, da bi mu se obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se utopil v morskej globo¬ čini. 7. Gorje svetu za voljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti; ali gor¬ je tistemu človeku, po kterem pohujšanje pride. 8. Ce te pa roka tvoja ali noga tvoja pohujšuje, odseci ji, in vrzi od sebe; bolje ti je hromemu ali brez roke priti v življenje, nego dve roki in dve nogi imeti, in vrženemu biti v večni ogenj. 42 SV. MATEVŽA EVANG. 18. 9. In če te pohujšuje oko tvoje, izderi ga, in vrzi od sebe; bolje ti je z enim očesom priti v živ¬ ljenje, nego dve očesi imeti, in vrženemu biti v peklenski ogenj. 10. Glejte, da ne boste prezirali enega teh malih; kajti resnično vam pra¬ vim, da gledajo njihange- lji na nebesih vsakedaj obličje očeta mojega, kije na nebesih. 11. Kajti sin človecji je prišel, da zveliča, kar se je izgubilo. 12. Kaj se vam zdi? Če ima en človek sto ovac, in ena od njih zajde: ne popusti li devet in de- vetdeseterih, pa gre na gore, in išče tiste, ki je zašla? 13. In če se zgodi, dajo najde, resnično vam pra¬ vim, da se nad njo bolj veseli, nego nad devet in devetdeseterimi, ktere niso zašle. 14. Tako ni volja očeta vašega, ki je na nebesih, da bi poginil eden od teh malih. _ 15. Če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, poj¬ di, in ograjaj ga med se¬ boj in njim samim; če te posluša, pridobil si brata svojega. 16. Če pa ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da ostane vsaka be¬ seda v ustih dveh ali treh prič. 17. Če jih pa ne poslu¬ ša, povej cerkvi; čepatudi cerkve ne posluša, naj ti bo ko pogan in mitar. 18. Resnično vam pra¬ vim: Karkoli zvežete na zemlji, zvezano bo na ne¬ besih; in karkoli razveže¬ te na zemlji, razvezano bo na nebesih. 19. Zopet vam pravim, da če se dva od vas zedi¬ nita na zemlji o čemerkoli, bar prosita, zgodilo jima se bo od očeta mojega, ki je na nebesih. 20. Kajti, kjer sta dva ali trije zbrani v ime mo¬ je, tam sem jaz sredi njih. 21. Tedaj pristopi k nje¬ mu Peter in reče: Go¬ spod! kolikokrat se bo pregrešil brat moj zoper mene in mu bom odpu¬ stil? do sedemkrat? SV. MATEVŽA EVANG. 18. 19. 43 22. Jezus mu reče: Ne pravim ti, do sedemkrat, nego do sedemdesetkrat sedemkrat. 23. Za to je nebeško kra¬ ljestvo podobno človeku kralju, kteri je hotel s hlapci svojimi račun na¬ praviti. 24. In ko je jel računiti, pripeljejo mu enega, kteri je bil dolžen tisoč talentov. 25. Ker pa ni imel, da bi plačal, ukaže gospodar njegov prodati njega, in ženo njegovo in otroke, in vse, kar je imel, in naj mu se plača. 26. Hlapec pa pade, ter mu se je poklanjal, govo¬ reč: Gospod! potrpi me, in vse ti bom plačal. 27. Gospodarju se pa ta hlapec zasmili: in priza¬ nese mu, in dolg mu od¬ pusti. 28. Ko pa ta hlapec iz¬ ide, najde enega svojih tovarišev, kteri mu je bil sto grošev dolžen; in zgra- bivši ga, davil ga je, go¬ voreč: Plačaj mi, kar si dolžen? 29. Tovariš njegovpapa- de k nogam njegovim, ter gaje prosil, govoreč: Po¬ trpi me, in vse ti bom plačal. 30. On pa ni hotel; nego odide in ga vrže v ječo, dokler ne plača dolga. 31. Videvši pa tovariši njegovi, kar seje zgodilo, užali jim se zel<5; ter pri- ' dejo in povedd gospodarju svojemu vse, kar se je zgodilo. 32. Tedaj ga gospodar njegov pokliče in mu re¬ če: Hudobni hlapec! od¬ pustil sem ti ves tisti dolg, ker si me prosil. 33. Ali se nisi imel tudi ti tovariša svojega usmi¬ liti, kakor sem se tudi Ijaz tebe usmilil? 34. In gospodar njegov se ujezi in ga izroči tri¬ nogom, dokler ne poplača j vsega, kar mu j e bil dolžen. 35. Tako bo storil tudi oče moj nebeški vam, če ne odpustite vsak bratu svojemu iz srca svojega njih pregreh. • XIX. POGLAVJE. In zgodi se, ko končš Je¬ zus te besede, odide iz 44 SV. MATEVŽA EVANG. 19. Galijeje, in pride v pre¬ dele Judejske onkraj Jor¬ dana. 2. In za njim je šlo mno¬ go ljudstva, in uzdravi jih tu. 3. Pa pristopijo k njemu Farizeji, izkušaje ga, in mu reko: Je li dovoljeno človeku popustiti ženo svojo za voljo vsakega vzroka? 4. On pa odgovori in jim reče: Niste li brali, da ju je tisti, ki je v začetku ustvaril človeka, ustvaril moža in ženo? 5. In rekel: „Za to bo zapustil človek očeta in mater; in pridružil se bo ženi svojej, in dva bosta eno telo?* 6. Tako nista več dva nego eno telo. Kar je to¬ rej Bog združil, naj človek ne razdružuje. 7. Rek6 mu: Za kaj je torej zapovedal Mojzes dati ločivno pismo, in pu¬ stiti jo? 8. Rečefjim: Ker vam je Mojzes za voljo trdosrč¬ nosti vaše dovolil popu¬ ščati žene svoje; v začet¬ ku pa ni bilo tako. 9. Pravim vam pa, da kdorkoli ženo svojo popu¬ sti razen za voljo kurbanja, in se oženi z drugo, pre- šestvuje; in kdor popu- ščeno vzeme, prešestvuje. 10. Reko mu učenci nje¬ govi: če je tako človeko¬ va reč z ženo, ni se do¬ bro ženiti. 11. On jim pa reče: Te besede ne zapopadajo vsi, nego kterim je dano. 12. Ker so skopljenci, kteri so se iz materinega telesa tako rodili; in so skopljenci, ktere so ljudje skopili; iu so skopljenci, kteri so se sami skopili, za voljo nebeškega kra¬ ljestva. Kdor more zapo- pasti, naj zapopade! 13. Tedaj prineso k nje¬ mu otroke, naj položi na njih roke, iu moli; učenci jim pa zabranijo. 14. Jezus pa reče: Pu¬ stite otročiče, in ne branite jim priti k meni; kajti ta¬ kih je nebeško kraljestvo. 15. In položivši na njih roke, odide odtod. 16. In glej, eden pristo¬ pi in mu reče: Dobri u- čenik! kaj dobrega naj SV. MATEVŽA EVANG. 19. 45 storim, da bom imel več¬ no življenje? 17. On mu pa odgovori: Kaj me imenuješ dobre¬ ga? Nikdor ni dober, ra¬ zen eden, Bog. Če pa ho¬ češ vniti v življenje, iz¬ polni zapovedi. 18. Eeče mu: Ktere? Jezus pa reče: Ne ubij, ne prešestvuj; ne ukradi; ne pričaj po krivem; 19. Spoštuj očeta svoje¬ ga in mater; in ljubi bliž- njega svojega kakor sa¬ mega sebe. 20. Mladenič mu reče: Vse to sem izpolnil od mladosti svoje; česa mi je še treba? 21. Jezus mu reče: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj premoženje svoje, in daj ubogim: in imel boš zaklad na nebu. Ter pridi, in pojdi za me¬ noj! 22. Slišavši pa mlade¬ nič besedo, odide žalo¬ sten; kajti imel je mnogo premoženja. 23. Jezusparečeučencem svojim: Resnično vam pravim, da težko bogatin vnide v nebeško kraljestvo. 24. Zopet vam pravim: Laže je priti kameli skozi igleno uho, nego bogatinu priti v kraljestvo Božje. 25. Slišavši pa to učenci njegovi, zavzemo se zelo, in rekč: Kdo se torej mo¬ re zveličati? 26. Jezus pa pogleda va¬ nje in jim reče: Pri lju¬ deh je to nemogoče, ali pri Bogu je vse mogoče. 27. Tedaj odgovori Pe¬ ter in mu reče: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bo torej nam? 28. Jezus jim pa reče: Resnično vam pravim, da vi, ki ste šli za menoj, o drugem rojstvu, ko se"bo usedel sin človečji na pre¬ stol svoje slave, sedli bo¬ ste tudi vi na dvanajst prestolov, in sodili boste dvanajstere rodove Izrae¬ love. 29. In vsak, kdor je za¬ pustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali ma¬ ter, ali ženo, ali otroke, ali njive, za voljo imena mojega, prejel bo stokrat več, in zadobil bo večno življenje. 46 SV. MATEVŽA 30. A mnogi prvi bodo zadnji, in zadnji prvi. XX. POGLAVJE. Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku go¬ spodarju, kteri je zjutraj zgodaj izšel, da naj eme de¬ lavcev v vinograd svoj. 2. In pogodivši se z de¬ lavci po groši na dan, pošlje jih v vinograd svoj. 3. In ko izide okoli trtjj- je ure, ugleda druge, da stoj6 na trgu brez dela. 4. In reče jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, dal vam bom. 5. Oni pa odidejo. Ko izide zopet o šestej in de- vetej uri, stori ravno tako. 6. Ko pa izide okoli enajste ure, najde druge, da stoje brez dela. In reče jim: Kaj stojite tu ves dan brez dela? 7. Rek6 mu: Ker nas ni nihče najel. In veli jim: Pojdite tudi vi v moj vi¬ nograd, in karkoli bo prav, boste prejeli. 8. Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinograda E VAN G. 19. 20. pristavniku svojemu: Po¬ kliči delavce, in daj jim plačilo, počenši od zad¬ njih do prvih. 9. In prišedši tisti, kteri so bili najeti okoli enaj¬ ste ure, prejmč po groši. 10. Ko pa pridejo prvi, mislijo, do bodo prejeli več; in tudi oni prejmč po groši. 11. Prejemši pa, godr¬ njali so nad gospodar¬ jem, 12. Govoreč: Ti posled¬ nji so delali eno uro, in naredil si jih enake nam, ki smo prenesli breme vsega dne in vročino. 13. On pa odgovori in reče enemu od njih: Pri¬ jatelj! ne delam ti krivi¬ ce. Ali se nisi pogodil z menoj po groši? 14. Vzemi svojeinpojdi! Hočem pa dati temu po- slednj emu, kakor tudi tebi. 15. Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar ho¬ čem? Je li oko tvoje hu¬ dobno, ker sem jaz dober? 16. Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji; kajti mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih. SV. MATEVŽA EVANG. 20. 17. Ia ko je šel Jezus v Jeruzalem, vzeme po poti dvanajstere učence na stran in jim reče: 18. Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan velikim duhovnom in pismarjem; in obsodili ga bodo na smrt. 19. In izročili ga bodo poganom, naj ga zasmehu¬ jejo, in bičajo, in križajo; in tretji dan bo vstal od smrti. 20. Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma, ter mu se je poklanjala iu ga nekaj prosila. 21. On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedeta ta dva moja sina, eden tebi na desno, in eden tebi na levo v kra¬ ljestvu tvojem. 22. Jezus pa odgovori in reče: Ne vesta, kaj pro¬ sita. Moreta li piti kelih, ki ga bom jaz pil, in kr¬ stiti se s krstom, s kte¬ rim se jaz krstim? Rečeta mu: Moreva. 23. In reče jima: Kelih moj bosta torej pila, in s krstom, s kterim se jaz kr- 47 stim, bosta se krstila; ali da bi sedla meni na des¬ no in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tistim, kterim je pripravljeno od očeta mojega. 24. In slišavši to dese¬ teri, ujeze se nad tema dvema bratoma. 25. Jezus jih pa pokliče in reče: Veste, da knezi narodov nad temi gospo¬ dujejo, in poglavarji jim vladajo. 26. Ne bo pa tako med vami: nego kdor hoče velik postati med vami, bodi vam služabnik; 27. In kdor hoče prvi biti med vami, bodi vam hlapec. 28. Kakor sin človečji ni prišel, da bi mu služili, ne¬ go da služi, in dd življenje svoje v odkup za mnoge. 29. Iu ko so šli iz Jerihe, šlo je za njim mnogo ljudstva. 30. In glej, dva slepca sta sedela kraj poti, in slišavši, da gre Jezus mimo, zakričita, govoreč: Usmili se naju, gospod, sin Davidov! 48 31. Ljudstvo jima pa za¬ preti, naj umolkneta. Ona dva pa še bolj zavpijeta, govoreč: Usmili se naju, gospod, sin Davidov! 32. In Jezus se ustavi in ju pokliče, ter reče: Kaj hočeta, da vama sto¬ rim? 33. Rečeta mu: Gospod! da se nama oči odprč. 34. Jezusu se pa zasmi¬ lita, in dotakne se njunih oči. In precej so spregle¬ dale njune oči, in šla sta za njim. XXI. POGLAVJE. In ko se približajo Jeru¬ zalemu, in pridejo v Bet- fago k Oljskej gori, te¬ daj pošlje Jezus dva u- čenca, 2. In reče jima: Pojdita v vas, ki vama je nasproti; in precej bosta našla osli¬ co privezano, in žrebe ž njo: odvežita ji, in pri¬ peljita k meni. 3. In če varna kdo kaj reče, porečeta: Gospod ji potrebuje; in precej ji bo poslal. 4. Vse to se je pa zgo¬ dilo, da se izpolni, kar je rečeno po preroku, kteri pravi: 5. „Recite Sionskej hčeri: Glej, kralj tvoj gre k tebi, krotek, in sedi na oslici in žrebetu sinu oslice pod jarmom. “ 6. Učenca pa odideta in storita, kakor jima je Je¬ zus ukazal. i 7. In pripeljeta oslico in j žrebe, ter polože na nji oblačila svoja in ga po- sade na nji. 8. Mnogo ljudstva pa po- j grne oblačila svoja po poti; a drugi so sekali veje z dreves, ter jih stlali po poti. 9. A ljudstvo, ktero je šlo pred njim in za njim, vpilo je, govoreč: Ho- sana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem! Ho- sana na višavah! 10. In ko vnide v Je¬ ruzalem, zgane se vse mesto, govoreč: Kdo je ta? 11. Ljudstvo je pa pra¬ vilo: Ta je prerok Jezus, iz Nazareta Galilejskega. SV. MATEVŽA EV ANG. 20. 21. SV. MATEVŽA EV ANG. 21. 49 12. In Jezus vnide v tem¬ pelj Božji, in izžene vse, kteri so v tempeljnu pro¬ dajali in kupovali, in pre¬ vrne mize menjavcem, in klopi tistim, kteri so pro¬ dajali golobe. 13. In reče jim: Pisano je: »Dom moj se imenuje dom molitvea vi ste naredili iž njega »jamo razbojniško. 11 14. Pa pristopijo k nje¬ mu v tempeljnu slepci in hromi; in uzdravi jih. 15. Ko pa vidijo veliki duhovni in pismarji ču¬ deže,ktere stori, in otroke, da vpijejo v tempeljnu, in govore: Hosana sinu Davidovemu! razjeze se. 16. In rek<5 mu: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus jim pa reče: Da! Niste li nikoli brali: »Iz ust ne¬ doraslih in dojencev na¬ pravil si hvalo ?“ 17. Ter jih pusti in odide iz mesta v Betanijo, in tu prenoči. 18. Zjutraj pa, vrača¬ joč se v mesto, postane lačen. 19. In ugledavši kraj poti eno 'smokvo, pride k njej, in ničesar ne najde na njej, razen samo listje; in reče jej: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na veko¬ maj ! In usahnila je smokva precej. 20. In videvši to učenci, začudijo se, govoreč: Kako precej je usahnila smokva! 21. Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste sto¬ rili tega samo smokvi, ne¬ go če tudi rečete tej gori: Vzdigni se, in vrzi se v morje! zgodilo se bo. 22. In vse, karkoli V mo¬ litvi prosite, če verujete, boste prejeli. 23. In ko je prišel v tempelj in je učil, pri¬ stopijo k njemu veliki du¬ hovni in ljudski pismarji, govoreč: S kakošno ob¬ lastjo delaš to ? in kdo ti je dal to oblast? 24. Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo; in če mi jo poveste, pove¬ dal bom tudi jaz vam, s kakošno oblastjo to de¬ lam. 4 50 SV. MATEVŽA EVANG. 21. 25. Odkod je bil krst Janezov? z neba, ali od ljudi? 26. Oni so pa sami s se¬ boj premišljevali,govoreč: če rečemo: Z neba,poreče nam: Za'kaj mu torej niste verovali ? Če pa rečemo: Od ljudi, bojimo se ljud¬ stva; kajti vsi imajo Janeza za preroka. 27. Ter odgovore Jezusu in rekč: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne porem, s kakošno ob¬ lastjo to delam. 28. Kaj se vam pa zdi? Imel je človek dva sina. In pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj da¬ nes v vinogradu mojem. 29. On pa odgovori in reče: Ne čem. Potem šepa razkesd, in odide. 30. In pristopivši k dru¬ gemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! In ni šel. 31. Kteri teh dveh je očetu voljo izpolnil? Rekd j mu: Prvi. Jezus jim reče: j Resnično vam pravim, da pojdejo mitarji in kurbe ! J pred vami v kraljestvo Božje. I 32. Kajti prišel je k vam Janez po poti pravice, in niste mu verjeli; mitarji in kurbe so mu pa ver¬ jeli. In ko ste vi to vi¬ deli, niste se potem razke- sali, da bi mu bili verjeli. , 33. Čujte drugo priliko! Bil je neki človek gospo¬ dar, kteri je zasadil vino¬ grad, in ga ogradil s plo¬ tom, in izkopal v njem ; klet, in sezidal stolp, ter ga izročil vinogradnikom, i in odpotoval. 34. Ko se pa približa čas i sadu, pošlje hlapce svoje . k vinogradnikom, daprej- m6 sad njegov. 35. In vinogradniki zgra- I bij o hlapce, in enega pre- ! tepč, enega pa ubijejo, a enega kamenjajo. 36. Zopet pošlje druge hlapce, kterih je bilo več od prvih, in ž njimi | store ravno tako. 37. Potem pa pošlje k njim sina svojega, govo- ! reč: Sina se bodo bali. 38. Ko pa ugledajo vi¬ nogradniki sina, rekč med seboj: Ta je dedič. Pri- SV. MATEVŽA dite, ubijmo ga, in prila¬ stimo si dedovino njegovo! 39. Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda, in ubijejo. 40. Kedar pride torej gospodar vinograda, kaj bo storil tem vinograd¬ nikom? 41. Eek6 mu: Hudobne¬ že, njih bo hudo pogubil, in vinograd svoj bo izročil drugim vinogradnikom, kteri mu bodo dajali sad o svojem času. 42. Jezus jim reče: Ni¬ ste li nikoli v pismu brali: „Kamen,kteregaso zidarji zavrgli, on je postal glava oglu; od Gospoda se je zgodilo to, in čudno je v očeh naših. “ 43. Za to vam pravim, da se bo vam kraljestvo Božje odvzelo, in dalo se bo narodu, kteri donaša njegove sadove. 44. In kdor na ta kamen pade, razbil se bo; a na ko¬ gar on pade, razdrobil ga bo. 45. In slišavši veliki duhovni in Farizeji prilike njegove, spoznajo, da o njih govori. EVANG. 21. 22. 51 46. In gledali so, da bi ga vjeli; ali zboje se ljud¬ stva, ker so ga imeli za preroka. XXII. POGLAVJE. In Jezus jim odgovori in reče zopet v prilikah, govoreč: 2. Nebeško kraljestvo je podobno človeku kralju, kteri je napravil sinu svo¬ jemu svatovščino. 3. In poslal je služabnike svoje, naj pokličejo tiste, kteri so bili na svatovščino povabljeni; in niso hoteli priti. 4. Zopet je poslal druge služabnike, govoreč: Reci¬ te povabljencem: Glej,po- j e dinj osem pripravil,j unči moji in pitanci so poklani, invsejepripravljeno; pri¬ dite na svatovščino. 5. Oni pa niso marali, in odšli so, nekteri na polje svoje, nekteri pa po kup¬ čiji svojej. 6. Drugi so pa služabnike njegove zgrabili in za- sramotili, in pobili. 7. Slišavši pa to kralj, razjezi se; ter pošlje vojske 4 * 52 SV. MATEVŽA E V AN G. 22. svoje, in tiste ubijavce pogubi, in njih mesto raz- dene. 8. Tedaj veli služabnikom svojim: Svatovščina je pripravljena,alipovabljeni niso bili vredni. 9. Pojdite torej na raz¬ potja, in kogarkoli naj¬ dete, pokličite ga na sva- tovščino. 10. In ti služabniki odi¬ dejo na razpotja, in zbero vse, kterekoli najdejo, hu¬ dobne in dobre; in sva¬ tovščina se napolni z gosti. 11. Ko pa kralj izide, da pogleda goste, ugleda tu človeka, kteri ni bil oble¬ čen v svatovsko obleko. 12. In reče mu: Prijatelj! kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke? On pa umolkne. 13. Tedaj reče kralj slu¬ žabnikom svojim: Zvežite mu noge in roke, ter ga vzemite in vrzite v naj- krajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi. 14. Kajti mnogo je pokli¬ canih, ali malo izvoljenih. 15. Tedaj odidejo Fari¬ zeji in se posvetujejo, kako bi ga v besedi vjeli. 16. In pošljejo k njemu učence svoje sHerodovci, govoreč: Učenik! vemo, da si pravičen in pot Božjo v resnici učiš, in ti ni mar nobenega, ker ne gledaš ljudem na lice. 17. Povej nam torej, kaj ti se zdi? Ali se sme dati cesarju davek, ali ne? 18. Jezus pa spozna njih zvijačo, in reče: Kaj me izkušate, hinavci? 19. Pokažite mi dav- kovski denar. In oni mu prinesč denar. 20. In reče jim: Čegava je ta podoba in napis? 21. Beko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte to¬ rej, kar je cesarjevega, ce¬ sarju ; in kar je Božjega, Bogu. 22. In slišavšiio, začudijo se; ter ga puste,in odidejo. 23. Tisti dan pristopijo k njemu Saduceji, kteri pravijo, da ni vstajanja, in vprašajo ga, 24. Govoreč: U čenik [Moj¬ zes je rekel: Če kdo umre, in nima otrok, naj vzeme brat njegov ženo njegovo, in zbudi seme bratu svo¬ jemu. SV. MATEVŽA EVANG. 22. 53 25. Bilo je pa pri nas sedem bratov. In prvi se je oženil, in umrl; in ne imevši semena, zapustil je ženo svojo bratu svo¬ jemu. 26. Kavno tako tudi drugi, in tretji, noterdosedmega. 27. Na zadnje za vsemi je pa umrla tudi žena. 28. O vstajanji torej, če- gava od sedmerih bo žena? kajti vsi so jo imeli. 29. Jezus pa odgovori in jim reče: Motite se, ker ne znate ne pisma, ne moči Božje. 30.0 vstajanji namreč se ne ženijo, in ne može, nego so kakor angelji Božji na nebu. 31. Za vstajanje pa mrt¬ vih, niste li brali, kar vam je rekel Bog, govoreč: 32. „Jaz sem Bog Abra¬ hamov, in Bog Izakov, in Bog Jakobov?“ Ni Bog Bog mrtvih, nego živih. 33. In slišavši to ljudstvo, strmeli so nad naukom njegovim. 34. Ko pa Farizeji sli¬ šijo, daje Saduceje osra¬ motil, zberč se vkupej. 35. Pa vpraša en učenik postave izmed njih, izku¬ šaj e ga, in reče: 36. Učenik! ktera zapo¬ ved je v postavi največa? 37. Jezus mu pa reče: „Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svo¬ jega, in iz vse duše svoje, in iz vse pameti svoje.“ 38. Taje prva in največa zapoved. 39. Drugajepatej podob¬ na: „Ljubi bližnjega svo¬ jega kakor samega sebe.“ 40. O teh dveh zapove¬ dih visi vsa postava in preroki. 41. Ko se pa Farizeji snidejo, vpraša jih Jezus, 42. Govoreč: Kaj sevam zdi za Kristusa? Cegav sin je? Rekč mu: Davidov. 43. Reče jim: Kako ga torej David v duhu ime¬ nuje gospoda, ko pravi: 44. „Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sedi meni na desno, dokler ne položim sovražnikov tvo¬ jih nogam tvojim za pod¬ nožje?^ 45. Če ga torej David imenuje gospoda, kako je sin njegov? 54 SV. MATEVŽA 46. In nihče mu ni mo¬ gel besede odgovoriti; in od tega dne ga ni upal nihče več vprašati. XXIII. POGLAVJE. Tedaj reče Jezus ljud¬ stvu in učencem svojim, 2. Govoreč: Na Mojzesov stol so se usedli pismarji in Farizeji. 3. Vse torej, karkoli vam reko izpolnjevati, izpol¬ njujte in delajte. Po njih delih pa ne delajte; ker govore, pa ne delajo. 4. Vežejo namreč težke in neprenesljive butare; in nakladajo jih ljudem na pleča: a s svojim prstom jih ne te ganiti. 5. Vsa svoja dela pa de¬ lajo, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč na¬ pise, in delajo velike ro¬ bove oblačilom svojim. 6.Iuljubijoprve prostore na gostijah, in prve stole po shajališčih, 7. In pozdrave po ulicah, in da jih ljudje imenujej o: Rabi! Rabi! 8. Vi se pa ne imenujte rabi; kajti eden je vaš moj- EVANG. 22. 23. ster, Kristus: vsi vi ste pa bratje. 9. In ne imenujte na zemlji nikogar očeta svo¬ jega; kajti edenje vaš oče, kteri je na nebesih. 10. Ne imenujte se tudi ne učenike; kajti edenje vaš učenik, Kristus. 11. Akdorjenajvečimed vami, bodi vam služabnik. 12. Kdor se pa povišuje, ponižal se bo; in kdor se ponižuje, povišal se bo. 13. Gorje pa vam, pis¬ marji in Farizeji, hinavci! da zapirate nebeško kra¬ ljestvo pred ljudmi; vi namreč ne greste va-nj, in tudi tistim, kteri hočejo, ne puščate vniti. 14. Gorje vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da požirate vdovam hiše, in na videz dolgo molite: za to boste prejeli ostrejo sodbo. 15. Gorje vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da prehodite morje in zemljo, dapridobite enega,kteri se pojudi; in ko se jepojudil, naredite iž njega peklen¬ skega sinu, dvakrat hujega od sebe. SV. MATEVŽA EVANG. 23. 55 16. Gorje vam, slepi vod¬ niki! kteri pravite: Ce pri¬ seže kdo pri tempeljnu, to ni nič; če pa priseže kdo pri tempeljnovem zlatu, kriv je. 17. Bebci in slepci! Kaj pa je več, zlato, ali tem¬ pelj, kteri posvečuje zlato? 18. In: Ce priseže kdo pri oltarji, to ni nič; če pa priseže kdo pri daru, ki je na njem, kriv je. 19. Bebci in slepci! Kaj pa je več, dar, ali oltar, kteri posvečuje dar? 20. Kdor torej priseže pri oltarji, prisega pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21. In kdor priseže prine- bu, prisega pri njem in pri tistem, kteri sedi na njem. 22. In kdor priseže pri tempeljnu, prisega pri njem in pri tistem, kteri prebiva v njem. 23. Gorje vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da dajete desetino od mete, in kopra, in kumine, opu¬ stili ste pa, kar je najvaž¬ neje v postavi: sodbo in milost in vero. To je bilo treba storiti, in onega ne opustiti. 24. Slepi vodniki! kteri ocejate komarja, kamelo pa požirate. 25. Gorje vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da čistite sklenico in skledo zunej, znotrej ste pa polni ropa in nepravičnosti. 26. Slepi Farizej! očisti poprej sklenico in skledo znotrej, da boste tudi zu¬ nej čisti. 27. Gorje vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim gro¬ bom,kterise zde zun ej lepi, znotrej sopapolnimrtvaš- kih kosti in vse nesnage. 28. Tako se kažete tudi vi ljudem zuuej pravične, znotrej ste pa polni hinav¬ stva in hudobije. 29. Gorje vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da zidate prerokom grobe, in lepšate pravičnim spo¬ menike, 30. In pravite: Da smo bili v dneh očetov svojih, ne bi bili njih deležniki bili pri krvi prerokov. 31. Tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovi teh, kteri so pomorili preroke. 56 SV. MATEVŽA 32. In vi ste napolnili mero očetov svojih. 33. Kače! gadja zalega! kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja? 34. Za to, glej, pošiljam jaz k vam preroke in mo¬ dre in pismarje; in ne- ktere od njihbo step o m orili in razpeli na križ, in nekte- re od njih boste po shaja¬ liščih svojih bičali, in pre¬ ganjali od mesta do mesta. 35. Da pride na vas vsa pravična kri, ktera se je prelila na zemlji, od krvi pravičnega Abeljna noter do krvi Žaharija Baruhi- jevega sina, kterega ste umorili med tempeljnom in oltaijem. 36. Besničnovampravim: Vse to bo prišlo na tarod. 37. Jeruzalem, Jeruza¬ lem, kteri ubij aš preroke in kamenjuješ tiste, kteri so k tebi poslani! Kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokoš piščeta svoja pod peruti, in niste hoteli. 38. Glej, zapušča vam se hiša vaša pusta. 39. Kajti resnično vam pravim: Ne boste me vi- EVANG. 23. 24. deli odslej, dokler ne re¬ čete: Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem! XXIV. POGLAVJE. In izšedši Jezus, šel je od tempeljna. Pa pristo¬ pijo učenci njegovi, da mu pokažejo zidine tempelj¬ na. 2. Jezus jim pa reče: Ne vidite li vsega tega? Res¬ nično vam pravim: Tu ne bo ostal kamen na ka- menu, kteri se ne bi podrl. 3. Ko je pa sedel na Oljskej gori, pristopijo po¬ sebej k njemu učenci, go¬ voreč: Povej nam, kedaj bo to? In kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta? 4. In Jezus odgovori in jim reče: Varujte se, da vas kdo ne premoti! 5. Kajti mnogo jih bo pri¬ šlo v ime moje, govo¬ reč : Jaz sem Kristus. In mnogo jih bodo premotili. 6. Slišali boste boje in glasove o bojih. Glejte, ne ustrašite se! kajti to mora vse biti. Ali tedaj še ni konec. SV. MATEVŽA EVANG. 24. 57 7. Kajti vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; in lakote bodo in kuge in potresi po kra¬ jih. 8. Vse to je pa začetek nadlogam. 9. Tedaj vas bodo izro¬ čili stiski, in morili vas bo¬ do; in sovražili vas bodo vsi narodi za voljo imena mojega. 10. In tedaj se bodo po- hujšali mnogi; in drug drugega bodo izdajali, in drug drugega sovražili. 11. In mnogo lažnjivih prerokov bo vstalo; in pre¬ motili jih bodo veliko. 12. In da se hudobnost razmnoži, omrznila bo mnogim ljubezen. 13. Kdor pa pretrpi do konca, ta se bo zveličal. 14. In ta evangelj se bo oznanil po vsem svetu, vsem narodom za pričo; in tedaj bo prišel konec. 15. Kedar torej ugledate ngnjusobo razdevanja,“ za ktero je povedal prerok Danijel, da stoji na sve¬ tem prostoru: (kdor bere, naj ume!) 16. Tedaj naj tisti, kteri so v Judeji, zbeže na gore. 17. In kdor je na strehi, ne stopa naj dol, da vze- me kaj iz hiše svoje. 18. In kdor je na polji, ne vrača naj se nazaj, da vzeme plašč svoj. 19. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 20. Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi, in ne v soboto. 21. Kajti tedaj bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta noter doslej, in je tudi ne bo. 22. In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se nihče zveličal; ali za voljo izvoljencev se bodo prikrajšali tisti dnevi. 23. Če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali tam: ne verujte. 24. Kajti vstali bodo laž- njivi kristusi in lažnjivi preroki, in kazali bodo ve¬ lika znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 25. Glej, povedal sem vam naprej. 26. Če vam torej reko: Glej, v puščavi je! ne ho- 58 SV. MATEVŽA E VANG. 24. dite ven: Glej, v izbah je! ne verujte. 27. Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bo tudi prihod sinu človeč- jega. 28. Kjerkoli namreč je mrhovina, tam se bodo zbirali orli. 29. Precej po stiski ti¬ stih dni bo pa solnce otemnelo, in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo pregibale. 30. In tedaj se bo poka¬ zalo na nebu znamenje sina človečjega; in tedaj bodo zajokali vsi rodovi zemlje, in videli bodo sina človečjega, da gre na ne¬ beških oblakih z veliko močjč in slavo. 31. In poslal bo angelje svoje z močnim glasom trobente, in zbrali bodo izvoljence njegove od čve- terih vetrov od konca ne¬ bes do njih kraja. 32. Od smokve se pa naučite priliko: Kedar se veje njene omlade, in poženo listje, veste, da je blizu pomlad. 33. Tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je blizu pri vratih. 34. Resnično vam pra¬ vim: Ne bo prešel ta rod, dokler se vse to ne zgodi. 35. Nebo in zemlja bo¬ sta prešla a besede moje ne bodo prešle. 36. Za tisti dan in uro pa nikdor ne ve, tudi ne an- gelji nebeški, nego oče moj sam. 37. Kakor pa v dneh Noeta, tako bo tudi o pri¬ hodu sina človečjega. 38. Kakor so namreč v dneh pred potopom žrli in pili, ženili se in možili, do tistega dne, ko je sto¬ pil Noe v barko, 39. In niso zvedeli, do¬ kler ni prišla voda in vseh pobrala: tako bo tudi o prihodu sina človečjega. 40. Tedaj bosta dva na njivi; eden se bo vzel, in eden pustil. 41. Dve boste mleli na mlinu; ena se bo vzela, in ena pustila. 42. Čujte torej! ker ne SV. MATEVŽA EVANG. 24. 25. 59 veste, obklej bo prišel go¬ spod vaš. 43. Vedite pa to, da ko bi hišni gospodar vedel, o kterej straži boprišel tat, čul bi, in ne bi dal hiše svoje podkopati. 44. Za to bodite tudi vi j pripravljeni; kajti sin člo- večji bo prišel ob uri, ko se vam ne zdi. 45. Kdo je torej zvesti in modri hlapec, kterega je postavil gospodar nje¬ gov nad svojimi posli, da jim daje hrano o svojem času? 46. Blagor tistemu hlap¬ cu, kterega bo našel gospodar njegov, kedar pride, da tako dela. 47. Resnično vam pra- vim, da ga bo postavil j nad vsem svojim premo¬ ženjem. 48. Če pa reče ta hudobni hlapec v srcu svojem: Go¬ spodar moj se mudi in še ne bo prišel, 49. In začne sohlapce pretepati, in jesti in piti s pijanci; 50. Prišel bo gospodar tega hlapca, kedar ne pri¬ čakuje, in ob uri, ktere ne ve. 51. In presekal ga bo, in položil bo del njegov s hinavci: tam bo jok in škripanje z zobmi. XXV. POGLAVJE. Tedaj bo nebeško kra¬ ljestvo podobno desetim devicam, ktere so vzele svetilnice svoje in so šle ženinu naproti. 2. Pet od njih je bilo modrih, in pet trapastih. 3. Tiste, ktere so bile trapaste, vzele so sve¬ tilnice svoje, in olja niso vzele s seboj. 4. Modre so pa vzele olje v posodah svojih s sve- tilnicami svojimi vred. 5. Ko se je pa ženin mudil, podremale so vse in pospale. 6. O polnoči pa nastane hrup: Glej, ženin gre; izidite mu naproti. 7. Tedaj vstanejo v?e te device, in olepšajo sve¬ tilnice svoje. 8. Trapaste pa reko mo¬ drim: Dajte nam od olja 60 SV. MATEVŽA EVANG. 25. svojega, ker naše svetal¬ nice gasnejo. 9. Modre jim pa odgo¬ vore in reko: Da zmanjka nam in vam: Pa pojdite rajše k prodajavcem in si kupite. 10. Ko so pa odšle, kupovat, pride ženin; in tiste, ktere so bile pri¬ pravljene, vnidejo ž njim na svatovščino: in vrata se zapro. 11. Poslej papridejotudi druge device, govoreč: Gospod, gospod, odpri nam! 12. On pa odgovori in reče: Kesnično vam pra¬ vim, ne poznam vas. 13. Cujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure, ob- klej pride sin človečji. 14. Kakor je namreč člo¬ vek, odpravljajoč senapot, poklical hlapce svoje, in jim je izročil premoženje svoje, 15. In dal enemu pet tal^tov, enemu pa dva, a enemu enega, vsakemu po njegovej moči, in precej odpotoval. 16. Tisti pa, ki je prejel pet talentov, šel je in je ž njimi gospodaril, in napra¬ vil je pet drugih talentov. 17. Tako je tudi tisti, ki je prejel dva, tudi on dva druga pridobil. 18. Tisti pa, ki je prejel enega, šel je in ga je za¬ kopal v zemljo, in skril srebro gospodarja svo¬ jega- v 19. Crez mnogo časa pa pride gospodar teh hlap¬ cev, in začne ž njimi ra- čuniti. 20. Pa pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talen¬ tov, govoreč: Gospod! pet talentov si mi dal; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov. 21. Gospod njegov mu pa reče: Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v ve¬ selje gospodarja svojega. 22. Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in reče: Gospod! dva ta¬ lenta si mi dal; glej, pri¬ dobil sem ž njima dva druga talenta. 23. Gospodar njegov mu reče: Dobro, vrli in zve- SV. MATEVŽA E VAN G. 25. 61 sti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega. 24. Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel eden talent, in reče: Gospod! vedel sem te, da si trd človek, in žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raz¬ tresel. 25. Pa sem se zbal, in šel sem, in skril sem ta¬ lent tvoj v zemljo; glej, tu imaš svoje. 26. Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hu¬ dobni in leni hlapec! ve¬ del si, da žanjem, kjer ni¬ sem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel; 27. Torej bi bil moral ti dati srebro moje menjav- cem: in kedar bi bil jaz prišel, vzel bi bil svoje z dobičkom. 28. Vzemite mu torej ta¬ lent, in dajte tistemu, kteri ima deset talentov. ' 29. Kajti vsakemu, kdor ima, dalo se bo, in pre¬ več mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 30. In nepridnega hlap¬ ca vrzite v najkrajnjo temo: tam bo jok in škri¬ panje z zobmi. 31. Kedar pa pride sin človečji v slavi svojej, in vsi sveti angelji ž njim, tedaj se bo usedel na pre¬ stol svoje slave. 32. In pred njim se bodo zbrali vsi narodi; in lo¬ čil jih bo enega od dru¬ gega, kakor odločuje pa¬ stir ovce od kozlov. 33. In postavil bo ovce sebi na desno, a kozle na levo. 34. Tedaj poreče kralj tistim na desnici svojej: Pridite, blagoslovljeni očeta mojega! prejmite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. 35. Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen, in napojili ste me; gost sem bil, in sprejeli ste me: 36. Nag, in oblekli ste me; bolen, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. 37. Tedaj mu bodo od¬ govorili pravični, govo¬ reč: Gospod! kedaj smo 62 SV. MATEVŽA ! te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in | smo te napojili? 38. Kedaj smo te pa videli gosta, in smo te sprejeli? ali nagega, in smo te oblekli? 39. Kedaj smo te pa vi¬ deli bolnega, ali v ječi, in smo prišli k tebi ? 40. In kralj bo odgovoril in jim poreče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najma- njih mojih bratov, storili ste meni. 41. Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in angeljem nje¬ govim. 42. Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti; že¬ jen, in niste me napojili; gost sem bil, in niste me sprejeli; 43. Nag, in niste me ob¬ lekli ; bolen, in v ječi, in niste me obiskali. 44. Tedaj mu bodo od¬ govorili tudi oni, govo¬ reč: Gospod! kedaj smo te videli lačnega, ali žej¬ nega, ali gosta, ali nage- EVANG. 25. 26. j ga, ali bolnega, ali v ječi, j in ti nismo postregli? 45. Tedaj jim bo odgo¬ voril, govoreč: Resnično vam pravim, karkoli niste storili enemu teh najma- njih, niste meni storili. 46. In ti pojdejo v večno trpljenje; pravični pa v večno življenje. XXVI. POGLAVJE. In zgodi se, ko je Jezus vse te besede končal, reče učencem svojim: 2. Veste, da bo črez dva dni velika noč, in sin člo- večji bo izdan, da ga kri¬ žajo. 3. Tedaj se zber<5 veliki duhovni in pismarji in sta¬ rešine naroda na dvoru ve¬ likega duhovna, kteremu je bilo ime Kajfa. 4. In posvetujejo se, da bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili. 5. Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta. 6. Ko je bil pa Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca, SV. MATEVŽA EVANG. 26. 63 7. Pristopi k njemu žena, ktera je imela sklenico dragocene mire, in jo izli¬ je na glavo njegovo, ko je sedel za mizo. 8. Ko pa učenci njegovi to vidijo, razhude se, go¬ voreč: čemu ta potrata? 9. Ta mira namreč bi se bila mogla za mnogo pro¬ dati, in dati se ubogim. 10. Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj delate ženi skrbi ? kajti dobro , delo je storila na meni. 11. Uboge namreč imate vselej s seboj; mene pa nimate vselej. 12. Kajti da je izlila to miro na telo moje, storila je to za pokop moj. 13. Resnično vam pra¬ vim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanil ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, n j e j v spomin. 14. Tedaj odide eden od dvanajsterih, kteremu je bilo ime Juda Iškarijan, k velikim duhovnom, 15. In reče: Kaj mi ho¬ čete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni mu pa ob- rekč trideset srebrnikov. 16. In odtlej je iskal pri¬ ložnosti, da ga izda. 17. Prvi dan presnih kru¬ hov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu rekč: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 18. On pa reče: Pojdite v mesto k temu in temu, in recite mu: Učenikpravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočnojag- nje z učenci svojimi. 19. In učenci store, ka¬ kor jim je Jezus ukazal, in pripravijo velikonočno jagnje. 20. Ko se je pa zvečerilo, sede za mizo z učenci svo¬ jimi. 21. In ko so jedli, re¬ če: Resnično vam pra¬ vim, da me bo eden izmed vas izdal. 22. In zelč jim se užali, in začno mu praviti vsak od njih: Ali sem jaz, gospod? 23. On pa odgovori in reče: Ta,kijeomočilzme- noj rokč v skledo, ta me bo izdal. 24. Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorjetistemu človeku,kte- SV. MATEVŽA EVANG. 26. 64 ri sina človečjega izdaja. Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil tisti človek rodil. 25. Juda izdajavec nje¬ gov pa odgovori in reče: Ali sem jaz, rabi? Reče mu: Ti. si rekel. 26. Ko so pa jedli, vzeme Jezus kruh, in blagoslo- vivši, prelomi, in dajal je učencem svojim, govo¬ reč: Vzemite, jejte; to je telo moje. 27. In vzemši kelih, zahvali, in da jim, govo¬ reč: Pijte iž njega vsi; 28. Kajti to je kri moja novega zakona, ktera se prelija za mnoge v odpu¬ ščanje grehov. 29. Pravim vam pa, da odslej ne bom pil od tega trtnega rodu, do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu očeta svojega. 30. In ko so odpeli, odi¬ dejo na oljsko goro. 31. Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: »Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce črede. “ 32. Po vstajanji svojem pa pojdem pred vami v Galilejo. 33. Peter pa odgovori in mu reče: če se tudi vsi od tebe pohujšajo, jaz se ne bom nikoli pohujšal. 34. Jezus mu reče: Res¬ nično ti pravim, da to noč, predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat. 35. Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, ne bom te zatajil. Tako tudi vsi učenci reko. 36. Tedaj pride ž njimi Jezus v vas imenovano Getsemane, in reče učen¬ cem: Usedite se tu dotlej, da grem in tam molim. 37. In vzemši Petra in Zebedejeva dva sina, začne žalovati in obupo¬ vati. 38. Tedaj jim reče: Ža¬ lostna je duša moja do smrti; ostanite tu, inčujte z menoj. 39. Inodšedši malo dalje, pade na obraz svoj, in mo¬ lil je, govoreč: Oče moj! če je mogoče, odide naj ta kelih od mene; ali ne kakor hočemjaz, nego ka¬ kor ti. 40. In prišedši k učen- SV. MATEVŽA E VANG. 26. 65 cem, najde jih, da spe; ter refce Petru: Tako niste mogli ene ure z menoj prečuti? 41. Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo. 42. Zopet odide drugoč; in molil je, govoreč: Oče moj! ako ne more ta kelih oditi od mene, če ga ne pijem, zgodi se volja tvoja. 43. In prišedši, najde jih zopet, da spe; bile so jim namreč oči otežale. 44. In pustivši jih, odide zopet; in molil je v tretje, govoreč iste besede. 45. Tedaj pride k učen¬ cem svojim, in reče jim: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in sin človečji se izdaja grešnikom v roke. 46. Vstanite, pojdimo! Glej, izdajavec moj se je približal. 47. In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden od dvanajsterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od velikih duhovnov in starešin naroda. 48. Izdajavec njegov jim je pa dal znamenje, go¬ voreč: Kogar bom po¬ ljubil, ta je; primite ga. 49. In precej pristopi k Jezusu, in reče: Zdrav bodi, rabi! in ga poljubi. 50. Jezus mu pa reče: Prijatelj! po kaj si prišel? Tedaj pristopijo in polože roke svoje na Jezusa in ga vjemč. 51. In glej, eden tistih, kteri so bili z Jezusom, stegne roko- svojo in iz¬ dere meč svoj, in udari hlapca velikega duhovna in mu odseka uho. 52. Tedaj mu veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, kteri primejo za meč, poginili bodo z mečem. 53. Ali misliš li, da ne moremsedajočetasvojega prositi, in poslal bi mi več nego dvanajst legij ono v angeljev? 54. Kako bi se pa izpol¬ nila pisma, da mora tako biti? 55. V ta čas reče Je¬ zus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste izšli na me z meči in koli? Vsak dan sem sedel pri vas, 5 66 SV. MATEVŽA E VAN G. 26. učeč v tempeljnu, in niste j 63. Jezus je pa molčal, me zgrabili. i In veliki duhoven odgo- 56. Ali vse to se je zgo- vorf in mu reče: Zakli- dilo, da se izpolnijo pisma njam te pri živem Bogu, prerokov. Tedaj ga vsi da nam povej, če si ti učenci puste, in pobeg-| Kristus sin Božji? nejo. 57. A tisti, kteri so Jezusa vjeli, odpeljejo ga k veli¬ kemu duhovnu Kajfu, kjer so se pismarji in sta¬ rešine zbrali. 58. A Peter je šel odda- j leč za njim, noter do dvora velikega duhovna; in sto- i pivši noter, sede k hlap¬ cem, da vidi konec. 59. Veliki duhovni in 1 pismarji in ves zbor so pa iskali lažnjive priče zoper Jezusa, da bi ga umorili. 60. In ne najdejo je. In da si ravno pristopi mnogo lažnjivih prič, ne najdejo. Naposled pa pristopite dve priči, 61. In rečete: Taje re¬ kel: Jaz morem tempelj Božji podreti, in v treh dneh sezidati ga. 62. In veliki duhoven vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? ! 64. Jezus mu reče: Ti si rekel. Ali pravim vam: Odslej boste videli sina človečjega, da sedi' na des¬ nici moči, in gre na ne¬ beških oblakih. 65. Tedaj raztrga veliki duhoven oblačila svoja, govoreč: Boga je preklel; kaj nam je še treba prič? Glej, ravnokar ste slišali kletvino njegovo. 66. Kaj se vam zdi? Oni pa odgovore in reko: Smrti je vreden. 67. Tedaj mu pljunejo v obraz, in bijejo ga za uho; a drugi ga bijejo s pest¬ mi, 68. Govoreč: Prerokuj nam, Kristus! kdo je, ki te je udaril? 69. Peter je pa sedel zu- nej na dvoru. Pa pristopi k njemu ena dekla, in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. 70. On pa utaji pred vse- SV. MATEVŽA mi, govoreč: Ne vem,kaj praviš. 71. Ko pa izide k vra¬ tom, ugleda ga druga, in reče tistim, kteri so bili tam: Tudi ta je bil z Jezu¬ som Nazarečanom. 72. In zopet utaji s pri¬ sego: Ne poznam, tega človeka. 73. Malo potem pa pri¬ stopijo tisti, kteri so stali, in rek6 Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih; saj te tudi govorica tvoja iz¬ daja. 74. Tedaj se začne rotiti in kleti: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin. 75. In Peter se spomene Jezusove besede, ktero mu je rekel: Prednobo petelin zapel, zatajil me boš tri¬ krat. Ter izide in se britko razjoka. XXVII. POGLAVJE. Ko pa napoči jutro, posvetujejo se vsi veliki duhovni in ljudski pismarji zoper Jezusa, dagaumore. 2. Ter ga zvežejo in od- peljejo, in izročč ga po- EVANG. 26. 27. 67 glavarju Ponciju Pilatu. 3. Tedaj se Juda izda- javec njegov, videvši, da so ga obsodili, razkesa, in vrne trideset srebrnikov velikim duhovnom in sta¬ rešinam, 4. Govoreč: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri. Oni pa reko: Kaj nam ža to ? Ti glej! 5. In vrgši srebrnike v tempelj, izide; ter odide in se obesi. 6. Veliki duhovni pa, vzemši srebrnike, reko: N e smemo jih deti v crkveni zaklad, ker so krvav denar. 7. Posvetovavši se pa, kupijo za nje lončarjevo polje za pokopališče tuj¬ cem. 8. Za to se imenuje tisto polje Krvavo polje, do današnjega dne. 9. Tedaj se je izpolnilo, kar je rečeno po preroku Jeremiji, kteri pravi: „In vzeli so trideset srebrni¬ kov, ceno cenjenega, kte- rega so cenili od sinov Izraelovih; 10. In dali sojih za lon¬ čarjevo polje, kakor mi je naročil Gospod." 6 * 68 SV. MATEVŽ. 11. A Jezus je stal pred poglavarjem. In vpraša ga poglavar, govoreč: Ti si kralj Judovski? Jezus mu pa reče: Ti praviš. 12. In ko so ga veliki duhovni in starešine tožili, ni odgovarjal ničesar. 13. Tedaj mu reče Pilat: Ne slišiš li, kaj zoper te pričajo? 14. In ni mu odgovoril ne na eno hesedo, da se je poglavar zel<5 čudil. 15. Napraznikjepaimel poglavar navado, da je izpuščal ljudstvu po enega jetnika, kterega so hoteli. 16. Imeli so patedaj gla- sovitega jetnika, kteremu je bilo ime Baraba. 17. Ko se torej zbero, reče jim Pilat: Ktere¬ ga hočete, da vam izpu¬ stim? Baraba, ali Jezusa, ki se imenuje Kristus? 18. Kajti vedel je, da so ga iz nevošljivosti izdali. 19. Ko je pa sedel na sodišči, pošlje k njemu žena njegova, govoreč: Ne imej ničesar s tem pravič¬ nim opraviti; kajti veliko sem pretrpela danes v spanji za voljo njega. l EVANG. 27. 20. A veliki duhovni in starešine podpibajo ljud¬ stvo, naj zahtevajo Ba¬ raba, Jezusa pa pogube. 21. Poglavar pa odgovori in jim reče: Kterega od teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa rekd: Baraba! 22. Beče jim Pilat: Kaj bom pa storil z Jezusom, ki se imenuje Kristus? Vsi mu rekč: Razpne naj se! 23. Poglavar pa reče: Kaj hudega je pa storil? Oni so pa, še bolj vpili: Razpne naj se! 24. Ko paPilatvidi, danič ne pomaga, nego še veči šum nastaja, vzeme vodo in umije roke pred ljud¬ stvom, govoreč: Nedolžen sem pri krvi tega pravič¬ nega. Vi glejte! 25. In vse ljudstvo odgo¬ vori in reče: Kri njegova na nas iu na otroke naše! 26. Tedaj jim izpusti' Ba¬ raba: Jezusa pa biča in ga izroči, naj ga križajo. 27. Tedaj vzemd pogla¬ varjevi vojščaki Jezusa v sodnišnico, in zberč na-nj ves trop. SV. MATEVŽA EVANG. 27. 69 28. Ter ga slečejo, in ob¬ lečejo mu škrlaten plašč. 29. In spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo, in trst v desnico njegovo. In pokleknivši pred njim, zasramovali so ga, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judovski! 30. In pljunejo va-nj in vzemč trst, in bili so ga po glavi. 31. In ko mu se na- smejajo, slečejo mu plašč, in oblečejo mu njegovo obleko: ter ga odpeljejo, da ga Križajo. 32. Gredočpavenuajdejo človeka Cirenejca po ime¬ nu Simona; tega prisilijo, naj mu ponese križ. 33. In ko pridejo na mesto, ktero se imenuje Golgata, kar se pravi: Mesto mrtvaške glave, 34. Dad<5 mu piti octa, zmešanega z žolčem; in ko je okusil, ni hotel piti. 35. Križavši ga pa, razdele obleko njegovo, metaje kocko; da se iz¬ polni, kar je rekel pre¬ rok: „Obleko mojo so si razdelili, in za oblačilo moje so vrgli kocko.“ 36. Ter so tam sedeli iu ga stražili. 37. In denejo mu nad glavo krivico njegovo na¬ pisano : Ta je Jezus kralj Judovski. 38. Tedaj križajo ž njim dva razbojnika, enega na desno in enega na levo. 39. A mimo hodeči so ga preklinjali, majaje z gla¬ vami svojimi, 40. In govoreč: Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postavljaš, po¬ magaj sam sebi! Če si sin Božji, snidi s križa! 41. Enako so ga pa tudi veliki duhovni s pismarji in starešinami zasramo¬ vali, iu govorili so: 42. Drugim je pomagal, sam sebi ne more poma¬ gati. če je kralj Izraelski, snide naj sedaj s križa, in verovali mu bomo. 43. Zaupal je v Boga; naj ga reši sedaj, če ga hoče. Rekel je bil namreč: Sin Božji sem. 44. Ravno tako sta ga pa zasramovala tudi razboj¬ nika, ktera sta bila ž njim križana. 45. Od šeste ure pa 70 SV. MATEVŽA EVANG. 27. nastane tema po vsej zem¬ lji noter do devete ure. 46. A okoli devete ure zavpije Jezus z močnim glasom, govoreč: Eli! Eli! lama sabahtani? to je: „Bog moj! Bog moj! za kaj si me zapustil ?“ 47. Slišavši pa to nekteri tistib, ki so tam stali, re- kb: Elija kliče ta. 48. In precej steče eden izmed njih in vzeme gobo, in napolni jo z octom in natakne na trst, ter ga je napajal. 49. Drugi so pa govorili: Pojenjaj, da vidimo , če pride Elija in ga reši. 50. Jezuspazopetzmoč- nim glasom zavpije, in izpusti dušo. 51. In glej, pregrinjalo tempeljna se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potrese, in skale se razpokajo; 52. In grobi se odpro, in trupla mnogih, kteri so umrli, vstanejo; 53. In izšedši iz grobov, po vstajanji negovem,pri¬ dejo v sveto mesto in se prikažejo mnogim. 54. Videvši pa stotnik in kteri so ž njim stražili Jezusa, potres in kar se je zgodilo, preplašijo se zelo, in rekb: Resnično je bil ta sin Božji. 55. Bile so pa tam in so od daleč gledale mnoge žene, ktere so bile prišle za Jezusom iz Galileje in so mu bile stregle. 56. Med njimi je bila Marija Magdalena, in Ma¬ rija Jakobova in Jozejeva mati, in mati Zebedeje- vih sinov. 57. Ko seje pa zvečerilo, pride bogat človek iz Ari- mateje, po imenu Jožef, kteri je bil tudi sam Jezu¬ sov učenec. 58. Ta pristopi k Pilatu, in prosi za Jezusovo tru¬ plo. Tedaj zapove Pilat, naj mu dadb truplo. 59. In Jožefvzeme Jezu¬ sovo truplo in ga zavije v čisto platno, 60. In položi' ga v novi svoj grob, ki ga je iztesal iz skale; in privalivši velik kamen grobu na vrata, odide. 61. Bila je pa tam Marija Magdalena, in druga Ma- SV. MATEVŽA EVANG. 27. 28. 71 rija, in sedeli ste grobu nasproti. 62. Drugi dan pa,kteri je prvi po petku, zbero se veliki duhovni in Farizeji pri Pilatu, 63. Govoreč: Gospod! spomenili smo se, daje ta slepar, ko je še živel, djal: Cez tri dni bom vstal od smrti. 64. Zapovej torej, naj se grob zavaruje do tretjega dne, da ne pridejo kako učenci njegovi po noči in ga ukradejo, ter rekč ljud¬ stvu : Vstal je od mrtvih. In zadnja sleparija bo huja od prve. 65. Pilat jim pa reče: Stražo imate; pojdite, za¬ varujte, kakor včste. 66. Oni pa odidejo in zavarujejo grob s stražo, in zapečatijo kamen. XXVIII. POGLAVJE. P o sobotnem večeru pa, ko je svital prvi dan tedna, pride Marija Mag¬ dalena, in druga Marija, da pogledate grob. 2. In glej, potres velik vstane;kajtiangelj Gospo¬ dov je prišel z neba, in pri- stopivši, odvalil je kamen odvrat, insedeljenanjem. 3. Bilo je pa obličje nje¬ govo kakor blisk, in obleka njegova bela kakor sneg. 4. Odstrahupanjegovega strepetajo stražarji, in postanejo kakor mrtvi. 5. Angelj pa odgovori in reče ženama: Ne bojte se! ker vem, da Jezusa kri¬ žanega iščete. 6. Ni ga tu; kajti vstal je, kakor je rekel. Pridite, in poglejte mesto, kjer je Gospod ležal. 7. In pojdite hitro, in povejte učencem njego¬ vim, da je vstal od mrt¬ vih; in glej, pred vami gre v Galilejo. Tam ga boste videli. 8. In izšedši naglo iz groba, s strahom in ve¬ likim veseljem, potečete, da sporočite učencem nje¬ govim. 9. Ko ste pa šli,dasporo- čite učencem njegovim, glej, sreča ji Jezus, govo¬ reč: Bodite zdravi! Oni pa pristopite in se okle¬ nete nog njegovih, ter mu se poklonite. 72 SV. MATEVŽA E VANG. 28. 10. Tedaj jima reče Je¬ zus: Ne bojte se! Pojdite, sporočite učencem mo¬ jim, naj odidejo v Galilejo, in tam me bodo videli. 11. Ko ste pa šli, glej, pridejo nekteri od straže v mesto, da naznanijo velikim duh ovnom vse, kar se je zgodilo. 12. In snidejo se s sta¬ rešinami in se posvetu¬ jejo, in dado vojakom mnogo denarja, 13. Govoreč: Kecite, da so prišli po noči učenci njegovi in so ga ukradli, ko smo mi spali. 14. In če zve to pogla¬ var, pomirili ga bomo mi, da boste vi brez skrbi. 15. Oni pa vzemo denar in store, kakor so bili na¬ učeni. In razglasila se je ta beseda pri Judih noter do današnjega dne. 16. Enajsteri učenci pa odidejo v Galilejo, na goro, kamor jim je bil Jezus ukazal. 17. In ko ga ugledajo, poklonijo mu se; in ne¬ kteri dvomijo. 18. In pristopivši Jezus, reče jim, govoreč: Dala mi se je vsa oblast na nebu in na zemlji. 19. Pojdite torej, in na¬ učite vse narode, krsteč jih v ime očeta in sina in Duha svetega; 20. Učeč jih, naj izpol¬ njujejo vse, kar sem vam ukazal; in glej, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Amen. EVANGELIJ PO SV. MARKU. I. POGLAVJE. Začetek evangelja Je¬ zusa Kristusa, sina Bož¬ jega ; 2. Kakor je pisano v prerokih: „Glej,jaz poši¬ ljam angelja svojega pred obličjem tvojim, kteri bo pripravil pot tvojo pred teboj. “ 3 . „Glas vpijočega v pu- SV. MARKA EVANG. 1. ščavi: Pripravite pot Go¬ spodov; poravnajte steze njegove." 4. Krščeval je Janez v puščavi in oznanjeval krst pokore za odpuščanje gre¬ hov. 5. In izhajala je k njemu vsa Judejska dežela in Je- ruzalemci; in krščeval jih je vse v Jordanu reki, in izpovedovali so grehe svoje. 6. Bilje pa Janez oble¬ čen v kameljo dlako, in pas usnjat okoli ledja svo¬ jega; in jedel je kobilice in med divji. 7. In oznanjeval je, go¬ voreč: Močneji od mene gre za menoj, kteremu nisem vreden, pripognivši se, odvezati jermena na obutalu njegovem. 8. Jaz sem vas krstil z vodo; ali on vas bo krstil z Duhom svetim. 9. In zgodi' se tiste dni, da pride Jezus iz Nazareta Galilejskega, in krsti ga Janez v Jordanu. _ 10. In precej, stopajoč iz vode, ugleda, da se od¬ pirajo nebesa, in Duh ko golob shaja na-nj. 73 11. In glas se oglasi z ne¬ bes: Ti si sin moj ljubljeni, kteri je po mojej volji. 12. In precej ga izžene Duh v puščavo. 13. In bil je tam v pu¬ ščavi štirideset dni, in iz¬ kušal ga je satan, in bil je z zverino; in angelji so mu stregli. 14. Ko so pa Janeza iz¬ ročili Herodu, pride Jezus v Galilejo, oznanjujoč evangelj kraljestva Bož¬ jega, 15. In govoreč: Izpolnil se je čas, in približalo se jekraljestvo Božje; spoko¬ rite se, in verujte v evan¬ gelj- 16. Hode pa ob morji Galilejskem, ugleda Si¬ mona in Andrej a brata nj e- govega, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča. 17. In reče jima Jezus: Pojdita za menoj, in na¬ redil bom, da bosta lovca ljudi. 18. In popustivši precej mreže svoje, odideta za njim. 19. In prišedši odtod malo dalje, ugleda Jakoba 74 SV. MARKA E VAN G. 1. sina Zebedejevega, in Janeza brata njegovega, a ona krpata v ladji mreže. 20. In precej ju pokliče. In popustivši očeta svoje¬ ga Zebedeja v ladji z na¬ jemniki, odideta za njim. 21. Ter vnidejo v Kaper- naum; in precej v soboto vnide v shajališče, ter je učil. 22. In strmeli so nad naukom njegovim; kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor pis- marji. 23. In bil je v njih sha¬ jališči človek, kteri je imel duha nečistega, in zavpije, 24. Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Prišel si, da nas pogubiš? Poznam te, kdo si — svetnik Božji. 25. In zapreti mu Jezus, govoreč: Umolkni, in izidi iž njega, 26. In duh nečisti ga strese, in zakriči z močnim glasom, in izide iž njega. 27. In vsi se prestrašijo, tako, da so vpraševali eden drugega, govoreč: Kaj je to? kakošen je ta novi nauk, da z oblastjo tudi duhovom nečistim uka¬ zuje, in pokorni so mu? 28. In precej izide glas o njem po vsej pokrajini Galilejskej. 29. In izšedši precej iz shajališča, pridejo v hišo Simona in Andreja, z Ja¬ kobom in Janezom. 30. TaščapaSimonovale- žala je mrzlična; in precej mu povedč za njo. 31. Inpristopivši,vzdigne jo, prijemši jo za roko; iu precej jo je pustila mrzli¬ ca, ter jim je stregla, 32. Zvečer pa, ko je solnce zatonilo, prinašali so k njemu vse bolnike in obsedence. 33. In vse mesto se je bilo zbralo k vratom. 34. In uzd ra vil je mnogo bolnikov od različnih bo¬ lezni ; in hudičev je mnogo izgnal, in ni dal govoriti hudičem, ker so ga po¬ znali. 35. In zjutraj zelo zgo¬ daj vstane in izide, ter odide na samoten kraj, in tam je molil. 36. In za njim potek<5 SV. MARKA EV ANG. 1. 2. 75 Simon in kteri so bili ž njim. 37. In ko ga najdejo, rek<5 mu: Vsi te iščejo. 38. Pa jim reče: Poj¬ dimo v bližnje trge, da bom tudi tam učil; kajti za to sem prišel. 39. In učil je po njih shajališčih, po vsej Ga¬ lileji, in hudiče je izganjal. 40. Pa pride k njemu gobavec, proseč ga in klečeč pred njim, in go¬ voreč mu: Ce hočeš, moreš me očistiti. 41. In Jezusu se zasmili, in stegnivši roko, dotakne se ga in mu reče: Hočem, očisti se! 42. In ko je to rekel, pre¬ cej je odšla od njega goba, in bil je očiščen. 43. In zapretivši mu, iz¬ žene ga precej, 44. In veli mu: Glej, da nikomur nič ne poveš; nego pojdi, pokaži se du¬ hovnu, in prinesi za oči¬ ščenje svoje, kar je ukazal Mojzes, njim za pričo. ,45. On pa, ko je izšel, jel je mnogo oznanjevati in reč razglaševati, tako, da ni mogel Jezus nič več očitno v mesto vniti; nego zunej po samotnih krajih je bil, in prihajali so k njemu od vseh strani. II. POGLAVJE. In zopet vnide v Kaper- naum črez nekoliko dni; in zasliši se, da je v hiši. 2. In precej se jih zbere mnogo, toliko, da niso imeli prostora tudi pred vratmi ne; in govoril jim je besedo. 3. Pa pridejo k njemu in prinesd mrtvoudnega,kte- rega so štirje nosili. 4. In ko mu se niso mogli približatiza voljo ljudstva, odkrijejo streho, kjer je bil, in ko so jo predrli, spuste oder, na kterem je mrtvoudni ležal. 5. Videvši pa Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Sin, odpuščajo ti se grehi tvoji. 6. Bili so pa tam nekteri od pismarjev, kteri so se¬ deli, in premišljevali v srcih svojih: 7. Kaj ta tako Boga pre¬ klinja? Kdo more od- 76 SV. MARKA E VANG. 2. puščati grehe, razen eden, I Bog? 8. In spoznavši Jezus precej z duhom svojim, da tako premišljujejo sami; s seboj, reče jim: Kaj to premišljujete v srcih svo¬ jih? 9. Kaj j e laže, reči mrtvo- udnemu: Odpuščajo ti se j grehi? ali reči: Vstani in j vzemi oder svoj, in hodi? 10. Da boste pa vedeli, da ima oblast sin človečji; odpuščati na zemlji grehe, (veli' mrtvoudnemu:) 11. Tebi pravim: Vstani, in vzemi oder svoj, in poj¬ di na dom svoj. 12. In precej vstane in vzeme oder, in izide pred vsemi, da so se vsi čudili in Boga hvalili, govoreč: Nikoli nismo kaj takega videli. 13. In zopet izide k mor¬ ju. In vseljudstvo je priha¬ jalo k njemu, inučiljihje. 14. In mimo grede ugleda Levija sina Alfejevega, da sedi na mitnici, inreče mu: Pojdi za menoj. Pa vstane j in odide za njim. 15. In zgodi se, ko je se¬ del za mizo v hiši njego- vej, daje tudi mnogo mi- tarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in učenci nje¬ govimi; kajti bilo jih je veliko, kteri so šli za njim. 16. Pismarji pa in Fari¬ zeji, videvši ga, daje z mi- tarjiin grešniki, govorili so učencem njegovim: Kajje to, da z mitarji in grešniki je in pije? 17. In slišavši to Jezus, reče jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, nego grešnike na pokoro. 18. A učenci Janezovi in Farizejski so se po¬ stili; ter pridejo in mu reko: Za kaj se učenci Ja¬ nezovi in Farizejski posti¬ jo, tvoji se pa učenci ne postijo? 19. Pa jim Jezus reče: Morejo li se svatje, kedar je ženin ž njimi, postiti? Dokler imajo s seboj že¬ nina, ne morejo se postiti. 20. Prišli bodo pa dnevi, ko jim se bo ženin odvzel, in tedaj se bodo postili tiste dni. 21. In nikdor zaplate iz novega sukna ne prišiva SV. MARKA EVANG. 2. 3. 77 na staro obleko, sicer od¬ trga nova njena zaplata od starega še nekaj, in luknja bo veča. 22. In nikdor ne deva no¬ vega vina v stare mehove; sicer predere vino novo mehove, in vino se izlije, in mehovi se pokaže; nego novo vino je treba v nove mehove vlij ati. 23. In zgodi' se, da je šel v soboto skozi setve, in jeli so učenci njegovi po poti grede trgati klasje. 24. Pa mu rekč Farizeji: Glej, kaj delajo v soboto, kar se ne sme? 25. In on jim reče: Niste li nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil v sili in se je ulakotil, on in kteri so bili ž njim ? 26. Kako je šel v hišo Božjo, ko je bil Abijatar ve¬ liki duhoven, ter je snedel postavljene kruhe, kterih ni smel nikdor jesti, razen duhovni, in dal je tudi ti¬ stim, kteri so bili ž njim? _ 27. In reče jim: Sobota je ustvarjena za voljo člo¬ veka, a ne človek za voljo sobote. ! 28. Za to je sin človečji gospodar tudi sobote. ! m. POGLAVJE. In zopet vnide v shaja¬ lišče, in bilje tam človek, kteri je imel suho roko. 2. In pazili so na-nj, če ga bo uzdravil v soboto, da bi ga zatožili. 3. Pa reče človeku, kteri je imel suho roko: Stopi na sredo! 4. In reče jim: Ali se sme v soboto dobro storiti, ali hudo storiti? življenje oteti, ali pogubiti? Oni so pa molčali. 5. In pogledavši po njih okoli z jezo, milovaje trdo¬ vratnost njih srca, veh' človeku: Stegni roko svojo! Pa stegne, in roka njegova je bila zdrava kakor druga. 6. In Farizeji izidejo, ter se precej sHerodovciza-nj posvetujejo, kako bi ga pogubili. 7. Ali Jezus odide z učen¬ ci svojimi k morju; in ve¬ lika množica iz Galileje je šla za njim, in iz Judeje, 8. In iz Jeruzalema, in izldumeje, in z one strani 78 SV. MARKA Jordana; in kteri so pre¬ bivali okoli Tira in Sidona: množica velika, ko so sli¬ šali, kakošne reči dela, prišli so k njemu. 9. Pa reče učencem svo¬ jim, naj mu bo ladjica pri¬ pravljena, za voljo ljud¬ stva, da ga ne bi stiskali. 10. Kajti veliko jih je uzdravil, tako, 'da so pa¬ dali na-nj, da bi se ga dotikali, kterikoli so imeli bolezni; 11. In nečisti duhovi, ko so ga videli, padali so pred njim, in kričali so, govoreč: Ti si sin Božji. 12. In zelč jim je pretil, naj ga ne razglase. 13. In izide na goro, in pokliče k sebi, ktere je on hotel; ter pridejo k njemu. 14. In postavi jih dva¬ najst, da bi bili ž njim, in da bi jih poslal ozna¬ njevat; 15. In bi imeli oblast uzdravljati bolezni, in iz¬ ganjati hudiče: 16. Simona, in da mu ime Peter; 17. In Jakoba sina Ze- bedejevega, in Janeza bra- EVAKG. 3. ta Jakobovega; in da jima ime Boanerges, to je: Si¬ nova gromova. 18. In Andreja, in Filipa, in Jerneja, in Matevža, in Tomaža, in Jakoba sina Alfejevega, in Tadeja, in Simona Kananičana, 19. In Juda Iškarijana, kteri ga je tudi izdal. 20. In pridejo v hišo; in snide se zopet ljudstvo, tako, da še kruha niso mogli pojesti. 21. In slišavši to rojaki njegovi, šli so, da bi ga vjeli; kajti govorili so: Iz sebe je. 22. In pismarji, kteri so bili prišli iz Jeruzalema, pravili so: Belzebula ima, in: S poglavarjem hudičev izganja hudiče. 23. In poklicavši jih k sebi, govoril jim je v prili- kah: Kako more satan satana izganjati? 24. In če se kraljestvo samo zoper sebe razdvoji, ne more ostati to kralje¬ stvo ; 25. In če se dom sam zoper sebe razdvoji', ne more ostati ta dom; 26. In če je vstal satan SV. MARKA EVANG. 3. 4. 79 sam zoper sebe, in se je razdvojil, ne more ostati, nego po njem je. 27. Nikdornemore moč¬ nemu vniti v hišo in mu posode pobrati, če poprej močnega ne zveže, in tedaj bo okradel hišo njegovo. 28. Resnično vam pravim, da se bodo vsi grehi od¬ pustili sinovom člo večjim, tudi kletvine, s kterimi- koli bi prekleli Boga; 29. Kdor se pa zaroti pro¬ ti svetemuDuliu, nima od¬ puščanja na vekomaj, ne¬ go kriv je večne sodbe. 30. Kajti govorili so: Ne¬ čistega duha ima. 31. Ter pridej o bratj e nje- govi in mati njegova, in stoječ zunej, pošljejoknje- mu, da ga pokličejo. 32. In sedelo je ljudstvo okoli njega; in rekč mu: Glej, mati tvoja in bratje tvoji te zunej iščejo. 33. In odgovori jim, go¬ voreč: Kdo je mati moja, ali bratje moji? 34. In ozre se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej mati moja in bratje moji! 35. Kajti kdorkoli stori voljo Božjo, on je brat moj in sestra moja in mati. IV. POGLAVJE. In zopet začne učiti ob morji. In zbere se pri njem mnogo ljudstva, toliko, da stopi v iadjo, ter je sedel na morji; in vse ljudstvo je bilo ob morji na tleh. 2. In učil jih je v prilikah mnogo, in pravil jim je v nauku svojem: 3. Poslušajte! Glej, izšel je sejavec sejat. 4. In zgodi se, ko je se¬ jal, padlo je nekaj zrnja poleg ceste; in priletele so tiče nebeške in ga pozo¬ bale. 5. A drugo je padlo na skalnata tM, kjer ni imelo mnogo zemlje; in precej je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6. Ko je pa solnce vzšlo, ovenelo je; in ker ni imelo korenine, usahnilo je. 7. In drugo je padlo v trnje. In trnje je zrastlo in ga udušilo; in ni dalo sadu. 8. In drugo je padlo na dobro zemljo; in dajalo je 80 SV. MARKA E VAN G. 4. sad, kteri je rastel in se množil, inrodilo’je po tri¬ deset, in po šestdeset, in po sto. 9. In reče jim: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 10. Ko je pa ostal sam, vprašajo ga tisti, kteri so bili pri njem z dvanajste¬ rimi, za to priliko. 11. Pa jim reče: Vam je dano, da spoznate skriv¬ nost kraljestva Božjega; onim pa, ki so zunej, godi' se vse v prilikah; 12. Da vidijo in gledajo, pa ne ugledajo; in slišijo ter poslušajo,paneumejo: da se ne bi kedaj spreobr¬ nili, in bi se jim odpustili grehi. 13. In reče jim: Ne nmete li te prilike? a kako boste vse prilike umeli? 14. Sejavec seje besedo. 15. Ti so pa, ki so poleg ceste: kjer se seje beseda, in so jo slišali, precej pride satan in vzeme besedo, ktera je posejana v njih srca. 16. In enako so ti, ki so na skalnata tldposejani: kteri besedo, ko sojo slišali, pre¬ cej z veseljem sprejmč; 17. Pa nimajo korenine v sebi, nego so nestano¬ vitni; potem ko nastane stiska ali preganjanje za voljo besede, pohujšujejo se precej. 18. In ti so, ki so v trnje posejani: ti so, kteri be¬ sedo slišijo; 19. Pa skrbi tega sveta, in ničemurnost bogatstva, in druge slasti se prikra¬ dejo, in uduše besedo, in brez sadu je. 20. In tiso, ki so na dobro zemljo posejani: kteri be¬ sedo poslušajo in spreje¬ majo, ter prinašajo sad, po trideset, in po šestde¬ set, in po sto. 21. In reče jim: Prižiga li se sveča, da se pod mer¬ nik postavi ali pod poste¬ ljo? a ne, da se na svečnik postavi? 22. Kajti nič ni skrivne¬ ga, kar se ne bi razodelo; in nič ni tako skritega, da ne bi^ prišlo na svetlo. 23. Če ima kdo uše^a, da sliši, naj sliši! 24.1n rečejim: Pomislite, kaj slišite! S kakoršno mero boste merili, merilo SV. MARKA E VAN G. 4. 81 se bo vam, in pridalo se bo vam, ki poslušate. 25. Kajti kdor ima, dalo mu se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 26. In reče: Tako je kraljestvo Božje, kakor človek, če vrže seme v zemljo, 27. In spi in vstaja po noči in po dnevu, in seme poganja, in raste, da ne vč on. 28. Kajti zemlja sama od sebe rodi, najprej travo, potem klas, potem polno pšenico v klasu. 29. Ko pa sad dozori, precej pošlje srp; kajti na¬ stala je žetev. 30. In reče: Komu bomo primerili kraljestvo Bož¬ je ? ali v kakošnej priliki ga bomo upodobili? 31. Ono je, kakor zrno gorušično, ktero je, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen, ktera so na zemlji; 32. In ko je vsejano, raste, in postane veče od vseh zelišč, in dela velike ve je, da se morejo pod senco njegovo tiče nebe¬ ške nastanjevati. 33. In v mnogih takoš- nih prilikah jim je govoril besedo, ko so jo mogli poslušati. 34. Brez prilike jim pa ni govoril; a posebej je učencem svojim razlagal vse. 35. In reče jim tisti dan, ko se je zvečerilo: Pre¬ peljimo se na oni kraj. 36. In zapustivši ljud¬ stvo, vzemd ga, kakor je bil v ladji; bile so pa tudi druge ladjice ž njim. 37. Kar nastane velik vi¬ har od vetra; in valovi so se vlivali v ladjo, da se je uže napolnjevala. 38. In on je bil na krmi, spe na vzglavji; in zbude ga, in rekč mu: Učenik, ali ti ni nič mar, da po- gibamo? 39. In vstavši, zapreti' ve¬ tru, in reče morju: Umolk¬ ni, umiri se! In nehal je veter, in nastala je ve¬ lika tihota. 40. In reče jim: Kaj ste tako plašni? Kako, da nimate vere? 41. In uplašili so se z 6 82 SV. MARKA EVANG. 4. 5. velikim strahom, in govo¬ rili so med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu tudi veter in morje po¬ korna ? V. POGLAVJE. Ter pridejo na drugo stran morja, v okolico Ga- darensko. 2. In precej, ko stopi iz ladje, sreča ga človek iz grobov, kteri je imel ne¬ čistega duha, 3. In je prebivališče imel v grobih; in tudi z veri¬ gami ga ni mogel nihče zvezati: 4. Kajti bil je velikokrat z oklepami in verigami zvezan,pa je verige potrgal in oklepe polomil, in nihče ga ni mogel ukrotiti. 5. In vedno, po noči in po dnevu, bil je po gorah in po grobih, ter je kričal in se bil s kamenjem. 6. Ugledavši pa Jezusa oddaleč, steče, ter mu se pokloni. 7. In zakričavši z močnim glasom, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, sin Boga naj- višega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me! 8. (Govoril mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka.) 9. In vpraša ga: Kako ti je ime? Pa odgovori in reče: Legeon mi je ime, ker nas je mnogo. 10. In prosil ga je zeld, naj jih ne izžene iz tega kraja. 11. Bila je pa tam pri gorah velika čreda svinj, ktere so se pasle ; 12. In zaprosijo ga vsi hudiči, govoreč: Dovoli j nam, da vnidemo va-nje. ! 13. In Jezus jim precej dovoli. In duhovi nečisti izidejo in vnidejo v svinje; in zakadi se čreda z brega v morje — bilo jih je pa kaki dve tisoči — ter po¬ tonejo v morji. 14. Tisti pa, ki so svinje pasli, pobegnejo, in ozna¬ nijo po mestu in po va¬ seh. Pa izidejo, da pogle¬ dajo, kaj bi to bilo, kar se je zgodilo. 15. In pridejo k Jezus«, in ugledajo obsedenca, da sedi in je oblečen in pa' SV. MARKA meten, tistega, kije imel legeon, in preplašijo se. 16. In povedo jim tisti, kteri so bili videli, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjak. 17. In začnč ga prositi, naj odide iž njih krajev. 18. In ko stopi na ladjo, prosil gaje obsedenec, da bi bil ž njim. 19. Jezus mu pa ne do¬ pusti, nego mu reče: Pojdi na dom svoj k svojim, in naznani jim, kaj ti je Go¬ spod storil, in kako se te je usmilil. 20. Ter odide in začne oznanjevati po Deseterih mestih, kaj mu je storil Jezus; in vsi so se ču¬ dili. 21. In ko se prepelje Je¬ zus v ladji zopet na drugo stran, zbere se pri njem mnogo ljudstva; in bil je pri morji. 22. In glej, eden od sta¬ rešin shajališča, po imenu Jair, pride in ko ga ugle¬ da, pade mu pred noge; 23. In prosil ga je zelč, govoreč: Hči mi umira; Pridi, položi na njo roke, da ozdravi in bo živa. EVANG. 5. 83 24. Pa odide ž njim; in sloje za njim mnogo ljud¬ stva, in stiskali so ga. 25. Iu neka žena, ktera je imela krvotok dvanajst let, 26. In je mnogo pretr¬ pela od mnogih zdravni¬ kov, in potrošila vse svo¬ je, pa jej ni nič pomagalo, nego jej je še huje bilo: 27. Prišla je, slišavši za Jezusa, med ljudstvom od zadi in se je dotaknila obleke njegove. 28. Kajti djala je: Če se le obleke njegove do¬ taknem, ozdravela bom. 29. In precej je usahnil vir krvi njene, in spoznala je po životu, daje ozdra¬ vela od bolezni. 30. In začutivši Jezus precej po sebi, da je moč iž njega izšla, reče, obr- nivši se med ljudstvom: Kdo se je dotaknil moje obleke? 31. Pa mu rekč učenci njegovi: Saj vidiš ljud¬ stvo, da te stiska, pa pra¬ viš: Kdo se me je do¬ taknil ? 32. In oziral se je okoli, 6 * SV. MARKA E VAN G. 5. 6. 84 da bi ugledal tisto, Mera je to storila. 33. Žena pa, vedoč, kaj jej se je zgodilo, upla- šena in trepetaje pristopi, in pred njim pade in mu pove vso resnico. 34. On jej pa reče: Hči, vera tvoja ti je pomogla; pojdi v miru, in bodi zdrava od nadloge svoje. 35. In ko je še govo¬ ril, pridejo od starešine sbajališčnega, govoreč: Hči tvoja je umrla; čemu nadleguješ še učeniku ? 36. Jezus pa precej ko je slišal besedo, ktero so povedali, reče starešini: Ne boj se, le veruj! 37. In ni pustil nikomur, da bi šel za njim, razen Petru in Jakobu in Ja¬ nezu bratu Jakobovemu. 38. In pride v stareši¬ novo hišo, in ugleda hrup in tiste, kteri so mnogo jokali in hrumeli. 39. In ko vnide, reče jim: Kaj hrumite in jp- kate? Deklica ni umrla, nego spi. 40. In posmehovali so mu se. On pa izžene vse, in vzeme očeta in mater deklice, in te, kteri so bili ž njim, in vni¬ de, kjer je deklica le¬ žala. 41. In prijemši deklico za roko, veli jej: Talita, kumi! to se tolmači: De¬ klica, (pravim ti,) vstani! 42. In precej je vstala deklica in hodila; imela je pa dvanajst let: in za¬ čudijo se z velikim ču¬ dom. 43. In zapove jim zel6, naj nikdor ne zve tega; in reče, naj jej dadd jesti. VI. POGLAVJE. In izide odtod, in pride v domovino svojo; in za njim so šli učenci nje¬ govi. 2. In ko je bila sobota, jel je v shajališči učiti; in mnogi poslušavci so strmeli, govoreč: Odkod temu to? in kakošna je ta modrost, ki mu je dana, da se tudi takošni ču¬ deži z rokami njegovimi delajo? 3. Ali ni ta tesar, sin SV. MARKA Marijin, brat pa Jakobov in Jozejev in Judov in Simonov? in niso li sestre njegove tu med nami? In pohujševali so se nad njim. 4. Jezus jim pa reče: Nikjer ni prerok brez ča¬ sti, razen v domovini svo- jej, in pri rodbini in na domu svojem. 5. In ni mogel ondej no¬ benega čudeža storiti, ra¬ zen da je malo bolnikov, položivši na nje roke, uzdravil. 6. In čudil se je njih neveri; in hodil je okoli po vaseh in učil. 7. Pa pokliče k sebi dvanajstere, in začne jih razpošiljati po dva in dva, in dajal jimje oblast nad duhovi nečistimi. 8. In zapove jim, naj ničesar ne jemljč na pot razen same palice; ne torbe, ne kruha, ne v pasu denarja; , 9- Nego da naj si obu- jejo opanke, in naj ne oblačijo dveh sukenj. 10. In govoril jim je: Kjerkoli vnidete v hišo, EVANG. 6. 85 tam ostanite, dokler ne izidete odondod. 11. In kterikoli vas ne bi sprejeli in vas ne po¬ slušali, grede odondod otresite prah izpod nog svojih, njim za pričo. Resnično vam pravim: Laže bo Sodomi ali Go¬ mori v dan sodbe, nego tistemu mestu. 12. In ko so odšli, o- znanjevali so ljudem , naj se spokore. 13. In izganjali so mno¬ go hudičev, in mazali z oljem mnogo bolnikov, in uzdravljali. 14. In slišal je to kralj Herod (kajti ime nje¬ govo se je bilo razgla¬ silo), in pravil je: Janez Krstnik je od mrtvih vstal, in za to se gode čudeži po njem. 15. Drugi so govorili: Elija je; a drugi so pra¬ vili: Prerok je, ali kakor kteri od prerokov. 16. Slišavši pa to Herod, reče: Ta je tisti Janez, kteremu sem jaz glavo odsekal, on je vstal od mrtvih. 17. Kajti ta Herod je bil 86 SV. MARKA EVANG. 6. poslal in vjel Janeza, ter ga vklenil v ječi, za voljo Herodijade, svojega brata Filipa žene, da se je ž njo oženil, 18. Kajti Janez je djal Herodu: Ne smeš imeti svojega brata žene. 19. Herodijada ga je pa zalezovala, in hotela ga je umoriti; pa ni mogla. 20. Kajti Herod se je bal Janeza, vedoč, da je on pravičen in svet mož, ter ga je varoval; in mnogo je delal, kakor mu ie on rekel, in rad ga je poslušal. 21. In ko je napočil pri¬ ložen dan, da je Herod v spomin svojega rojstva večerjo napravil svojim knezom in stotnikom in Galilejskim prvakom, 22. Ter je prišla noter Herodijadina hči in ple¬ sala in se prikupila Hero¬ du in gostom, reče kralj dekletu: Prosi me, karkoli hočeš, in dal ti bom. 23. In priseže jej: Kar¬ koli me boš prosila, dal ti bom, noter do polovice kraljestva mojega. 24. Ona pa izide in reče materi svojej: Ktero reč ga bom prosila? Ona pa reče: Glavo Janeza Krst¬ nika. 25. Ter vnide precej ja¬ drno h kralju in ga za¬ prosi, govoreč: Hočem, da mi daj pri tej priči v skledi glavo Janeza Krstnika. 26. In kralj postane ža¬ losten; pa za voljo pri¬ sege in gostov jej ni hotel odreči. 27. In precej pošlje kralj rabeljna, in zapove prine¬ sti glavo njegovo. 28. Ta pa odide in mu odseka v ječi glavo, in prinese glavo njegovo v skledi, in da jo dekletu; a dekle jo da materi svojej. 29. In slišavši to učenci njegovi, pridejo in vzemč truplo njegovo, ter ga de¬ nejo v grob. 30. In snidejo se apo- steljni pri Jezusu in mu vse sporoče, in to, kar so storili in ljudi naučili. 31. Pa jim reče: Pojdite vi sami na samoten kraj, in malo počijte. Kajti bilo jih je veliko, kteri so pri¬ hajali in odhajali, in še jesti niso utegnili. SV. MARKA 32. Ter odidejo na ladji v samoten kraj sami. 33. In videlo jih je ljud¬ stvo, ko so odhajali, in spoznajo ga mnogi; in peš iz vseh mest potekč tje, in prehite jih, in snidejo se k njemu. 34. In izstopivši, zagleda Jezus mnogo ljudstva, in zasmilijo mu se; kajti bili so kakor ovce, ktere ni¬ majo pastirja. In začne jih učiti mnogo reči. 35. In ko je bila ura uže pozna, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč; Samoten je kraj in ura uže pozna; 36. Razpusti jih, da odi¬ dejo v okolne vasi in trge, ter si kupijo kruha, ker nimajo kaj jesti. 37. On pa odgovori in jim reče: Dajte jim vi jesti. Pa mu rekč: Če odi¬ demo in kupimo za dve sto grošev kruha, ter jim damo jesti? 38. On jim pa reče: Ko¬ liko hlebov imate? Poj¬ dite in poglejte! In zve- devši, rekč: Pet, in dve ribi. 39. In zapove jim, naj I EVANG. 6. 87 posade vse zaporedoma, omizje za omizjem, po ze- lenej travi. 40. In posedejo se v vrste, po sto in po pet¬ deset. 41. In vzemši petere hlebe in tisti dve ribi, ozre se proti nebu in blago¬ slovi; ter razlomi hlebe, in dajal je učencem svojim, naj polože pred nje. In dve ribi razdeli vsem. 42. In jedli so vsi, in nasitili so se. 43. In pobrali so koscev, dvanajst košev polnih, in ostankov od rib. 44. In bilo jih je, kteri so jedli hlebe, kakih pet tisoč mož. 45. In precej prisili učen¬ ce svoje, naj vstopijo v ladjo in gredč naprej črez morje k Detsajdi, dokler ne razpusti ljudstva. 46. In ko jih je odpravil, odide na goro molit. 47. In ko seje zvečerilo, bila je ladja sredi morja, in on sam na zemlji. 48. In zagleda jih, da se mučijo z veslanjem; bil jim je namreč veter na¬ sproti. In okoli četrte SV. MAEKA EVANG. 6. 7. 88 straže po noči pride k njim, hode po morji; in hotel je iti mimo njih. 49. Oni pa, videvši ga. da hodi po morji, menili so, daje prikazen, in za- kriče; 50. Kajti vsi so ga za¬ gledali in preplašili se. In precej jih ogovori in jim reče: Zaupajte; jaz sem, ne bojte se! 51. In stopi k njim v ladjo, in veter utihne. In zelo so se zavzemali in čudili. 52. Ker niso umeli tega od hlebov; kajti srce njih je bilo okamenelo. 53. In ko se prepeljejo, pridejo na zemljo Gene- zaretsko in potisnejo ladjo h kraju. 54. Inko stopijo iz ladje, spoznajo ga precej; 55. Ter obletajo vso tisto okolico, in začno na po¬ steljah bolnike prinašati, kjer so slišali, daje on. 56. In kamorkoli je ho¬ dil, v trge ali v mesta ali v vasi, pokladali so po ulicah bolnike, in prosili so ga, da bi se le robu ob¬ leke njegove dotaknili; in kterikoli so se ga dotikali, ozdravljeni so bili. VIL POGLAVJE. In snidejo se pri ujem Farizeji in nekteri od pis- marjev. kteri so bili prišli iz Jeruzalema; 2. In videvši nektere učence njegove, da s pri- prostimi rokami, to je z neumitimi, jedo kruh, za¬ vrnejo jih. 3. (Kajti Farizeji in vsi Judje ne jecl6, dokler s pestjo ne umijejo rok, iz- polnjevajeizročilostarijih. 4. In prišedši s trga, ne jedri, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih je reči, ktere so sprejeli, in jih izpolnjujejo: umivanjeku- pic in vrčev in kotlov in klopi.) 5. Na to ga vprašajo Farizeji in pismarji: Za kaj se učenci tvoji ne rav¬ najo po izročilu starijih, nego z neumitimi rokami jedd kruh? 6. On jim pa odgovori in reče: Lepo je preroko¬ val Izaija za vas hinavce, kakor je pisano: „To ljud- SV. MARKA EV ANG. 7. stvo me z ustnicami spo¬ štuje, srce njih je pa daleč od mene. 7. Ali zastonj me časte, učeč nauke, zapovedi člo¬ veške. “ 8. Kajti opustivši zapo- vedBožjo, izpolnjujete po¬ stave človeške, umivanje vrčev in kupic, in mnogo drugih tem podobnih reči počinjate. 9. In reče jim: Lepo za¬ metujete zapoved Božjo, da izročilo svoje ohranite. 10. Mojzes namreč je re¬ kel: „ Spoštuj očeta svo¬ jega in mater svojo. u In: ,,Kdor preklinja očeta ali mater, naj s smrtjo pogine. “ 11. Vipa pravite: Če reče človek očetu ali materi: Korban! (to je: Dar je,) s čimer ti pomorem. 12. lune puščate mu nič več storiti očetu svojemu ali materi svojej, 13. Zametovaje besedo Božjo za voljo postave svoje, ktero ste postavili; in mnogo tem podobnih reči počinjate. 14. In poklicavši vse lj ud- 89 stvo, reče jim: Poslušajte me vsi, in umejte! 15. Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunej v njega prihaja; nego to, kar izhaja iž njega, to je, kar skruni človeka. 16. Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši! 17. Iu ko vnide od ljud¬ stva proč v hišo, vpraše¬ vali so ga učenci njegovi za to priliko. 18. Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da vse to, kar od zunej v človeka prihaja, ne more ga o- skruniti ? 19. Ker ne gre v srce nje¬ govo, nego v trebuh: in izhaja ven, čisteč vse jedi. 20. Reče pa: Kariž člo¬ veka izhaja, to ga skruni. 21. Kajti od znotrej, iz srca človeškega izhajajo hudobne misli, prešestva, kurbarije, poboji, 22. Kraje, lakomnost, hudobnost, zvijača, neči¬ stost, hudobno oko, pre¬ klinjanje Boga, napuh, nespametnost. 23. Vse te hudobne reči 90 SV. MARKA EVANG. 7. 8. ocl znotrej izhajajo, in skrunijo človeka. 24.1nvstavšiodtod,odide j vTirske in Sidonske kraje, j In vstopivši v hišo, ni | hotel, da bi kdo zve¬ del za-nj; ali ni se mogel; prikriti. 25. Kajti slišavsi za-nj žena, ktere hči je imela duha nečistega, pride in mu pade pred noge. 26. Bila je pa žena Grki¬ nja, Sirofeničankapo rodu; in prosila ga je, naj bi izgnal hudiča iz hčeri njene. 27. Jezus jej. pa reče: Pojenjaj, naj se proprej nasitijo otroci; ker ni lepo, da se vzeme kruh otro¬ kom, in se vrže psom. 28. Ona pa odgovori in mu reče: Da, gospod! ali tudi psi pod mizo jedč od drobtin otrok. 29. Pa jej reče: Zavoljo te besede, pojdi; izšel je hudič iz hčeri tvoje. 30. In odšedši na dom svoj, našla je, da je izšel hudič iž nje, in hčer je ležala na postelji. 31. In Jezus izide zopet iz Tirskih in Sidonskih predelov, in pride h Ga¬ lilejskemu morju, po sredi predelov Deseterih mest. 32. In pripeljejo mu glu¬ hega in mutastega, ter ga zaprosijo, naj bi položil na-nj roko. 33. In vzemši ga od ljud¬ stva proč na stran, po¬ loži prste svoje v ušesa njegova, in pljune in se dotakne jezika njegovega. 34. In pogledavši na ne¬ bo, vzdihne in mu reče: Efata, to je: Odpri se! 35. In precej se odpri ušesa njegova; in razveže se vez jezika njegovega, in govoril je prav. 36. In zapove jim, naj nikomur ne povedli; ali bolj ko jim je prepo¬ vedoval, bolj so oznanje¬ vali. 37. In presilno so se ču¬ dili, govoreč: Vse je dobro naredil; gluhim nareja, da slišijo, in mutastim, da govore. VIII. POGLAVJE. Tiste dni, ko je bilo vse polno ljudstva pri njem, in niso imeli kaj SV. MARKA jesti, pokliče Jezus učen¬ ce svoje, in reče jim: 2. Ljudstvo mi se smili; kajti uže tri dni so pri meni, in nimajo kaj jesti; 3. In če jih pustim lačne na njih dom, oslabeli bodo na poti; kajti nekteri od njih so daleč prišli. 4. Pa mu odgovore učen¬ ci njegovi: Odkod hi jih mogel kdo tu v puščavi nasititi s kruhom? 5. In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa rekč: Sedem. 6. Pa zapove ljudstvu, naj se posedejo po tleh. In vzemši sedmere hlebe, zahvali, in prelomi, in da¬ jal j e učencem svojim, naj polože pred nje; in po¬ ložili so pred ljudstvo. 7. In imeli so malo rib; in blagoslovivši/iVi, reče, naj polože tudi te pred nje. 8. Ter so jedli in nasi¬ tili se; in pobrali so ostan¬ ke koscev, sedem košev. 9. Bilo jih je pa, kteri so jedli, kake štiri tisoči; in razpusti'jih. 10. In precej vstopi v ladjo z učenci svojimi, EVANG. 8. 91 in pride v Dalmanutske kraje. 11. Pa izidejo Farizeji, in začnd se ž njim prepirati, in zahtevali so od njega znamenja z neba, izku¬ šajoč ga. 12. In vzdihnivši z duhom svojim, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnič¬ no vam pravim: Ne bo se dalo znamenje temu za¬ rodu. 13. In pustivši jih, stopi precej v ladjo, in odide na drugo stran. 14. Pozabili so pa vzeti kruha,in niso imeli več ka¬ kor en hleb s seboj v ladji. 15. In naročal jim je, go¬ voreč: Glejte, varujte se kvasu Farizejskega in kva¬ sil Herodovega. 16. In premišljevali so sami s seboj, govoreč: Kruha nimamo. 17. In ko Jezus to spazi, reče jim: Kaj premišlju¬ jete, da nimate kruha? Ali še ne spoznate, in ne umete? ali imate še oka- menjeno srce svoje? 18. Oči imate, in ne vi¬ dite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li? 92 SV. MARKA EVANG. 8. 19. Ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoči, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Rekč mu: Dvanajst. 20. Ko sem jih pa sedem med štiri tisoči, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Oni pa rekč: Sedem. 21. In reče jim: Kako ne umete ? 22. In pride v Betsajdo. In pripeljejo mu slepca, in zaprosijo ga, naj se ga dotakne. 23. In prijemši slepca za roko, izpelje ga ven iz va¬ si ; ter pij une v o či nj ego ve, in položivši roke na-nj, vpraša ga, če kaj vidi ? 24. Pa spregleda, in reče: Vidim ljudi, dakakor dre¬ vesa okoli hodijo. 25. Potem položi zopet roke na oči njegove, in reče mu, naj pogleda. In ozdravel je, in videl je bistro vse. 26. In odpravi ga na dom njegov, govoreč: Ne hodi ne v vas, in tudi ni¬ komur v vasi ne povej. 27. Ter izide Jezus in učenci njegovi v vasi Ce- zareje Filipove; in po poti je vpraševal učence svoje, govoreč jim: Kdo pra¬ vijo ljudje, da sem jaz? 28. Oni mu pa odgovore : Janez Krstnik; in drugi: Elija; drugi pa: Eden od prerokov. 29. In on jim reče: Kdo pa pravite vi, da sem jaz ? Peter pa odgovori in mu reče: Ti si Kristus. 30. In zapreti jim, naj nikomur ne pripovedujejo za-nj. 31. In začne jih učiti, da mora sin človečji mnogo pretrpeti, in zavržen biti od starešin in velikih du¬ hovnov in pismarjev, in umorjen biti, in v treh dneh od smrti vstati. 32. In to besedo je go¬ voril srčno. In Peter ga prime, in začne ga odvra¬ čati. 33. On se pa obrne, in pogledavši učence svoje, zapreti Petru, govorec: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božje, nego kar je člo¬ veško. 34. In poklicavši ljud¬ stvo z učenci svojimi, SV. MARKA EVANG. 8. 9. 93 reče jim: Kdor hoče za menoj iti, zataji' naj sa¬ mega sebe, in vzeme križ svoj, in gre za menoj. 35. Kajti kdor hoče živ¬ ljenje svoje ohraniti, izgu¬ bil ga bo; kdor pa izgubi življenje svoje za voljo mene in evangelja, ta ga bo ohranil. 36. Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pri¬ dobi, duši svojej pa ško¬ duje ? 37. Ali kaj bo dal člo¬ vek v zameno za dušo svojo? 38. Kajti kdor se sra¬ muje mene in besed mojih vtem prešestnem in greš¬ nem rodu, sramoval se bo tudi sin človečji nje¬ ga, kedar bo prišel v slavi očeta svojega z angelji svetimi. IX. POGLAVJE. In reče jim: Resnično vam pravim, da so ne- kteri med temi, ki stoje tu, kteri ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjč. 2. In črez šest dni vzeme Jezus Petra in Jakoba in Janeza, in odpelje jih na visoko goro same po¬ sebej; in premem se pred njimi. 3. In oblačila njegova postanejo svetla, zelč bela kakor sneg, kakor jih be- livec na zemlji ne more ub eliti. 4. In prikaže jim se Elija z Mojzesom, in po¬ govarjala sta se z Jezu¬ som. 5. In Peter odgovori in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu biti; bomo pa naredili tri šatore: tebi enega, in Mojzesu enega, in Eliju enega. 6. Ni namreč vedel, kaj govori; kajti bili so zelo uplašeni. 7. Pa nastane oblak in jih zakrije; in glas pride iz oblaka, govoreč: Ta je sin moj ljubljeni; nje¬ ga poslušajte. 8. In nagloma se ozrč, in nikogar več niso vi¬ deli, razen Jezusa samega s seboj. 9. Ko so pa stopali z gore, zapove jim, naj ni- 94 SV. MARKA EVANG. 9. komur ne povedo, kar so videli, dokler sin člo- večji ne vstane od mrtvih. 10. In to besedo so ohranili v sebi, in vpra¬ ševali so, kaj bi to bilo; od mrtvih vstati? 11. In vpraševali so ga, govoreč: Saj pravijo pis- marji, da mora Elija po¬ prej priti? 12. On pa odgovori' in jim reče: Elijaboprišelres poprej in bo vse uravnal; kakor je tudi pisano za sina človečjega, da mora mnogo pretrpeti in zani¬ čevan biti; 13. Ali jaz vam pravim, da je tudi Elija prišel, in storili so mu, kar so ho¬ teli, kakor je pisano za-uj. 14. In prišedši k učen¬ cem, ugleda mnogo ljud¬ stva okoli njih, in plsmar- je, da se ž njimi pre¬ pirajo. 15. In precej vse ljud¬ stvo, ko ga ugleda, ostr¬ mi, in pritekši k njemu, pozdravljali so ga. 16. Pa vpraša pismarje: Kaj se prepirate ž njimi? 17. In odgovarjajoč eden izmed ljudstva, reče: U- čenik, pripeljal sem k tebi sina svoj ega, kteri ima du¬ ha mutastega. 18. In kedar ga zgrabi, lomi ga; in on se peni, in škriplje z zobmi svojimi, in suši se. Pa sem djal učencem tvojim, naj bi ga izgnali, in niso mogli. 19. On mu pa odgovori in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? do¬ klej vas bom trpel? Pe¬ ljite ga k meni! 20. In pripeljejo ga k njemu. In ko ga duh u- gleda, precej ga strese; iu padši ua zemljo, valjal se je in penil. 21. Pa vpraša očeta nje¬ govega: Koliko je časa, kar mu se je to zgodilo? On pa reče: Od mladih nčg. 22. In velikokrat ga tudi v ogenj vrže ali v vodo, da bi ga pogubil; ali Če moreš kaj, pomagaj nam, usmili se nas. 23. Jezus mu pa reče: Če moreš to verovati, vse je mogoče tistemu, kteri veruje. 24. In precej zavpije oče SV. MARKA E VAN G. 9. mladenčev, in s solzami reče: Verujem, gospod; pomagaj neveri mojej! 25. Videvši pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapreti duliu nečistemu, govoreč mu: Duh mutasti in gluhi, jaz ti ukazujem, izidi iž njega, in ne vnidi več va-nj. 26. Pa zakriči in ga močno strese, in izide iž njega. In postal je kakor mrtev, tako, da so mnogi govorili, da je umrl. 27. Jezus ga pa prime za roko in ga vzdigne; in vstal je. 28. In ko vnide v hišo, vpraševali so ga učenci njegovi na samem! Za kaj ga mi nismo mogli izgnati? 29. Pa jim reče: Ta za¬ rod ne more iziti z ni¬ čimer, razen z molitvijo in postom. 30. In izšedši odtod, šli so skupaj skozi Gali¬ lejo; in ni hotel, da bi kdo zvedel. 31. Kajti učil je učence svoje, in pravil jim je: Sin človečji bo izdan v človeške roke, in umorili 95 ga bodo; in ko bo umo¬ rjen, vstal bo tretji dan od smrti. 32. Oni pa niso umeli govora, in bali so se vpra¬ šati ga. 33. lu pride v Kaper- naum; in ko je bil v hiši, vpraša jih: Kaj ste se po poti med seboj pričkali? 34. Oni so pa molčali; prepirali so se bili nam¬ reč po poti med seboj, kdo je največi. 35. Inko se j e usedel, po¬ kliče ^dvanajstere, in reče jim: Ge kdo hoče biti prvi, naj bo najzadnji od vseh, in vsem služabnik. 36. In vzemši otročiča, postavi ga sredi njih; in objemši ga, reče jim: 37. Kdor enega takih otročičev sprejme v ime moje, mene sprejema: in kdor mene sprejme, ne sprejema mene, nego tega, kteri me je poslal. 38. Pa mu odgovori Ja¬ nez in reče: Učenik, vi¬ deli smo nekoga, da je z imenom tvojim izganjal hudiče, kteri ne hodi za nami; in zabranili smo mu, ker ne hodi za nami. 96 SV. MARKA E VAN G. 9. 10. 39. Jezus mu pa reče: Ne branite mu; kajti niko¬ gar ni, kteri bi storil ču¬ dež z imenom mojim, in bi mogel brž slabo govo¬ riti o meni. 40. Kajti kdor ni zo¬ per nas, z nami je. 41. Kdorkoli namreč vas napoji s kupico vode v ime moje, ker ste Kristu¬ sovi, resnično vam pra¬ vim, ne bo izgubil plačila svojega. 42. In kdor pohujša ene¬ ga teh malih, kteri veruje¬ jo v me, bilo bi mu bolje, da bi mu se obesil kamen mlinski na vrat, in bi bil vržen v morje. 43. In če te pohujšuje roka tvoja, odseci jo; bolje ti je brez roke vniti v živ¬ ljenje, nego obe roki imeti, in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi, 44. Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne. 45. In če te noga tvoja pohujšuje, odseci jo; bolje ti je hromemu vniti v življenje, nego obe nogi imeti, in vrženemu biti v pekel, v neugasljivi ogenj, 46. Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne. 47. In če te oko tvoje puhujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom vniti v kraljestvo Božje, nego obe očesi imeti, in vrže¬ nemu biti v pekel og¬ njeni, 48. Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne. 49. Kajti vsak se bo z ognjem osolil, in vsaka žrtva se bo s soljo osolila. 50. Dobra je sol; če pa sol neslana postane, s čim jo boste osolili? Imej¬ te v sebi sol, in mir imejte med seboj. X. POGLAVJE. In vstavši odtod, pri¬ de v kraje Judejske, skozi pokrajino za Jordanom; in snide se zopet ljudstvo k njemu; in kakor je imel navado, zopet jih je učil- 2. Pa pristopijo Farizeji, in vprašajo ga, če je dovo¬ ljeno možu ženo popustiti, izkušajoč ga. 3. On pa odgovori in jim reče: Kaj vam je zapo¬ vedal Mojzes? SV. MARKA EVANG. 10. 97 4. Oni pa reko: Mojzes; je dopustil ločivno pismo napisati, in pustiti jo. 5. Pa odgovori Jezus in jim reče: Za voljo trdo¬ srčnosti vaše vam je napi¬ sal to postavo; 6. V začetku stvarjenja pa, moža in ženo, ustvaril ju je Bog. 7. „Za to bo zapustil človek očeta svojega in mater; in pridružil se bo ženi svojej, 8. In dva bosta eno telo.“ Tako nista več dva, nego eno telo. 9. Kar je torej Bog združil, naj človek ne raz¬ družuje. 10. In v hiši ga zopet učenci njegovi za to vpra¬ šajo. 11. Pa jim reče: Kdor popusti ženo svojo in se oženi z drugo, prešestvuje proti njej; 12. In če žena popusti moža svojega in se omoži z drugim, prešestvuje. 13. In prinašali so k njemu otročiče, naj bi se jih dotaknil; učenci so pa branili tem, kteri so jih prinašali. 14. Videvši pa to Jezus, | razhudi se, in reče jim: Pustite otročiče, naj pri¬ dejo k meni, in ne bra¬ nite jim; kajti takih je kraljestvo Božje. 15. Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kralje¬ stva Božjega kakor otrok, ne bo prišel va-nj. 16. In objemši jih, po¬ loži na nje roke in jih blagoslovi. | 17. In ko izide na cesto, pribeži nekdo k njemu, in pokleknivši pred njim, [vpraša ga: Dobri učenik, I kaj naj storim, da zado- j bom večno življenje? | 18. Jezus mu pa reče: j Kaj me imenuješ dobre- ! ga? Nihče ni dober, razen ■ eden, Bog. j 19. Zapovedi znaš: Ne prešestvuj; ne ubij; ne j ukradi; ne pričaj po kri¬ vem ; ne goljufaj; spoštuj j očeta svojega in mater. 20. On pa odgovori in (mu reče: Učenik, vse to sem izpolnil od mladosti j svoje. 21. Jezus pa pogledavši i na-nj, poljubi ga in mu 7 98 SV. MARKA EVANG. 10. reče: Enega ti je še tre¬ ba; pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad na nebu: ter pridi, vzemi križ, in pojdi za menoj. 22. On pa postane ža¬ losten za voljo te besede, in odide otožen; kajti imel je mnogo premo¬ ženja. 23. In Jezus pogleda okoli, in reče učencem svojim: Kako težko bodo prišli tisti, kteri imajo' bogatstvo, v kraljestvo Božje! 24. Učenci so se pa za¬ vzemali nadbesedami nje¬ govimi. Jezus pa zopet odgovori in jim reče: Otro¬ ci, kako težko je tistim,; kteri zaupajo bogatstvu, v kraljestvo Božje vniti! 25. Laže je priti kameli skozi igelno ušesce, nego bogatemu vniti v kralje¬ stvo Božje. 26. Oni so se pa na vso moč čudili, govoreč med seboj: In kdo se more zveličati? 27. Jezus pa pogleda na nje, in reče: Pri ljudeh je nemogoče, ali ne pri : Bogu: kajti vse je mogoče pri Bogu. 28. In začne mu Peter praviti: Glej, mi smo za¬ pustili vse in smo šli za teboj. 29. Jezus pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, kteri je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive, za voljo mene in evangelja, 30. Da ne bi prejel se¬ daj na tem svetu stokrat toliko, hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv, s preganjanjem, na drugem pa večnega življenja. 31. Mnogi pa, kteri so prvi, bodo zadnji, in kteri so zadnji, prvi. 32. Bili so pa na poti, gredoč v Jeruzalem; in Jezus je šel pred njimi, in oni so se čudili, in gredoč za njim, bali so se^ In vzemši zopet dva¬ najstere, začne jim pravi¬ ti, kaj mu se ima zgoditi: 33. Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človecji bo izdan velikim duhov- SV. MARKA E VAN G. 10. nom in pismarjem, in ob¬ sodili ga bodo na smrt, in izročili nevernikom, 34. In zasramovali ga bodo, in bičali ga, in plju¬ vali na-nj, in umorili ga bodo; a tretji dan bo vstal od smrti. 35. Pa pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Ze- bedejeva, govoreč: Uče¬ nik! liočeva, da nama sto¬ ri, kar bova prosila. 36. On jima pa reče: Kaj hočeta, da naj vama storim? 37. Ona mu pa rečeta: Daj nama, da sedeva eden tebi na desno, in eden tebi na levo v slavi tvojej. 38. Jezus jima pa reče: Ne vesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, kte- rega jaz pijem, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim? 39. Ona mu pa reče¬ ta: Moreva. In Jezus jima reče: Kelih, kterega jaz pijem, bosta pila; in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila. 99 meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se ho dalo tem, kterim je priprav¬ ljeno. 41. In slišavši to dese¬ teri, začno se jeziti nad Jakobom in Janezom. 42. Jezus jih pa pokliče, in reče jim: Veste, da tisti, kteri menijo vladati nad narodi, nad njimi gospodujejo; a poglavar¬ ji njih imajo oblast nad njimi. 43. Ne bo pa tako med vami: nego kdorkoli hoče velik postati med vami, naj vam bo služabnik; 44. In kdorkoli od vas hoče postati prvi, bodi vsem hlapec. 45. Kajti tudi sin člo- večji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dd življenje svoje za od¬ kup mnogim. 46. In pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jerihe, on in učenci nj ego vi, in obil no ljudstva, sedel je sin Ti- mejev slepi Bartimej kraj poti in je prosil. 47. In ko sliši, daje Je¬ zus Nazarečan, začne vpiti 40. Da bi pa sedla 100 SV. MARKA E VAN G. 10. 11. in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me! 48. In mnogi so mu pre¬ tili, naj umolkne; on je pa še veliko bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me! 49. In Jezus se ustavi, in reče, naj ga pokličejo. Pa pokličejo slepca, go¬ voreč mu: Ne boj se! Vstani; kliče te. 50. On pa, zagnavši s sebe plašč svoj, vstane, in pride k Jezusu. 51. In Jezus odgovori in mu reče: Kaj hočeš, naj ti storim? Slepec mu pa reče: Rabi, da spre¬ gledam ! 52. Jezus mu pa reče: Pojdi; vera tvoja ti je po- mogla. In precej je spre¬ gledal, in šel je za Jezu¬ som po poti. XI. POGLAVJE. In ko so se približe¬ vali, Jeruzalemu, Betfagi inBetanijipri Oljskej gori, pošlje dva izmed učencev svojih. 2. In reče jima: Poj¬ dita v vas, ki vama je nasproti; in precej, ko prideta va-njo, našlabosta žrebe privezano, na kte- rem ni noben človek se¬ del: odvežita ga, in pri¬ peljita. 3. In če vama kdo reče: Kaj delata to? recita: Gospod ga potrebuje; in precej ga bo poslal sem. 4. Ter odideta, in najdeta žrebe privezano pri vratih zunej na razpotji, in od¬ vežeta ga. 5. In nekteri tistih, ki so ondej stali, reko jima: Kaj odvezujeta žrebe? 6. Ona jim pa rečeta, kakor je bil Jezus naročil: in puste ju. 7. Ter pripeljeta žrebe k Jezusu, in denejo na-nj oblačila svoja: in usede se na-nj. 8. Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi so sekali veje z dre¬ ves, ter jih stlali po poti. 9. In kteri so šli pred njim, in kteri so šli za njim, vpili so, govoreč: Hosana! Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospo¬ dovem ! 10. Blagoslovljeno kra¬ ljestvo očeta našega Da- SV. MARKA vida, ktero gre v imenu Gospodovem! Hosana na višavah! 11. In Jezus vnide v Je- j ruzalem, in v tempelj; in ko je vse pregledal, odide, ker je bil uže večer, z dva¬ najsterimi v Betanijo. 12. In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen. 13. Inugledavšioddaleč smokvo, ktera je imela listje, pride, ako bi kaj našel na njej. Ali prišedši k njej, ne najde ničesar razen listje: ker ni bil čas za smokve. 14. In Jezus odgovori in jej reče: Naj na veko¬ maj nikoli nihče s tebe sadu ne je! In slišali so ga učenci njegovi. 15. In pridejo v Jeru¬ zalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, kteri so v tempeljnu prodajali in kupovali; in mize menjavcev in stole tistih, kteri so prodajali golobe, prevrne. 16. In ni pustil, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj. 17. Iu učil je, govoreč EVANG. 11. 101 jim: Mar ni pisano: ,,Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom? 4 ' ! A vi ste naredili iž njega Jamo razbojniško 44 . 18. In slišali so pis- marji in veliki duhovni, in iskali so, kako bi ga po¬ gubili; kajti bali so se ga, ker se je vse ljudstvo ču¬ dilo nauku njegovemu. 19. In ko se je zvečerilo, šel je ven iz mesta. 20. In gredoč zjutraj mi¬ mo, ugledajo smokvo, da se je posušila s korenino. 21. In spomene se Peter, in reče mu: Rabi, glej, smokva, ktero si preklel, posušila se je. 22. Pa odgovori Jezus in jim reče: Imejte vero Božjo! 23. Kajti resnično vam pravim; Ce kdo reče tej gori: Vzdigni se, in vrzi se v morje! in ne dvomi v srcu svojem, nego ve¬ ruje, da se bo zgodilo, kar pravi, zgodilo mu se bo, karkoli poreče. 24. Za to vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svojej prosite, verujte, da 102 SV. MARKA EVANG. 11. 12. boste prejeli, in zgodilo vam se bo. 25. In kedar se vstopite k molitvi, odpustite, če zo¬ per koga kaj imate; da tu¬ di oče vaš, kije na nebesih, odpusti vam vaše grehe. 26. Čepavineodpuščate, tudi vam ne bo odpustil oče vaš, ki je na nebesih, vaših grehov. 27. In pridejo zopet v Je¬ ruzalem. In ko se je po tempeljnu sprehajal, pri¬ dejo k njemu veliki du¬ hovni in pismarji in sta¬ rešine, 28. In rek6 mu: S ka- košno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast, da to delaš ? 29. Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašalbom tudi ! jaz vas enobosedo; in od¬ govorite mi, pa vam bom povedal, s kakošno oblast¬ jo to delam. 30. Krst Janezov, je li bil z nebes, ali od ljudi? Odgovorite mi! 31. In premišljevali so sami s seboj, govoreč: Če rečemo: Z nebes, po¬ reče : Za kaj mu torej niste verovali ? 32. Bi li rekli: Od ljudi? I Bali so se ljudstva; kajti vsi so mislili za Janeza, : da je bil res prerok. 33. Pa odgovore in rek<5 Jezusu: Ne vemo. In Je¬ zus odgovori in jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakošno oblastjo to de¬ lam. XII. POGLAVJE. In začne jim v prilikah govoriti: Zasadil je člo¬ vek vinograd, in ogradil ga je s plotom, in izkopal je klet in sezidal stolp, in izročil ga je vinogradni¬ kom, ter je odpotoval. 2. In ko je bil čas, pošlje do vinogradnikov hlapca, da bi od vinogradnikov prejel od sadii vinogrado- vega. 3. Oni ga pa zgrabijo, in pretepč, in pošljejo praznega. 4. In zopet pošlje k njim drugega hlapca; in tega kamenjajo in mu razbijejo glavo, in pošljejo usra- motenega. 5. In zopet pošlje dru¬ gega; in tega ubijejo. In mnogo drugih, od kterih SV. MARKA so nektere pretepli, a ne- ktere pobili. 6. Imajoč torej še edi¬ nega sina svojega ljublje¬ nega pošlje naposled tudi tega k njim, govoreč: Sina mojega se bodo bali. 7. Oni pa, vinogradniki, rekd med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in naš bo vinograd. 8. Ter ga zgrabijo in ubijejo, in vržejo ven iz vinograda. 9. Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Pri¬ šel bo in bo vinogradnike pogubil, in vinograd bo izročil drugim. 10. Niste li tega pisma brali? „Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je po¬ stal glava oglu; 11. Od Gospoda se je zgodilo to, in čudno je v očeh našik.“ 12. In gledali so, da bi ga vjeli; ali zboje se ljud¬ stva. Spoznali so namreč, da je zoper njih priliko po¬ vedal. In pustivši ga, od¬ idejo. 13. In pošljejo k njemu nektere od Farizejev in EVANG. 12. 103 Herodovcev, da bi ga vjeli v besedi. 14. Oni pa pristopijo in mu rekd: Učenik! vemo, da si pravičen in ti ni ni¬ kogar mar, ker ne gledaš ljudem na lice, nego v resnici učiš pot Božjo. Ali se sme dati cesarju davek ali ne? bi li dali, ali ne bi dali? 15. On je pa poznal njih hinavstvo, in reče jim: Kaj me izkušate? Prine¬ site mi denar, da pogle¬ dam. 16. Oni pa prinesč. In reče jim: Cegava je ta podoba in napis? Oni mu pa rekd: Cesarjeva. 17. Pa odgovori Jezus in jim reče: Dajte, kar je cesarjevega, cesarju, in kar je Božjega, Bogu. In začudijo mu se. 18. Pa pridejo k njemu Saduceji, kteri pravijo, da ni vstajanja. In vprašajo ga, govoreč: 19. Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu brat umre, in zapusti ženo, otrčk pa ne zapusti, naj vzeme brat njegov ženo 104 SV. MARKA njegovo, in zbudi seme bratu svojemu. 20. Bilo je pa sedem bratov; in prvi je vzel ženo, in umrl je, in ni za¬ pustil semena. 21. In vzel jo je drugi in umrl je, in tudi ta ni za¬ pustil semena. Tudi tretji tako. 22. In vzeli so jo sed¬ meri, in niso zapustili semena. Naposled za vse¬ mi je umrla tudi žena. 23. O vstajanji torej, kedar vstanejo, čegava od njih bo žena? Kajti imeli so jo sedmeri za ženo. 24. Pa odgovori Jezus in jim reče: Ne motite li se za to, ker ne znate pisem, ne moči Božje ? 25. Kedar namreč od ■ mrtvih vstanejo, ne ženi¬ jo se in ne može, nego so kakor angelji na nebesih. 26. Za mrtve pa, da vsta¬ jajo, niste li brali v Moj¬ zesovih bukvah, pri grmu, kako mu je Bog rekel, govoreč: „Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Iza¬ kov, in Bog Jakobov?“ 27. Ni Bog Bog mrtvih, . EVANG. 12. nego Bog živih; vi se to¬ rej zelč motite. 28. In pristopivši eden od pismarjev, kteri je slišal, kako so se prepirali, in je videl, da jim je do¬ bro odgovoril, vpraša ga: Ktera je prva zapoved od vseh? 29. Jezus mu pa odgo¬ vori: Prva vseh zapovedi je: ,,Sliši, Izrael! Gospod naš Bog je edini Gospod. 30. In ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega, in iz vse duše svoje, in iz vse pa¬ meti svoje, in iz vse moči svoje." Ta je prva zapo¬ ved. 31. In druga podobna ta: „Ljubi bližnjega svo¬ jega kakor samega sebe.“ Veče. od teh ni druge za¬ povedi. 32. Pa mu reče pismar: Dobro, učenik! Prav si povedal, dajeBogeden,in da ni drugega razen njega. 33. In ljubiti ga iz vsega srca, in iz vse pameti, in iz vse duše, in iz vse moči, in bližnjega lju¬ biti kakor samega sebe: SV. MARKA EVANG. 12. 13. 105 to je več od vseh žrtev in darov. 34. In Jezus videvši, da je on pametno odgovoril, reče mu: Nisi daleč od kraljestva Božjega. In nihče ga ni smel več vprašati. 35. In odgovarjajoč Je¬ zus, reče, učeč v tempelj - nu: Kako pravijo pismar- ji, da je Kristus sin Davi¬ dov? 36. Kajti sam David je rekel v Duhu svetem: „Rekel je Gospod gospo¬ du mojemu: Sedi meni na desno, dokler ne po¬ ložim sovražnikov tvojih nogam tvojim za pod¬ nožje." _ 37. Sam David ga torej imenuje gospoda; in od¬ kod je sin njegov? In obilno ljudstvo gaje rado poslušalo. 38. In govoril jim je v nauku svojem: Varujte se pismaijev, kteri hočejo v dolgih suknjah hoditi, in |/w&*)opozdrave po ulicah, 39. In prve stole po shajališčih, in prve pro¬ store na gostijah; 40. Kteri požirajo vdo¬ vam hiše, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo. 41. In usede se Jezus cerkvenemu zakladu na¬ sproti, in gledal je, kako meče ljudstvo denar v zakladnico; in veliko bo¬ gatih je metalo veliko. 42. Pa pride ena vdova uboga, in vrže dva de¬ naren, kar je en vinar. 43. In poklicavši učence svoje, reče jim: Resnično vam pravim, da je ta vdova uboga vrgla več od vseh, kteri mečejo v zakladnico: 44. Kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje; ta je pa od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves ži¬ vež svoj. XIII. POGLAVJE. In ko je šel iz tempelj- na, reče mu edeu učencev njegovih: Učenik, glej, ka- košno kamenje in kakošne zidine! 2. In odgovarjajoč Jezus, reče mu: Vidiš te-le zi¬ dine velike? Ne bo ostal 106 SV. MARKA EVANG. 13. kamen na kamenu, kteri se ne bil podrl. 3. In ko je sedel na Olj- skej gori tempeljnu na¬ sproti, vpraševali so ga posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej: 4. Povej nam, kedaj bo to ? in kaj bo znamenje, kedar se ima vse to izpol¬ niti? 5. Jezus jim pa odgovori in začne praviti: Varujte se, da vas kdo ne pre¬ moti! 6. Kajti veliko jib bo prišlo v ime moje, govo¬ reč : Jaz sem Kristus; in veliko jih bodo premotili. 7. Kedar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se! Kajti to mora biti. Ali to še ni konec. 8. Kajti vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; in potresi bodo po krajih, in lakote bodo in prekucije. 9. Začetek nadlogam je to. A vi se varujte! Kajti izročevali vas bodo sod¬ nijamin shajališčem; bi¬ čali vas bodo, in pred vladarje in kralje vas po- peljejo za voljo mene, 1 njim za pričo, j 10. In pri vseh narodih j se mora poprej oznaniti ., evangelj. 11. Kedar vas pa po- | peljejo, da vas izroče, ne | skrbite naprej, kaj bi go¬ vorili, in ne premišljujte; nego kar vam se bo dalo : tisto uro, to govorite: ker ne boste govorili vi, nego \ Duh sveti. ! 12. Izdajal bo pa brat brata na smrt, in oče sina; | in otroci bodo vstali zoper roditelje,inmorilijihbodo. 13. In sovražili vas bodo vsi za voljo imena moje- ; ga; kdor pa pretrpi do konca, ta se bo zveličal, j 14. A kedar ugledate „gnjusobo razdevanja“, za ktero je povedal pre¬ rok Danijel, da stoji, kjer ! ne bi imela, (kdor bere, ! naj ume!) tedaj naj tisti, kteri so v Judeji, zbeže na gore. 15. A kdor je na strehi, ne stopaj dol v hišo, in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje. 16. In kdor je na polji, SV. MARKA naj se ne vrača, da vzeme plašč svoj. 17. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 18. Molite pa, naj ne bo beg vaš po zimi. 19. Kajti tisti dnevi bo¬ do stiska, kakoršne ni bilo od začetka stvarjenja, kte- ro je stvaril Bog, doslej, in je tudi ne bo. 20. In ko ne bi bil Go¬ spod prikrajšal dni, to se ne bi noben človek zveli¬ čal; ali za voljo izvoljen¬ cev, ktere je izvolil, pri¬ krajšal je dni. 21. In če vam tedaj kdo reče: Glej, tuje Kristus; ali: Glej, ondej je, ne ver¬ jemite. 22. Kajti vstali bodo laž- njivi kristusi in lažnjivi preroki, in delali bodo znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 23. A vi se varujte; glej, povedal sem vam vse poprej. 24. Tiste dni pa, po tej stiski, otemnelobosolnee, in mesec ne bo dajal svet¬ lobe svoje. 25. In zvezde nebeške EVANG. 13. 107 bodo padale, in sile, ktere so na nebesih, pregibale se bodo. 26. In tedaj bodo ugledali sina človečjega, da gre na oblakih z veliko močjo in slavo. 27. In tedaj bo poslal angelje svoje, in zbral bo izvoljence svoje od čvete- rih vetrov, od konca zem¬ lje do kraja neba. 28. A od smokve se naučite priliko: Kedar se veja njena pomladi, in požene listje, veste, daje blizu pomlad; 29. Tako tudi vi, kedar ugledate, da se te reči gode, vedite, da je blizu pri vratih. 30. Resnično vam pra¬ vim, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse te reči ne zgode, 31. Nebo in zemlja bosta prešla; a besede moje ne bodo nikoli prešle. 32. Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, tudi angelji na nebu ne, tudi sin ne, razen oče. 33. Pazite, čujte in mo¬ lite, ker ne veste, kedaj je čas. 108 SV. MARKA E VAN G. 13. 14. 34. Kakor je človek, kteri je odpotoval, zapustil dom svoj, in dal hlapcem svo¬ jim oblast, in vsakemu svoje delo, in zapovedal vratarju, da naj čuje. 35. Čujte torej, (ker ne veste, kedaj bo prišel hišni gospodar zvečer, ali o polnoči, ali o petelinjem petji, ali zjutraj;) 36. Da ne pride nena¬ doma, in vas ne najde spečih. 37. Kar pa vam^ pra- pim, pravim vsem: Čujte! XIV. POGLAVJE. Bila je pa velika noč in praznik presnih kru¬ hov črez dva dni. In iskali so veliki duhovni in pis- marji, kako bi ga z zvi¬ jačo vjeli, in umorili. 2. Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta. 3. In ko je bil v Beta- niji, v hiši Simona go¬ bavca, in je sedel za mizo, pride žena, ktera je imela sklenico čiste dragocene nardove mire; in razbije sklenico in mu izlije na glavo. 4. Bili so pa nekteri, kteri so se sami pri sebi, hu¬ dovali , govoreč: Čemu se je ta potrata mire zgodila ? 5. Kajti to bi se bilo moglo za več kakor sto grošev prodati, in dati se ubogim. In godrnjali so nad njo. 6. Jezus pa reče: Pu¬ stite jo; kaj jej delate skrbi? Dobro delo je sto¬ rila na meni. 7. Kajti uboge imate vse¬ lej s seboj, in kedar ho¬ čete, morete jim dobro storiti; mene pa nimate vselej. 8. Kar je ona mogla, to je storila; prva je poma- zilila telo moje za pokop. 9. Resnično vam pra¬ vim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanil ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ta sto¬ rila, njej v spomin. 10. In Juda Iškarijan, eden od dvanajsterih, odi¬ de k velikim duhovnomi da jim ga izda, 11. Oni pa', ko to slišijo, SV. MARKA razvesele se, in obreko mu dati denarja; in iskal je, kako bi ga priložno izdal. 12. In prvi dan presnih kruhov, ko so veliko¬ nočno jagnje klali, rek<5 mu učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pri¬ pravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 13. Pa pošlje dva izmed učencev svojih, in reče jima: Pojdita v mesto; in srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč vode. Pojdita za njim, 14. In kjer vnide, re¬ cita gospodarju hiše: U- čenik pravi: Kje 'je go- stivnica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje? 15. In on vama bo po¬ kazal veliko izbo, pogr¬ njeno in pripravljeno; tam nam priredita. 16. In učenca njegova izideta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita ve¬ likonočno jagnje. 17- In ko se zvečeri, pride z dvanajsterimi. 18. In ko so za mizo EVANG. 14. 109 sedeli in jedli, reče Je¬ zus: Resnično vam pra¬ vim, da me ho eden iz¬ med vas, kteri z menoj je, izdal. 19. Oni se pa začnč ža¬ lostiti, in praviti mu eden za drugim: Ali jaz? in drugi: Ali jaz? 20. On pa odgovori in jim reče: Eden od dva¬ najsterih, kteri omaka z menoj v skledo. 21. Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorje tiste¬ mu človeku, kteri sina človečjega izdaja. Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil rodil tisti človek. 22. In ko so jedli, vze- me Jezus kruh, in bla- goslovivši, prelomi, in dš, jim, in reče: Vzemite, jejte; to jo telo moje. 23. In vzemši kelih, zahvali, in dd jim; in pili so iž njega vsi. 24. In reče jim: To je kri moja novega zakona, ktera se prelij a za mnoge. 25. Resnično vam pra¬ vim, da ne bom več pil od trtnega rodu, do ti¬ stega dne, ko ga bom pil SV. MARKA EVANG. 14. 110 novega v kraljestvu Bož¬ jem. 26. In ko so odpeli, odi¬ dejo na Oljsko goro. 27. In reče jim Jezus: Vsi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: ^Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce.“ 28. Ali po vstajanji svo¬ jem pojdem pred vami v Galilejo. 29. Peter mu pa reče: In če se vsi pobujšajo, jaz ne. 30. Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da no¬ coj to noč, predno bo petelin dvakrat zapel, za¬ tajil me bos trikrat. 31. On je pa še bolj pravil: Ko bi moral s teboj vred umreti, nikoli te ne bom zatajil. Tako so tudi vsi govorili. 32. In pridejo na mesto, kteremu je ime Getse- mane; ter reče učencem svojim: Usedite se tu dotlej, da izmolim. 33. In vzeme Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in obu¬ povati. 34. In reče jim: Žalo¬ stna je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte. 35. Ter odide malo dalje in pade na zemljo, in molil je, naj bi, če je mo- igoče, prešla ta ura od | njega. ’ 36. In govoril je: Aba, oče! vse je mogoče tebi. Prenesi ta kelili ed mene; ali ne, kar jaz hočem, nego kar ti. 37. In pride, in najde jih, da spe, ter reče Petru: Simon, spiš? Ali nisi mo¬ gel ene ure prečuti? 38. Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo. 39. In zopet odide, in molil je, govoreč iste be¬ sede. 40. In ko se vrne, najde jih zopet, da spe (kajti bile so jim oči otežale); i 11 niso vedeli, kaj bi mu od¬ govorili. 41. In pride v tretje, in reče jim: Spite dalje in počivajte! Dosti je; prišla je ura. Glej, sin človecji SV. MABKA E VAN G. 14. 111 se izdaja grešnikom v j roke. 42. Vstanite, pojdimo! Glej, izdaj avec moj se je približal. 43. In precej, ko je še govoril, pride Juda, kteri je bil eden od dvanaj¬ sterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od velikih duhovnov in pismarjev in starešin. 44. Dal jim je pa izda- javec njegov znamenje, govoreč: Kogar bom po¬ ljubil, ta je; zgrabite ga, in odpeljite varno. 45. In prišedši, pristopi precej k njemu, in reče: Babi! rabi! in ga po¬ ljubi. j 46. Oni pa polože na-nj i'oke svoje in ga zgra- bijo. 47. Eden tistih pa, kteri so zraven stali, izdere meč, in mahne hlapca veli¬ kega duhovna in mu od- ! seka uho. _ 48. In Jezus odgovori j in jim reče: Kakor na razbojnika ste izšli z meči in k61i, lovit me ? 49. Vsak dan sem bil pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili; ali da se izpolni pismo. 50. In zapustivši ga, vsi pobegnejo. 51. In šel je za njim neki mladenič, ogrnjen s plat¬ nom po nagem: in popa¬ dejo ga mladeniči. 52. On pa pusti platno, in odbeži nag od njih. 53. In Jezusa odpeljejo k včlikemu duhovnu. In snidejo se pri njem vsi veliki duhovni in starešine in pismarji. 54. In Peter je šel od- daleč za njim, noter na dvor velikega duhovna; in sedel je s hlapci, ogre¬ vajo se pri ognji. 55. A veliki duhovni in ves zbor so iskali zoper Jezusa priče, da bi ga umorili; ali ne najdejo Je. 56. Kajti mnogi so pri¬ čali po krivem zoper nje¬ ga, ali enaka niso bila pri¬ čevanja. 57. In vstavši nekteri, pričali so po krivem zo¬ per njega, govoreč: 58. Mi smo ga slišali, daje djal: Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh 112 SV. MARKA EVANG. 14. bom sezidal drugega, kte- ri ne bo narejen z rokami. 59. Ali tudi to njih pri¬ čevanje ni bilo enako. 60. In veliki duhoven stopi na sredo, in vpraša Jezusa, govoreč: Ne od- govaijaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 61. On je pa molčal, in ničesar ni odgovoril. Zo¬ pet ga vpraša veliki du¬ hoven, in reče mu: Ti si Kristus, sin blagoslov¬ ljenega? 62. Jezus pa reče: Jaz sem. In videli boste sina človečjega, da gre, sedeč na desnici moči, na nebeš¬ kih oblakih. 63. Veliki duhoven pa raztrga oblačilo svoje, in reče: Kaj nam je še treba j prič? 64. Slišali ste kletvino j zoper Boga; kaj se vam i zdi? Oni pa vsi razsodijo, : da je vreden smrti. 65. In nekteri začnč j pljuvati na-nj, in zakri¬ vati mu obraz, in biti ga za uho, in praviti mu: j Prerokuj! In hlapci so ga bili s pestmi. 66. In ko je bil Peter doli na dvorišči, pride ena od dekel velikega du¬ hovna, 67. In videvši Petra, da I se ogreva, pogleda na-nj, in reče: Tudi ti si z Na¬ zarečanom Jezusom bil. 68. On pa utaji, govoreč: Ne vem, in ne urnem, kaj ti praviš. In izide ven na dvor: in petelin za¬ poje. 69. In dekla, videvši ga, začne zopet praviti tem, kteri so zraven stali: Taje od njih. 70. On je pa zopet ta¬ ji]. In malo potem so zo¬ pet tisti, ki so zraven sta¬ li, pravili Petru: Gotovo si od njih: kajti Galilejec si, in tudi govorica tvoja je podobna. 71. On se pa začne ro¬ titi in kleti: Ne poznam tega človeka, za kogar pravite. 72. In drugoč petelin zapoje. In spomene se Peter besede, ktero m u je rekel Jezus: Predno bo petelin dvakrat zapel, za¬ tajil me boš trikrat. In zavije se v oblačilo, in jo¬ kal je. SV. MARKA EVANG. 15. XV. POGLAVJE. In precej zjutraj se po¬ svetujejo veliki duhovni s starešinami in pismarji, in ves zbor, zvezavši Jezu¬ sa, odpeljejo na in iz- roče Pilatu. 2. In vpraša ga Pilat: Ti si kralj Judovski? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš. 3. In tožili so ga veliki duhovni veliko. 4. Pilat ga pa zopet vpraša, govoreč: Ne od¬ govarjaš li ničesar? Glej, kaj zoper tč pričajo. 5. Ali Jezus mu ni nič več odgovoril, tako, da se je Pilat čudil. 6. O prazniku jim je pa izpuščal po enega jet¬ nika, kterega so zahte¬ vali. 7. Bil je pa, kteremu je bilo ime Baraba, s to¬ variši v ječi, kteri so bili o puntu ubojstvo sto¬ rili. 8. In zakričavši ljudstvo, začne zahtevati, naj sto- T h kakor jim je vselej storil. 9. Pilat jim pa odgovori 113 in reče: Hočete li, da vam izpustim kralja Ju¬ dovskega? 10. Vedel je namreč, da so ga bili iz nevošlji- vosti izročili veliki du¬ hovni. 11. Veliki duhovni pa p odpihaj o ljudstvo, naj jim rajši Baraba iz¬ pusti. 12. Pilat pa zopet od¬ govori in jim reče: Kaj torej hočete, da naj storim s tem, ki ga imenujete kralja Judovskega. 13. Oni pa zopet zakliče: | Križaj ga! 14. Pilat jim pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj zavpijejo: Križaj ga! 15. Pilat pa, hoteč ljud- ! stvu ustreči, izpusti jim Baraba; in Jezusa biča in izroči, naj ga kri¬ žajo. 16. A vojaki ga od¬ peljejo noter na dvor, to ! je: v sodnišnico, in skli¬ čejo ves trop. 17. In oblečejo mu škrla¬ ten plašč, in spleto kro¬ no iz trnja in jo denejo na-nj, 8 114 SY. MARKA 18. In začno ga pozdrav¬ ljati: Zdrav, kralj Ju¬ dovski ! 19. In bili so ga po glavi s trstom, in pljuvali so na¬ nj, in pripogibali so kole¬ sna in priklanjali mu se. 20. In ko mu se na- smejajo, slečejo mu škrlat¬ ni plašč, in oblečejo mu lastno njegovo oblačilo; ter ga odpeljejo, da ga križajo. 21. In prisilijo nekega mimo gredočega Simona Cirenejca, kteri je šel s polja, očeta Aleksandro¬ vega in Rufovega, naj mu ponese križ. 22. In pripeljejo ga na mesto Golgata, kar se tolmači: Mesto mrtvaške glave. 23. In dajali so mu piti vino z miro; ali on ni vzel. 24. In ko so ga na križ razpeli, delili so obleko njegovo, metaje kocko za njo, kdo bo kaj vzel. 25. Bila je pa ura tri, in razpnč ga na križ. 26. In bil je napis krivi¬ ce njegove napisan: Kralj Judovski. EVANG. 15. 27. In ž njim križajo dva razbojnika, enega njemu na desno in enega na levo. 28. In izpolnilo se je pismo, ktero pravi: „In liudodeluikom je prištet." 29. In mimo gredoči so ga preklinjali, in majali so z glavami svojimi in govorili: Aha, ki podiraš tempelj, in ga v treh dneh postavljaš! 30. Pomagaj si, in snidi s križa! 31. Ravno tako so mu se pa tudi veliki duhov¬ ni posmehovali, in go¬ vorili so med seboj s pismarji: Drugim je po¬ magal, sam sebi ne more pomagati. 32. Kristus kralj Izrael¬ ski naj snide sedaj s kri¬ ža, da bomo videli in ve¬ rovali. Tudi ktera sta bila križana ž njim, za¬ sramovala sta ga. 33. Ko je bila pa ura šest, nastane tema P° vsej zemlji, noter do de¬ vete ure. 34. In ob devetej u 1 ' 1 zavpije Jezus z močnim glasom, govoreč: Elot SV. MAE K A EVANG. 15. 16. 115 Eloi, lama sabahtani? kar se tolmači: Bog moj! Bog moj! za kaj si me zapu¬ stil? 35. Iu nekteri tistih, ki so zraven stali, slišati to, govorili so: Glej! Elija kliče. 36. Eden pa odbeži, in napolni gobo z octom, in j nataknivši na trst, napa¬ jal ga je, govoreč: Po¬ jenjajte! bomo videli, če j pride Elija, da ga sneme. 37. Jezus pa zavpije z. močnim glasom, in iz¬ dahne. 38. In zagrinjalo tem- peljna se pretrga na dvo¬ je, od vrha do tal. 39. Videvši pa stotnik, kteri je stal njemu na- j sproti, daje tako zakričav- ši izdahnil, reče: Resnič¬ no je ta človek sin Božji. 40. Bile so pa tudi žene, ktere so oddaleč gle¬ dale, med kterimi je bila tudi Marija Magdalena, iu Marija Jakoba manj¬ šega in Jozejeva mati, in Salome, 41. Ktere so tudi, ko je Jul v Galileji, za njim hodile in mu služile; iu mnoge druge, ktere so bile ž njim prišle v Je¬ ruzalem. 42. In ko se je uže zve¬ čerilo, (ker je bil petek, to je: pred soboto,) 43. Pride Jožef Ari- matejec, pošten svetova- vec, kteri je tudi priča¬ koval kraljestva Božjega; in vnide srčno k Pila¬ tu, in zaprosi Jezusovo truplo. 44. Pilat se pa začudi, da je uže umrl; in pokli- cavši stotnika, vpraša ga, če je davno umrl. 45. In zvedevši od stot¬ nika, podari truplo Jo¬ žefu. 46. In kupivši platna sneme ga, in zavije ga v platno, in položi ga v grob, kteri je. bil iztesan iz kamena; in privali ka¬ men grobu na vrata. 47. Marija Magdalena in Marija Jozejeva stepagle- dali, kje so ga pokladali. XVI. POGLAVJE. In ko mine sobota, Ma¬ rija Magdalena in Mari¬ ja Jakobova in Salome 8 * 116 SV. MARKA nakupijo dišav, da bi prišle in bi ga pomazilile. 2. In zjutraj zgodaj prvi dan po soboti pridejo k grobu, ko je solnce izšlo. 3. In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od vrat grobnih? 4. In pogledavši, ugle¬ dajo, da je kamen odva¬ ljen; bil je namreč zeld velik. 5. In prišedši v grob, ugledajo mladeniča, da sedi na desnej strani in je ogrnjen z belim obla¬ čilom; in uplašijo se. 6. On jim pa reče: Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, kterega so križali; vstal je, ni ga tu. Olej mesto, kamor so ga bili položili. 7. Ali pojdite, povejte učencem njegovim, in Petru, da je šel pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel. 8. In izšedši naglo, zbe- že od groba; kajti spre- letal jih je strah in groza; in nikomur niso E VAN G. 16. nič povedale, ker so se bale. 9. Vstavši pa zgodaj prvi dan po soboti, pri¬ kaže se najprej Mariji Magdaleni, iz ktere je bil izgnal sedem hudi¬ čev. 10. Ona odide in spo¬ roči' tem, kteri so bili ž njim, in so žalovali in jokali. 11. In ko slišijo, da živi in ga je ona videla, niso verovali. 12. Potem se pa pri¬ kaže dvema od njih na poti v drugej podobi, ko sta šla na polje. 13. In ona odideta in naznanita drugim; ali tu¬ di njima niso verovali. 14. Naposled se prikaže enajsterim, ko so sedeli za mizo, in ograja njih nevero in trdosrčnost, da niso verjeli tem, kteri so ga videli, da je vstal. 15. In reče jim: Poj¬ dite po vsem svetu, in oznanite evangelj vsemu stvarjenju. 16. Kdor bo veroval in se bo krstil, zveličal se SV. MABKV EV. 16. SV. LUKA EV. 1. 117 bo; a kdor ne bo veroval, pogubil se bo. 17. Znamenja pa tistim, kteri verujejo, bodo ta: Z imenom mojim bodo izganjali hudiče; govorili bodo nove jezike; 18. Kače bodo prije¬ mali; in če kaj strupenega izpijč, ne bo jim ško¬ dovalo; na bolnike bodo roke pokladali, in zdravi bodo. 19. In Gospod, ko jim je izgovoril, vzet je bil na nebo, in usedel seje Bogu na desno. 20. Oni so pa šli, in oznanjevali so povsodi, in Gospod jim je pomagal, in potrjeval je besedo s čudeži, kteri so se potem godili. Amen. EVAKGELJ PO SV. LUKU. I. POGLAVJE. Ko so mnogi jeli opi¬ sovati reči, ktere so po¬ polnoma gotove med na¬ mi, 2. Kakor so nam izro¬ čili, kteri so od začetka sami videli in so služab¬ niki besede bili: 3. Namenil sem tudi jaz, ki sem vse od začetka na tanko pozvedel, po vrsti pisati tebi, častiti Teofil! 4. Da spoznaš gotovost r eci, kterih si se naučil. 5. Bil je v dneh Heroda kralja Judejskega neki duhoven po imenu Zaha- rija. od reda Abijevega; in žena njegova od hčeri Aronovih, in ime jej je bilo Elizabeta. 6. Bila sta pa oba pra¬ vična pred Bogom, in ži¬ vela sta po vseh zapove¬ dih in ustavah Gospodo¬ vih brez madeža. 7. In nista imela o tičk, ker je bila Elizabeta ne¬ rodovitna, in oba sta se bila uže postarala. 8. Zgodi se pa, ko je po 118 SV. LUKA vrsti reda svojega služil pred Bogom, 9. Po navadi duliovstva, zadene ga opravilo, naj vnide v tempelj Gospo¬ dov, da pokadi. 10. In vsa množica ljud¬ stva je bila zunej, in mo¬ lila je v čas kajenja. 11. Prikaže pa mu se an- gelj Gospodov, stoječ na desnej strani kadilnega oltarja. 12. In Zaharija se ustra¬ ši, ko ga ugleda, in groza ga obide. 13. Angelj mu pa reče: Ne boj se, Žaliarija! kajti uslišana je molitev tvoja, in žena tvoja Elizabeta ti bo rodila sina, in imenuj ime njegovo Janez. 14. In bo ti na radost in na veselje, in veliko se jih bo rojstvu njegovemu ra- dovalo. 15. Kajti velik bo pred Gospodom; in vina in močne pijače ne bo pil, in napolnil se bo Duha svetega še v telesu ma¬ tere svoje. 16. In veliko sinov Iz¬ raelskih bo obrnil h Go¬ spodu Bogu njih. E VAN G. 1. 17. In on pojde pred njim z duhom in močjč Elijevo, da obrne srca očetov k otrokom, in ne¬ vernike k razumnosti pra¬ vičnih: da pripravi Go¬ spodu ljudstvo gotovo. 18. Pa reče Zaharija an- gelju: Po čem bom poznal to? kajti jaz sem star, in žena moja se je postarala. 19. In odgovarjajoč an¬ gelj, reče mu: Jaz sem Gabrijel, ki stojim pred Bogom, in poslan sem, naj s teboj govorim, in ti to veselje oznanim. 20. In glej, mutast boš in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgo¬ dilo; ker nisi veroval be¬ sedam mojim, ktere se bodo izpolnile o svojem času. 21. In čakalo je ljudstvo Zaharija; in čudili so se, da se tako dolgo mudi v tempeljnu. 22. Ko pa izide, ni jim mogel govoriti; in spo¬ znajo, da je videl prika¬ zen v tempeljnu: in on jim je pomigaval, in ostal je mutast. 23. In zgodi se, ko se SV. LUKA izpolnijo dnevi službe nje- 1 gove, odide na dom svoj. 24. A po teh dneh je Elizabeta žena njegova spočela, in skrivala se je pet mesecev, govoreč: 25. Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl na me, da odvzeme oponos moj med ljudmi. 26. A šesti mesec pošlje Bog angelja Gabrijela v mesto Galilejsko, ktere- mu je ime Nazaret, 27. K devici zaročenej možu,’, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove; in devici je bilo ime Ma¬ rija. 28. In angelj vnide k njej, in reče: Zdrava, z milostjo obdarovana! Go¬ spod je s teboj; blago¬ slovljena si ti med že¬ nami. 29. Ona pa, ko ga ugleda, prestraši se od besede nje¬ gove, in premišljevala je, kakošen bi bil ta pozdrav. 30. Pa jej angelj reče: Ne boj se, Marija! našla si namreč milost pri Bo¬ gu. 31. In glej, spočela boš v telesu, in rodila boš EAVNG. 1. 119 sina, in imenuj ime nje¬ govo Jezus. 32. Ta bo velik, in ime¬ noval se bo sin najvišega; in dal mu bo Gospod Bog prestol Davida očeta nje¬ govega, 33. In kraljeval bo v hiši Jakobovej vekomaj, in kraljestvu njegovemu ne bo konca. 34. Marija pa reče an- gelju: Kako bo to, ko moža ne poznam? 35. In odgovarjajoč an¬ gelj, reče jej: Sveti Duh bo prišel na te, in moč najvišega te bo obsenčila; za to se bo sveto, ktero se bo rodilo iz tebe, ime¬ novalo sin Božji. 36. In glej, Elizabeta teta tvoja, tudi ona je spočela sina v starosti svojej; in ta mesec jej je šesti, njej, ki jo imenu¬ jejo nerodovitno: 37. Ker ne bo nobene besede pri Bogu, ktera se ne bi mogla izpolniti. 38. Marija pa reče: Glej, dekla sem Gospodova; zgodi mi se po besedi tvojej. In angelj odide od nje. SV. LUKA EVANG. 1. 120 39. Vstavši pa Marija v te dni, odide jadrno na gorenjo stran v mesto Ju¬ dovo. 40. In vnide v liišo Za- harijevo, in pozdravi Eli¬ zabeto. 41. In zgodi' se, ko sliši Elizabeta pozdrav Mari¬ jin, zaigra dete v telesu njenem; in Elizabeta se napolni Duha svetega, 42. In zavpije z močnim glasom, in reče: Blago¬ slovljena si ti med žena¬ mi, in blagoslovljen je sad telesa tvojega. 43. In odkod meni to, da je prišla mati gospoda mojega k meni? 44. Kajti glej, ko je pri¬ šel glas pozdrava tvojega v ušesa moja, zaigralo je dete radostno v telesu mojem. 45. In blagor jej, ktera je verovala; kajti zgodilo se bo, kar jej je rekel Gospod. 46. Pa reče Marija: Du¬ ša moja poveličuje Go¬ spoda, 47. In dub moj se je oveselil v Bogu, zveličarji mojem: 48. Da se je ozrl na po¬ nižanje dekle svoje. Kajti glej, odslej me bodo bla¬ grovali vsi rodovi: 49. Ker mi je storil ve¬ like reči on, ki je mogo¬ čen, in ime njegovo sveto; 50. In usmiljenje nje¬ govo od roda do roda tistim, kteri se ga boje. 51. Pokazal je moč z roko svojo: razkropil je ošabne v mislih srca njih; 52. Vrgel je mogočne s prestola, in povišal je ponižne. 53. Lačne je napolnil z blagom, in bogate je odpravil prazne. 54. Sprejel je Izraela hlapca svojega, da se spomene usmiljenja svo- jega. 55. (Kakor je govoril očetom našim,) Abraha¬ mu in semenu njegovemu na vekomaj. 56. Prebila je pa Marija ž njo kake tri mesece; in vrne se na dom svoj. 57. A Elizabeti se iz¬ polni čas, da porodi, in rodi sina. 58. In sosedje in sorod¬ niki njeni zaslišijo, da je SV. LUKA pokazal Gospod veliko usmiljenje svoje na njej; in radovali so se ž njo. 59. In zgodi se osmi dan, da pridejo deteta obrezovat; in klicali so ga po imenu očeta njego¬ vega, Zakarija. 60. Ali odgovarjajoč mati njegova, reče: Ne, nego imenoval se bo Janez. 61. In reko jej: Nikogar ni v rodovini tvojej, da bi mu bilo tako ime. 62. In pomigavali so očetu njegovemu, kako hoče, da bi ga imenovali. 63. In izprosivši tablico, napiše, govoreč: Janez mu je ime. In vsi se začudijo. 64. In odprla so se usta njegova pri tej priči in jezik njegov, in govoril je, hvaleč Boga. 65. In strah obide vse njih sosede; in po vsej gorenjej Judeji se razgla¬ se vse te reči. 66. In vsi, kteri jih sli¬ šijo, polože jih v srce svoje, govoreč: Kaj neki bo iz tega otroka? In roka Gospodova je bila ž njim. 67. In Zakarija oče nje- EVANG. 1. 121 > gov se napolni Duha sve¬ tega, in prerokuje, govo¬ reč: 68. Blagoslovljen Go¬ spod Bog Izraelov, da je obiskal in odrešil ljud¬ stvo svoje; 69. In nam povzdignil rog zveličanja v hiši Da¬ vida hlapca svojega, 70. (Kakor je govoril z ustmi svetili prerokov svojih, ki so bili od neke- daj:) 71. D« nas ho rešil sovražnikov naših in iz rok vseh, kteri nas mrze: 72. Da stori usmiljenje očetom uašim, in se spo- mene svete zaveze svoje, 73. Prisege, ktero je pri¬ segel Abrahamu očetu našemu, da nam ho dal, 74. Da mu, rešeni iz rok sovražnikov svojih, brez straha služimo, 75. V svetosti in pravič¬ nosti pred njim vse svoje žive dni. 76. In ti, otrok, imeno¬ val se boš prerok najviše- ga: kajti šel boš pred ob¬ ličjem Gospodovim, da mu pripraviš pot; 77. In daš razum z veli- 122 SV. LUKA EVANG. 1. 2. Čanja ljudstvu njegovemu za odpuščanje njih gre¬ hov, 78. Po prisrčnem usmi¬ ljenji Boga našega, po kterem nas je obiskal vzhod z vižave: 79. Da obsije tiste, kteri sede v temi in smrtnej senci; da naravna noge naše na pot miru. 80. A dete je rastlo in se krepčalo v duhu; in bilo je v puščavah do dne, ko se pokaže Izraelu. II. POGLAVJE. Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesar¬ ja Avgusta, naj se popiše ves svet. 2. (To popisovanje prvo bilo je, ko je vladal v Si¬ riji Cirenij.) 3. In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto. 4. Napoti se pa tudi Jo¬ žef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ktero se imenuje Betlehem, (ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,) 5. Da se zapiše z Marijo zaročeno mu ženo, ktera je bila noseča. 6. Zgodi' se pa, ko sta bila tam, da se izpolnijo dnevi, da porodi. 7. In rodi' sina svojega prvenca, in povije ga v plenice, in položi' ga v jasli: ker jima ni bilo prostora v gostivnici. 8. Bili so pa pastirji v tistem kraji, kteri so čuli in na ponočnih stra¬ žah bili pri čredi svojej. 9. In glej, angelj Go¬ spodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih ob¬ sije; in uplašijo se z ve¬ likim strahom. 10. Pa jim angelj reče: Ne bojte se! kajti glej, oznanjam vam veliko ra¬ dost, ktera bo vsemu ljud¬ stvu : 11. Da vam se je rodil danes zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. 12. In to vam bo zna¬ menje: Našli boste dete povito, da leži' v jaslih. 13. In na hip se pokaže z angeljem množica ne- SV. LUKA beške vojske, kteri so Bo¬ ga hvalili, govoreč: 14. Slava na višavah Bogu, iu na zemlji mir; med ljudmi dobra volja. 15. In zgodi se, ko odi¬ dejo angelji od njih na nebo, pa rekč pastirji med seboj: Pojdimo do Betle¬ hema, in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je povedal Gospod. 16. In pridejo jadrno, in najdejo Marijo in Jožefa, in dete, da leži v jaslih. 17. Videvši pa, povedč, kar jim je bilo rečeno za to dete. 18. In vsi, kteri so sli¬ šali, začudijo se temu, kar so jim bili povedali pastirji. 19. A Marija je vse te besede varovala, in zld- gala jih je v srcu svo¬ jem. 20. In vrnejo se pastirji, slaveč in hlaveč Boga za vse., kar so slišali in vi¬ deli, kakor jim je bilo po¬ vedano. 21. In ko se izpolni osem dni, da dete obrežejo, pa mu dadč ime Jezus, ktero je bil imenoval angelj, EVANG. 2. 123 | predno se je še začel v telesu. 22. In ko se izpolnijo dnevi očiščevanja njene¬ ga, po postavi Mojzesovej, prineseta ga v Jeruzalem, da ga postavita pred Go¬ spoda, 23. (Kakor je pisano v postaviGospodovej:,, Vsak samec, kteri odpre ma¬ ternico, posveti naj se Gospodu. “) 24. In da dasta dar po tem, kar je rečeno v po¬ stavi Gospodovej: „Dve grlici ali dva golobiča. “ 25. In glej, bilje človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen, in čakal je tolažbe Izraelove, in Duh sveti je bil v njem. 26. In razodel mu je bil sveti Duh, da ne bo videl smrti, dokler ne vidi Kri¬ stusa Gospoda. 27. In pride v Duhu v tempelj. In ko prineseta roditelja otroka Jezusa, da storita za-nj po šegi postave, 28. Pa ga on vzeme na 124 SV. LUKA naročje svoje, in zahvali Boga, in reče: 29. Sedaj odpuščaš hlap¬ ca svojega, gospod, po besedi svojej v miru: 30. Ker so videle oči' moje zveličanje tvoje, 31. Ktero si pripravil pred obličjem vseh naro¬ dov; 32. Luč za razsvetljenje poganov, in slavo naroda tvojega Izraelskega. 33. A Jožef in mati nje¬ gova sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34. In blagoslovi ju Si¬ meon, in reče Mariji ma¬ teri njegovej: Glej, ta je postavljen na pad in vsta¬ jenje mnogim v Izraelu, iu za znamenje, kteremu se bo nasprotovalo: 35. (A tebi samej bo pa prebodel meč dušo!) da se odkrijejo iz mnogih src misli. 36. Iu bila je prerokinja Ana, hči Fanuelova, od rodil Azerjevega: ta je bila zeld stara, in sedem let je bila živela z možem po devištvu svojem; 37. In vdova okoli štiri EV ANG. 2. in osemdesetih let, ktera ni odhajala od tempeljna, in je s postom in mo¬ litvami služila Bogu noč in dan. 38. In ta ravno tisti čas pristopi, in hvalila je Gospoda, in govorila je o njem vsem, kteri so ča¬ kali odrešenja v Jeruza¬ lemu. 39. In ko vse po postavi Gospodovej dopolnijo, vr¬ nejo se v Galilejo, v me¬ sto svoje Nazaret. 40. A dete je rastlo, in krepčalo se je v duhu, in napolnjevalo se je mo¬ drosti; in milost Božja je bila ž njim. 41. In hodila sta rodi¬ telja njegova vsako leto v Jeruzalem o velikonoč¬ nem prazniku. 42. In ko mu je bilo dvanajst let, in sta bila šla v Jeruzalem po nava¬ di praznika, 43. In sta dni dokončala, ko sta se onadva vračala, ostal je deček Jezus v Je¬ ruzalemu. In tega ni ve¬ del Jožef in mati nje¬ gova. 44. Misleč pa, da je pri SV. LUKA E VAN G. 2. 3. 125 druščini, prešla sta dan hoda, in iskala sta ga pri sorodnikih in pri znan¬ cih. 45. In ko ga nista našla, vrneta se v Jeruzalem, iskajoč ga. 46. In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v tempeljnu, da sedi .sredi učenikov, ter jih posluša, in jih jprašuje. 47. Čudili pa so se vsi, Meri so ga poslušali, raz¬ umu njegovemu in odgo¬ vorom njegovim. 48. In ko ga ugledata, zavzemeta se; in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala. 49. Pa jima reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je očeta mo¬ jega? 50. In ona nista razu¬ mela besede, ktero jima je_ rekel. 51. Ter snide ž njima, jp pride v Nazaret; in bil jima je pokoren. In mati n jegova je varovala vse te besede v srcu svojem. 52. In Jezus je napre¬ doval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in ljudeh. III. POGLAVJE. Petnajstega pa leta vla¬ de cesarja Tiberija, ko je bilPontijskiPilatpoglavar v Judeji, in Herod četrtnih v Galileji, a Filip brat nje¬ gov četrtnik v Itureji in Trahonitskej pokrajini, in Lizanija četrtnik v Abileni, 2. Za velikih duhovnov Ana in Kajfa: reče Bog Janezu Zaharijevemu si¬ nu v puščavi, 3. Ter pride v vso oko¬ lico Jordansko, oznanju¬ joč krst pokore za odpu¬ ščanje grehov; 4. Kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka, kteri pravi: „Glas vpijočega v puščavi: Pri¬ pravite pot Gospodov; poravnajte steze njegove. 5. Vsaka dolina naj so izpolni, in vsaka gora in grič naj se zniža; in kar je krivo, bodi raven pot, in ostra pota naj bodo gladka. 126 SV. LUKA 6. In vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje.“ 7. Govoril je torej mno¬ žicam, Mere so izhajale, da bi jih krstil: Gadja zalega! kdo vam je poka¬ zal, kako boste ubežali prihodnjej jezi? 8. Rodite torej vreden sad pokore; in ne zače¬ njajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abraha¬ ma; kajti pravim vam, da more Bog iz tega ka¬ menja obuditi Abrahamu sinove. 9. Uže pa tudi sekira drevju pri korenini stoji: vsako torej drevo, ktero ne rodi dobrega sadri, posekalo se bo in vrglo na ogenj. 10. In vpraševale so ga množice, govoreč: Kaj naj torej storimo? 11. Odgovarjajoč pa, veli jim: Kdor ima dve suknji, poda naj tistemu, kteri nima; in kdor ima hrane, stori naj enako. 12. Pridejo pa tudi mi- tarji, da bi jih krstil, in reko mu: Učenik, kaj naj storimo? 13. On jim pa reče: Nič EVANG. 3. več ne tirjajte, nego kar vam je ukazano. 14. Vpraševali so ga pa tudi vojaki, govoreč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikogar ne bijte, in ne ovajajte; in bodite zadovoljni s plačo svojo. 15. Ko je pa ljudstvo čakalo, in so vsi premiš¬ ljevali v srcih svojih za Janeza, če ni ne mara on Kristus, 16. Odgovori Janez vsem, govoreč: Jaz vas z vodo krščujem; gre pa močneji od mene, kteremu nisem vreden odvezati jermena na obutalu njegovem: On vas bo krstil z Duhom svetim in ognjem. 17. Komur je lopata v roki njegovej, in bo oče¬ dil gumno svoje; in po¬ spravil bo pšenico v žitni¬ co svojo, a plevo bo spa- lil z neugasljivim og¬ njem. 18. In tako je še veliko drugega napominjal in oznanjeval ljudstvu. 19. Herod pa četrtnik, ker ga je svaril za voljo Herodijade žene Filipa SV. LUKA brata njegovega, in za vse, kar je hudega storil Herod, 20. Stori vrh vsega tudi to, in zapre Janeza v ječo. 21. Zgodilo se pa je, ko se je krščevalo vse ljud¬ stvo, in se je Jezus krstil in je molil: da se je od¬ prlo nebo, 22. In je sešel sveti Duh v telesnej podobi ko golob na-nj, in se je glas z neba oglasil, govoreč: Ti si sin moj ljubljeni, ti si po nroj e j volji. 23. In ta Jezus je pri¬ čenjal kako trideseto leto, sin, kakor se je mislilo, Jožefa, sina Helijevega, 24. Sina Matatovega, si¬ na Levijevega, sina Mel- hijevega, sina Janovega, sina Jožefovega, 25. Sina Matatijevega, sina Amosovega, sina Naumovega, sina Eslije- vega, sina Nangejevega, 26. Sina Maatovega, si¬ na Matatijevega, sina Se¬ dejevega, sina Jožefove¬ ga, sina Judovega, 27. Sina Joanovega, si¬ na Kesovega, sina Zoro- EVANG. 3. 127 babeljnovega, sina Salati- jelovega, sina Nerijevega, 28. Sina Melhijevega, sina Adijevega, sina Ko- zamovega, sina Elmoda- movega, sina Erovega, 29. Sina Jozejevega, si¬ na Elijezerjevega, sina Jorimovega, sina Mata¬ tovega, sina Levijevega, 30. Sina Simeonovega, sina Judovega, sina Jo¬ žefovega, sina Jonanove- ga, sina Elijahimovega, 31. Srna Melejevega, sina Majnanovega, sina Matatajevega, sina Na- tanovega, sina Davido¬ vega, 32. Sina Jesejevega, si¬ na Obedovega, sina Boo- zovega, sina Salmono- vega, sina Naasonovega, 33. Sina Aminadabove- ga, sina Aramovega, si¬ na Ezronovega, sina Fa- resovega, sina Judovega, 34. Sina Jakobovega, srna Izakovega, sina Abra¬ hamovega, sma Taro vega, sina Nahorovega, 35. Sina Saruhovega, sina Bagavovega, sina Falekovega, sina Eberje- vega, sina Salovega, 128 SV. LUKA EVANG. 3. 4. 36. Sina Kajnanovega, sina Arfaksadovega, sina Semovega, sina Noetove¬ ga sina Lamehovega, 37. Sina Matuzalovega, sina Enohovega, sina Ja- redovega, sina Maleleelo- vega, sina Kajnanovega, 38. Sina Enosovega, si¬ na Setovega, sina Ada¬ movega, in ta je bil Božji. IV. POGLAVJE. Jezus pa, svetega Duha poln, vrne se od Jorda¬ na; in odpelje ga Duh v puščavo. 2. In štirideset dni ga je izkušal hudič. In ni¬ česar ni jedel v teh dneh; in ko minejo, potem po¬ stane lačen. v 3. In reče mu hudič: Če si sin Božji, reci te¬ mu kamenu, naj posta¬ ne kruh. 4. In odgovori mu Je¬ zus, govoreč: Pisano je: „Ne bo živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi Božjej.“ 5. In popeljavši ga hu¬ dič na visoko goro, po¬ kaže mu vsa kraljestva sveta v pičici časa. 6. In reče mu hudič: Tebi bom dal vso to ob¬ last in njih slavo; kajti menije izročena, in dam jo, komurkoli jo hočem. 7. Ti torej če se po¬ kloniš pred menoj, tvoje bo vse. 8. In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Poberi se od mene, satan! Kajti pisa¬ no je: „Poklanjaj se Go¬ spodu Bogu svojemu, in njemu edinemu služi.“ 9. In pelje ga v Jeru¬ zalem, in postavi ga na vrh tempeljna, in reče mu: Če si sin Božji, vrzi se odtod dol; 10. Kajti pisano je: „Angeljem svojim bo za¬ povedal za te, naj te va- rujejo; 11. In vzeli te bodo na roke, da se kje z nogo svojo ne udariš o kamen.“ 12. In odgovarjajoč, re¬ če mu Jezus: Povedano je: „Ne izkušaj Gospo¬ da Boga svojega. “ 13. In končavši hudič vso izkušnjavo, odide od njega do časa. 14. In vrne se Jezus z močjd duhovno v Ga- SV. LUKA lilejo; in glas o njem iz¬ ide po vsem okolnem kraji. 15. In on je učil po njih shajališčih, in vsi so ga slavili. 16. In pride v Nazaret, kjer je odrastel; in vnide po navadi svojej, vsobotni dan, v shajališče, in vsta¬ ne da bere. 17. In dad<5 mu bukve Izaija preroka; in ko raz- gane bukve, najde mesto, kjer je bilo pisano: 18. „Duh Gospodov je na meni: za to, ker me je pomazilil; da oznanim evangelj ubogim, poslal meje, da uzdravim potrte v srcu, da oznanim jetni¬ kom, da se bodo izpustili, in slepcem, da bodo spre¬ gledali, da izpustim suž¬ nje v svobodo, 19. Da oznanim prijetno leto Gospodovo." 20. In zgane bukve, in dš strežaju, in sede; in vsi v shajališči so gledali na-nj. 21. In začne jim govori¬ ti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših. . 22. In vsi so mu pričali, in čudili so se besedam EVANG. 4. 129 milosti, ktere so izhajale iz ust njegovih, in govorili so: Ali ni ta sin Jožefov? 23. In reče jim: Gotovo mi boste povedali to pri¬ liko : Zdravnik, uzdravi se sam! Karkoli smo slišali, da se je zgodilo v Kaper- naumu, stori tudi tu v do¬ movini svojej. 24. Keče pa: Resnično vam pravim, da ni noben prerok prijeten v domovi¬ ni svojej. 25. Ali v resnici vam pravim, da je bilo veliko vdov v dneh Elija v Iz¬ raelu, ko se je nebo za¬ prlo tri leta iu šest mese¬ cev, tako, daje nastala ve¬ lika lakota po vsej zemlji; 26. In k nobenej od njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto Sidonsko k ženi vdovi. 27. In veliko gobavcev je bilo za Eliseja preroka v Izraelu; in nobeden od njih se ni očistil, razen Naaman Sirijan. 28. Iu vsi v shajališči se napolnijo jeze, ko to sli¬ šijo. 29. In vstavši, izženč ga ven iz mesta, in odpeljejo 9 130 SV. LUKA ga na vrh gore, na kterej je bilo njih mesto sezi¬ dano, da bi ga dol pahnili. 30. Ali on prejde posredi njih, in odide. 31. In snide v Kaper- naum mesto Galilejsko; in učil jih je ob sobotah. 32. In čudili so se nauku njegovemu, ker je bila beseda njegova silna. 33. In v shajališči je bil človek, kteri je imel neči¬ stega duha hudičevega, in zakriči z močnim glasom, 34. Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Prišel si, da bi nas pogubil? Poznam te, kdo si — svetnik Božji. 35. In zapreti mu Jezus, govoreč: Umolkni, in izidi iž nj ega! In trešči ga hudič na sredo, in izide iž njega, in nič ga ni oškodoval. 36. In obide jih groza vse, in pomenkovali so se med seboj, govoreč: Ka- košna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, ter iz¬ hajajo? 37. In razglasi se glas o njem po vsem okolnem kraji. EVANG. 4. 38. Vstavši pa iz shaja¬ lišča, vnide v hišo Simo¬ novo. Tašča pa Simonova imela je hudo mrzlico; in zaprosijo ga za njo. 39. In stoječ nad njo, zapreti mrzlici, in pusti jo; in precej je vstala, ter jim je stregla. 40. Ko je pa solnce za¬ hajalo, vsi, kteri so imeli bolnike z različnimi bo¬ leznimi, dovažali so jih k njemu; a on je na vsakega od njih pokladal roke, ter jih je uzdravljal. 41. Izhajali pa so tudi hudiči iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Kristus sin Božji. In grozeč se, ni jim dal govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus. 42. Ko se pa zdani, izide, in odide na samoten kraj; in ljudstvo gaje iskalo, in pridejo k njemu, in pri- državali so ga, da ne bi šel od njih. 43. On jim pa reče: Tudi drugim mestom moram oznanjevati evangelj o kraljestvu Božjem; kajti za to sem poslan. 44. In oznanjeval je po shajališčih Galilejskih. SV. LUKA V. POGLAVJE. Zgodi se pa, ko ga ljud¬ stvo obsuje, da bi poslu¬ šali besedo Božjo, pa je on stal pri jezeru Gene- zaretskem. 2. In ugleda dve ladji, da stojite ob jezeru; a ri¬ biči so bili izšli iž njih in so izpirali mreže. 3. In stopivši v eno od ladij, ktera je bila Simo¬ nova, zaprosi ga, naj malo odrine od kraja; ter sede, in učil je iz ladje ljudstvo. 4. A ko neha govoriti, reče Simonu: Odrini na globoko, in vrzite mreže svoje na lov. 5. In odgovarjajoč Simon, reče mu: Učenik, vso noč smo se trudili, in nič ni¬ smo vjeli; ali po besedi tvojej vrgel bom mrežo. 6. In storivši to, zajemč veliko število rib; trgala pa jim se je mreža, L Ter pomignejo tova¬ rišem, kteri so bili v dru- gej ladji, naj jim pridejo pomagat. Ter pridejo, in napolnijo obe ladji, da ste se topili. EVANG. 5. 131 8. Videvši pa to Simon Peter, pade h kolenom Je¬ zusovim, govoreč: Izidi od mene, ker sem človek grešnik, gospod! 9. Kajti groza je bila obšla njega in vse, kteri so bili ž njim, od vlaka rib, ki so ga bili zajeli. 10. Ravno tako pa tudi Jakoba in Janeza, sinova Zebedejeva, ktera sta bila tovariša Simonova. Pa reče Jezus Simonu: Ne boj se! odslej boš ljudi lovil. 11. In potegnivši ladjo h kraju, popuste vse, in odidejo za njim. 12. In zgodi se, ko je bil v enem mestu, in glej, mož ves'v gobi; in ugle- davši Jezusa, pade na obraz, in prosil ga je, go¬ voreč: Gospod, če hočeš, moreš me očistiti. 13. In stegnivši roko, dotakne se ga, in reče: Hočem, očisti se! In pre¬ cej je odšla goba od njega. 14. In on mu naroči, naj nikomur ne pove; nego pojdi, reče mu, pokaži se duhovnu, in prinesi za očiščenje svoje, kakor je 9 * 132 SV. LUKA ukazal Mojzes, njim za pričo. 15. Ali razglaševala se je le še s tem bolj govorica o njem; in stekalo se je veliko ljudstva, da bi ga poslušali, in da bi jih uzdravljal od njih bo¬ lezni. 16. A on je odhajal v puščave in je molil. 17. In zgodi se en dan, in on je učil; in sedeli so tam Farizeji in učeniki postave, kteri so bili prišli iz vseh vasi Galilejskih in Judejskih in Jeruzalema; in moč Gospodova je bi¬ la, da jih je uzdravljala. 18. In glej, možje pri¬ nesti na odru človeka, kte¬ ri je bil mrtvouden, in iskali so, kako bi ga vnesli in položili pred-nj. 19. In ko ne najdejo, kod bi ga vnesli, za voljo ljudstva, zlezejo na stre¬ ho, in skozi skodle spuste ga z odrom na sredo pred Jezusa. 20. In videvši njih vero, reče mu: Človek, odpu¬ ščajo ti se grehi tvoji. 21. Pa začno premišlja¬ ti pismarji in Farizeji, EVANG. 5. govoreč: Kdo je ta, da preklinja Boga? Kdo more odpuščati grehe, razen edini Bog! 22. Spoznavši pa Jezus njih misli, odgovori in jim reče: Kaj premišljate v srcih svojih? 23. Kaj je laže, reči: Od¬ puščajo ti se grehi tvoji? ali reči: Vstani in hodi? 24. Da boste pa vedeli, da ima oblast sin človečji na zemlji odpuščati grehe, (reče mrtvoudnemu:) Te¬ bi pravim, vstani in vzemi oder svoj, in pojdi na dom svoj. 25. In precej vstane pred njimi, in vzeme, na čemer je ležal, in odide na dom svoj, hvaleč Boga. 26. In groza obide vse, in hvalili so Boga, in na¬ polnijo se strahu, govo¬ reč: čudne reči smo videli danes. 27. In po tem izide, in ugleda mitarja, po imenu Levija, da sedi na mitnici, in reče mu: Pojdi za me¬ noj! 28. In pustivši vse, vsta¬ ne in odide za njim. 29. In napravi mu Levij SV. LUKA EVANG. 5. 6. 133 veliko pojediajo v hiši svojej; in bila je velika množica mitarjev, in dru¬ gih, kteri so ž njimi sedeli za mizo. 30. In godrnjali so pis- marji in Farizeji, govoreč učencem njegovim: Za kaj z mitarji in grešniki jeste in pijete? 31. In odgovarjajoč Je¬ zus, reče jim: Ne potre¬ bujejo zdravi zdravnika, nego bolni. 32. Nisem prišel klicat pravičnih, nego grešnike na pokoro. 33. A oni mu rek/>: Po kaj se učenci Janezovi pogostoma postijo, in mo¬ lijo, tako tudi Farizejski; tvoji pa jedd in pijejo? 34. On jim pa reče: Mo¬ rete li storiti, Ja bi se svatje, dokler je ženin ž njimi, postili? _ 35. Prišli bodo pa dnevi, in ko jim se bo ženin od¬ vzel, tedaj se bodo postili v tistih dneh. 36. Pravil jim je pa tudi priliko: Nikdor zaplate od nove obleke ne prišiva na staro obleko; sicer bo tudi novo razdrl, in starej se ne prilega zaplata od nove. 37. In nikdor ne deva novega vina v stare me¬ hove; sicer predere vino nove mehove, in ono se izlije, in mehovi se po¬ kaže; 38. Nego novo vino se mora v nove mehove vli- jati, in oboje se ohrani. 39. In kdor je pil staro, nikdar ne če precej no¬ vega; ker pravi: Staro je bolje. VI. POGLAVJE. Zgodi se pa prvo soboto drugega dne, da je šel skozi setve; in trgali so učenci njegovi klasje, in meli so ga z rokami, ter jedli. 2. Nekteri pa od Fari¬ zejev rekč jim: Za kaj delate, kar se ne sme de¬ lati ob sobotah? 3. In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Ali niste brali tega, kar je storil David, ko se je bil ulakotil on in kteri so bili ž njim? 4. Kako je šel v hišo Božjo, in je postavljene 134 SV. LUKA kruhe vzel in snedel, in dal tudi tistim, kteri so bili ž njim: kterih ne sme nikdor jesti, razen edini duhovni? 5. In reče jim: Sin člo- večji je gospodar tudi so¬ bote. 6. Zgodi se pa tudi v drugo soboto, da vnide v shajališče, ter je učil. In bil je tam človek, in desna roka mu je bila suha. 7. Pismarji in Farizeji so pa pazili na-nj, če ga bo v soboto uzdravil: da bi našli tožbo zoper njega. 8. A on je vedel njih misli, in reče človeku, kteri je imel suho roko: Vstani, in stopi na sredo! In on vstane in se vstopi. 9. Tedaj jim Jezus reče: Vprašal vas bom, kaj velja ob sobotah, dobro delati ali hudo delati? dušo oteti ali pogubiti? 10. In pogledavši na vse njih, reče človeku: Stegni roko svojo! In on stori tako. In zdrava je bila roka njegova kakor dru¬ ga. 11. A oni postanejo to- EVANG. 6. gote vsi neumni, in po¬ menkovali so se med seboj, kaj bi storili Je¬ zusu. 12. Zgodi' se pa v te dni, da izide na goro molit; in vso noč je premolil v molitvi Bož- jej. 13. In ko se zdani, po¬ kliče učence svoje; in izvoli jih izmed njih dva¬ najst, kterim tudi ime aposteljni da: 14. Simona, kteremu tu¬ di da ime Peter, in An¬ dreja brata njegovega, Jakoba in Janeza, Filipa in Jerneja, 15. Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejevega in Si¬ mona, ki se imenuje Zelot, 16. Juda Jakobovega, in Juda Iškarijana, kteri je tudi postal izdajavec. 17. Ter snide ž njimi, in ustavi se na ravnem polji, in truma učencev njego¬ vih, in velika množica ljudstva iz vse Judeje in iz Jeruzalema, in primorja Tirskega in Sidonskega., kteri so bili prišli, da bi ga slišali, in da bi jih uzdravil od njih bolezni, SV. LUKA EVANG. 6. 135 18. In ktere so mučili nečisti duhovi; in ozdrav¬ ljali so se. 19. Iu vse ljudstvo je iskalo, da bi se ga doti¬ kali; kajti moč je iž njega izhajala, in uzdravljala je ; vse. 20. In on povzdignivši oči svoje na učence svoje, pravil je: Blagor vam ubogim, ker vaše je kra- : ljestvo Božje. 21. Blagor vam, kteri ste sedaj lačni, ker se boste nasitili. Blagor vam, kte-! ri sedaj jokate, ker se boste smejali. 22. Blagor vam, kedari vas bodo ljudje mrzili, in kedar vas bodo izobče-. vali, in sramotili, in raz- glaševali ime vaše za hu¬ dobno, za voljo sinu člo- večjega. 23. Radujte se tisti dan ! in poskakujte; kajti ve- 1 liko je plačilo vaše na nebu. Ravno tako namreč j so delali prerokom oče- | tj e njih. 24. Ali gorje vam bo¬ gatim! kajti prejeli ste tolažbo svojo. 25. Gorjč vam, kteri ste nasiteni! kajti lačni boste. Gorje vam, kteri se sedaj smejate! kajti žalovali boste in jokali. 26. Gorje vam, kedar bodo dobro o vas govo¬ rili vsi ljudje! kajti ravno tako so delali lažnjivim prerokom očetje njih. 27. Ali vam, kteri po¬ slušate, pravim: Ljubite sovražnike svoje; delaj¬ te dobro jem, kteri vas mrze; 28. Blagoslovite te, kte¬ ri vas preklinjajo; in molite za te, kteri vas ob¬ rekujejo. 29. Kdor te udari po enem licu, nastavi mu tudi drugo; in kdor ti vzeme plašč, ne brani mu tudi suknje ne. 30. Vsakemu, kdor te prosi, daj: iu od tega, kdor tvoje vzeme, ne tir- jaj nazaj. 31. In kakor hočete, da bi ljudje vam storili, ravno tako storite tudi vi njim. 32. In če boste ljubili tiste, kteri ljubijo vas, kakošno boste imeli mi¬ lost? Saj tudi grešniki 136 SV. LUKA ljubijo tiste, kteri ljubijo njih. 33. Iu če boste dobro delali tistim, kteri dobro delajo vam, kakošno bo¬ ste imeli milost? Saj tu¬ di grešniki delajo ravno tako. 34. In če boste posoje- vali tistim, od kterih upa¬ te, da boste prejeli, ka¬ košno boste imeli milost? Saj tudi grešniki grešni¬ kom p os oj ujej 6, da prej¬ mi 6 enako. 35. Nego ljubite sovraž¬ nike svoje, in delajte do¬ bro in posojujte, ne priča- kovaje uičesar; in veliko vam bo plačilo, in sinovi boste najvišega: kajti on je dobrotljiv tudi neliva- ležnežem in hudobnežem. 36. Bodite torej usmi¬ ljeni, kakor je tudi oče vaš usmiljen. 37. In ne sodite, in ne bo vam se sodilo. Ne obsojajte, ter ne boste obsojeni. Odpuščajte, in odpustilo vam se bo. 38. Dajajte, in dalo vam se bo: mero dobro, na¬ tlačeno in potreseno in zvrhano, dali vam bodo EVANG. 6. na naročje vaše. S kakor- šno namreč mero merite, s takošno vam se bo od¬ merjalo. 39. In pove jim priliko: More li slepec slepca vo¬ diti? Ne bosta li oba v jamo padla? 40. Ni ga učenca nad učenika svojega; nego kdorkoli se izuči, bode ka¬ kor učenik njegov. 41. Kaj pa vidiš troho, ki je v očesu brata tvoje¬ ga, bruna pa, ki je v očesu tvojem, ne čutiš? 42. Ali kako moreš reči bratu svojemu: Brat, čaj, da izderem troho, ki je v očesu tvojem, ko sam bruna, ki je v očesu tvo¬ jem, ne vidiš? Hinavec! izmi najprej bruno iz oče¬ sa svojega, in tedaj boš pregledal, da izmeš troho, ki je v očesu brata tvo¬ jega. 43. Ni ga namreč dreve¬ sa dobrega, da bi rodilo slab sad; tudi slabega drevesa ne, da bi rodilo dober sad. 44. Kajti vsako drevo se po sadu svojem pozni S trnja namreč ne berd smo- 137 SV. LUKA EVANG. 6. 7. kev, in z robidja ne trga¬ jo grozdja. 45. Dober človek prina¬ ša iz dobrega zaklada srca svojega dobro; in hudo¬ ben človek prinaša iz hu¬ dobnega zaklada srca svo¬ jega hudobno: kajti usta njegova govore od preo¬ bilnosti srca. 46. Kaj pa me imenu¬ jete: Gospod, gospod! pa ne delate, kar pravim ? 47. Vsak, kdor gre k meni in sliši moje besede in jih izpolnjuje, pokazal vam bom, komu je podo¬ ben. 48. Podoben je človeku, kteri je zidal hišo, in je izkopal in izdolbel, in po¬ stavil temelj na skalo; in ko je nastala povodenj, udarila je reka v tisto hišo, in ni je mogla pre¬ makniti: kajti bila je po¬ stavljena na skalo. 49. A kdor sliši in ne stori, podoben je človeku, kteri je sezidal hišo na zemlji brez temelja; na ktero je udarila reka: in precej je padla, in bila je podrtija te hiše velika. VIL POGLAVJE. A ko je končal vse te besede pred ljudstvom, vnide v Kapernaum. 2. Nekemu stotniku pa je bil hlapec bolan, kte- rega je rad imel, in je umiral. 3. In slišavši za Jezusa, pošlje k njemu stareši¬ ne Judovske, proseč ga, naj bi prišel, da bi mu uzdravil hlapca. 4. Oni pa, ko so prišli k Jezusu, prosili so ga silno, govoreč: Gotovo je vreden, da mu to storiš; 5. Ker ljubi narod naš, in shajališče nam je sezi¬ dal on. 6. A Jezus je šel ž nji¬ mi. In ko uže ni bil daleč od hiše, pošlje k njemu stotnik prijatelje, govoreč mu: Gospod, ne trudi se! nisem namreč vreden, da vnideš pod streho mojo. 7. Za to tudi same¬ ga sebe nisem vrednega štel, da bi prišel k tebi: nego reci z besedo, in ozdravel bo hlapec moj. 8. Kajti tudi jaz sem 138 SV. LUKA človek pod oblast po¬ stavljen, in imam pod se¬ boj vojake: pa velim te¬ mu: Pojdi! in gre; in drugemu: Pridi! iu pride; in hlapcu svojemu: Stori to! in stori. 9. Slišavši pa to Jezus, začudi mu se; in obrnivši se, reče ljudstvu, ktero je šlo za njim: Pravim vam, da tudi v Izraelu nisem našel tolike vere. 10. In vrnivši se domii, kteri so bili poslani, naj¬ dejo hlapca, kteri je bil bolan, da je zdrav. 11. In zgodi se po tem, da je šel v mesto, ktero se imenuje Naiu; in šlo je ž njim veliko učencev nje¬ govih, in veliko ljudstva. 12. Ko se pa približa vratom mestnim, in glej, nesli so ven mrliča, sina edinca matere njegove; in ona vdova; in ljudi iz mesta je bilo veliko ž njo. 13. In ko jo Gospod ugleda, zasmili mu se, in reče jej: Ne jokaj! 14. In pristopivši, do¬ takne se odra; (a tisti, kteri so nosili, ustavijo EVANG. 7. se;) ter reče: Mladenič, tebi pravim, vstani! 15. Iu usede se mrlič, in začne govoriti: in dž ga materi nj ego vej. 16. Obide pa jih groza vse, in hvalili so Boga, govoreč: Prerok velik je vstal med nami; in: Ob¬ iskal je Bog ljudstvo svoje. 17. In razglasi se ta be¬ seda o njem po vsej Ju¬ deji, in po vsem okolnem kraji. 18. In sporočili so Ja¬ nezu učenci njegovi za vse to. 19. In poklicavši Janez dva od učencev svojih, pošlje k Jezusu, govoreč: Ti li si tisti, kteri ima priti, ali naj drugega ča¬ kamo ? 20. Ko torej moža pri¬ deta k Jezusu, rečeta: Janez Krstnik naju je poslal k tebi, govoreč: Ti li si tisti, kteri ima priti, ali naj drugega ča¬ kamo ? 21. Ravno ta čas pa u- zdravil jih je veliko od bo¬ lezni in muk in duhov SV. LUKA hudobnih., iu mnogim slepcem je dal vid. 22. In odgovarjajoč Je¬ zus, reče jima: Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala; da slep¬ ci spregledujejo, hromi hodijo, gobavci da se očiščajo, gluhi da slišijo, mrtvi da vstajajo, ubogim da se oznaujuje evangelj: 23. In blagor mu, kdor se ne pohujša od mene. 24. In ko sta poslanca Janezova odšla, začne go¬ voriti ljudstvu o Janezu: Koga ste izšli v puščavo gledat? trst, l^terega ve¬ ter maje? 25. Ali koga ste izšli gledat? človeka v mehko obleko oblečenega? Glej, kteri se v gosposko oble¬ ko oblačijo in v slasti žive, ti so po dvorih kra¬ ljevih. 26. Ali koga ste izšli gledat? preroka? Da, pravim vam, in še več ko preroka. 27. Ta je, za kogar je pisano: „Glej, jaz poši¬ ljam angelja svojega pred obličjem tvojim, kteri bo EVANG. 7. 139 pripravil pot tvojo pred teboj. “ 28. Kajti pravim vam, da nobeden izmed roje¬ nih od žen ni veči pre¬ rok od Janeza Krstnika; a kdor je najmanji v kra¬ ljestvu Božjem, veči je od njega. 29. In vsi ljudje, kteri so to slišali, in mitarji, opravičili soBoga,krstivši se s'krstom Janezovim. 30. A Farizeji in učeni¬ ki postave zavrgli so svet Božji sami zoper sebe, in niso se dali krstiti od njega. 31. Ter reče Gospod: Komu torej bom primeril ljudi tega rodu? in komu so podobni? 32. Podobni so otrokom, kteri po ulici posedajo, in vpijejo: Piskali smo vam, in niste plesali; tar¬ nali smo vam, in niste jokali. 33. Kajti prišel je Ja¬ nez Krstnik, iu ne je kru¬ ha in ne pije vina, pa pra¬ vite: Hudiča ima! 34. Prišel je sin človečji, in je in pije, pa pravite: 140 SV. LUKA EVANG. 7. Glej ga človeka požeruha iu pijanca, prijatelja mi- tarjev in grešnikov! 35. In opravičili so mo¬ drost vsi nje otroci. 36. Prosil pa ga je eden od Farizejev, naj bi jedel ž njim; ter vnide v hišo Fari¬ zejevo, in sede za mizo. 37. In glej, žena v me¬ stu, ktera je bila grešni- ca, ko je bila zvedela, da sedi za mizo v hiši Fari- zejevej, prinese sklenico mire, 38. In stoječ zadej pri nogah njegovih, začne opirati noge njegove s solzami, in z lasmi z glave svoje jih je otirala, in po- Ijubovala je noge njegove, in mazilila jih je z miro. 39. Ko pa ugleda to Farizej, kteri gaje bil po¬ vabil, reče sam s seboj, go¬ voreč: Ta ko bi bil pre¬ rok, vedel bi, kdo in ka- košna je žena, ktera se ga dotika; kajti grešnicaje. 40. In odgovarjajoč Je¬ zus , reče mu: Simon! imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, p o vej! 41. Dva dolžnika je imel neki upnik; eden je bil dolžen pet sto srebrnikov, a drugi petdeset. 42. Ker pa nista imela s čim plačati, odpusti dolg obema. Povej torej, kteri od nju ga bo bolj ljubil? 43. Odgovarjajoč pa Si¬ mon, reče: Menim, da . tisti, kteremu je več od¬ pustil. On mu pa reče: Prav si odgovoril. 44. In obrnivši se k ženi, reče Simonu; Vidiš to ženo? Prišel sem v hišo, vode mi nisi podal na noge; a ta mi je s solza¬ mi oprala noge, in z las¬ mi z glave svoje jih je otrla. • 45. Poljubca mi nisi dal; ta pa, odkar sem prišel noter, ni nehala poljubo- vati nog mojih. 46. Z oljem glave moje nisi pomazal; a ta mi je z miro pomazala noge. 47. Za to ti pravim: Od¬ puščajo jej se mnogi gre¬ hi njeni; kajti imela je veliko ljubezen: a komur se malo odpušča, malo ljubi. 48. In reče jej: Odpu¬ ščajo ti se grehi. 49. Pa začnd, kteri so ž SV. LUKA EVANG. 7. 8. 141 njim sedeli za mizo, go¬ voriti v sebi: Kdo je ta, ki tudi grehe odpu¬ šča? 50. Ter reče ženi: Vera tvoja ti je pomogla; poj¬ di v miru. Vin. POGLAVJE. In zgodi' se po tem, in on je hodil po mestih in vaseh, učeč in oznanjujoč evangelj o kraljestvuBož- jem; in dvanajsteri ž njim, 2. In nektere žene, kte- re so uzdravljene bile od duhov hudobnih in od bolezni, Marija, ki se imenuje Magdalena, iz ktere je bilo sedem hudi¬ čev izšlo, 3. Joana žena Huza pri- stavnika Herodovega, in Suzana, in drugih veliko, ktere so mu služile z imenjem svojim. 4. Ko se je pa veliko ljudstva sešlo, in tistih, kteri so iz mest prihajali k njemu, pove jim v pri¬ liki: 5. Izšel je sejavec se¬ jat seme svoje; in ko je sejal, eno je padlo po- j leg ceste, in pogazilo se je, in tiče nebeške so ga pozobale. 6. In drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, usahnilo je, ker ni imelo vlage. 7. In drugo je padlo sredi trnja, in trnje je zrastlo, in udušilo ga je. 8. In drugo je padlo na dobro zemljo, in ko je pognalo, doneslo je sto¬ teri sad. Ko je to pravil, klical je: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 9. Vpraševali pa so ga učenci njegovi, govoreč: Kakošna bi bila ta pri¬ lika? 10. On pa reče: Vam je dano, da spoznate skriv¬ nosti kraljestva Božjega; drugim pa v prilikah, da gledajo in ne vidijo, ter slišijo in ne umejo. 11. Ta prilika pa je: Seme je beseda Božja: 12. A kteri so poleg ceste posejani, ti so, kte¬ ri slišijo: ali potem pri¬ de hudič in vzeme be¬ sedo iz srca njih, da ne bi verovali in zveličali se. 142 SV. LUKA 13. A kteri so na skalo posejani, ti, kteri besedo, ko so jo slišali, z vese¬ ljem sprejemajo; in ti korenine nimajo, kteri ne¬ kaj naša verujejo, a v čas izkušnjave odpadejo. 14. Kar je pa v trnje padlo, to so ti, kteri sli¬ šijo: ali ker za skrbmi' in bogatstvom in slastmi življenja hodijo, uduše se, in ne donašajo sadu. 15. Kar je pa na dobro zemljo padlo, to so ti, kteri v dobrem in blagem srcu varujejo besedo, kte- ro so slišali, in donašajo sad v trpljenji. 16. Nikdor pa sveče, ko jo prižge, ne skrije pod mernik, ali dene pod po¬ steljo; nego postavi jo na svečnik, da ti, kteri vha- jajo, vidijo luč. 17. Kajti nič ni prikri¬ tega, kar se ne bo razo¬ delo; tudi skrivnega ne, kar se ne bo zvedelo in na svetlo prišlo. 18. Glejte torej, kako boste poslušali: kajti kdor ima, dalo mu se bo; a kdor nima, odvzelo mu se EVANG. 8. bo tudi to, kar misli, da ima. 19. Pridejo pa k njemu mati njegova in bratje njegovi; ali za voljo ljud¬ stva niso mogli priti do njega. 20. In sporoče mu, go¬ voreč: Mati tvoja in bratje tvoji stoje zunej, in radi bi te videli. 21. On pa odgovarjajoč, reče jim: Mati moja in bratje moji so ti, kteri be¬ sedo Božjo poslušajo in delajo po njej. 22. In zgodi' se en dan, in on stopi v ladjo in učen¬ ci njegovi; in reče jim: Prepeljimo se na oni kraj jezera! In odpeljejo se. 23. A ko so se peljali, zaspi. Kar snide vihar na jezero, in potapljali so se, in bili so v nevarnosti. 24. In pristopivši, zbude ga, govoreč: Učenik! uče¬ nik ! pogibamo! A on vstavši, zapreti vetru in valovju; in umirita se, in nastala je tihota. 25. In reče jim: Kje je vera vaša? A oni so se uplašili, in začudijo se, govoreč eden drugemu: SV. LUKA Kdo neki je ta, da tudi vetrovom zapoveduje in vodi, in poslušajo ga? 26. In preplavijo se v zemljo Gadarensko, ktera je Galileji nasproti. 27. Ko pa izide na zem¬ ljo, sreča ga en človek iz mesta, kteri je imel hu¬ diča uže dolgo časa, in v obleko se ni oblačil, in v hiši ni prebival, nego v grobih. 28. A ko ugleda Jezusa, zakriči in pade pred-nj, in z močnim glasom reče: Kaj imaš z menoj, Jezus, sin Boga najvišega: Pro¬ sim te, nikar me ne muči! 29. Ukazal je bil nam' reč duhu nečistemu, naj izide iz človeka: kajti uže dolgo časa gaje bil metal, in vezali so ga z verigami in vezmi, ter so ga varo¬ vali; ali potrgal je vezi, in gonil ga je hudič po puščavah. 30. Vpraša pa ga Jezus, govoreč: Kako ti je ime? On pa reče: Množica; kajti obsedlo ga je bilo ninogo hudičev. .31. In prosili so ga, naj jim ne zapove iti v brezno. EVANG. 8. 143 32. Bila je pa tam veli¬ ka čreda svinj, ktere so se pasle na gori; in pro¬ sili so ga, naj jim do¬ voli, da vnidejo va-nje. In dovoli jim. 33. In hudiči izidejo iz človeka in vnidejo vsvinje; in zakadi se čreda z brega v jezero, in potonejo. 34. Videvši pa pastirji, kar se je zgodilo, pobeg¬ nejo, ter odidejo in spo- roče po mestu in po va¬ seh. 35. Ter izidejo gledat, kaj se je zgodilo; in pri¬ dejo k Jezusu, in najdejo človeka, iz kterega so bili hudiči izšli, da je oblečen in pameten, in sedi pri nogah Jezusovih; in upla- šijo se. 36. Sporoče pa jim tudi ti, kteri so bili videli, kako je obsedenec ozdra¬ vel. 37. In zaprosi ga vsa množica iz okolice Ga- darenske, naj odide od njih; kajti strah velik jih je preletal. A on stopi v ladjo in se vrne. 38. Prosil pa ga je mož, iz kterega so bili izšli 144 SV. LUKA hudiči, da bi bil ž njim; ali Jezus ga odpravi, go¬ voreč : 39. Vrni se na dom svoj, in pripoveduj, kaj ti je storil Bog. Pa odide, po vsem mestu oznanjujoč, kaj mu je storil Jezus. 40. Zgodi se pa, ko se vrne Jezus, sprejme ga ljudstvo; kajti vsi so ga pričakovali. 41. In glej, pa pride mož, kteremu je bilo ime Jair, (in ta je bil stareši¬ na v shajališči,) in pade Jezusu pred noge, in pro¬ sil ga je, naj vnide v hišo njegovo; 42. Kajti imel je hčer edinico pri dvanajstih le¬ tih, in ta je umirala. A ko je šel, stiskalo ga je ljudstvo, 43. In žena, ktera je imela krvotok uže dva¬ najst let, in je bila vse imenje svoje potrošila na zdravnike, ktere ni mogel nobeden uzdraviti, 44. Pristopi od zadi in se dotakne robu obleke njegove; in precej se je ustavil vir krvi njene. 45. Pa reče Jezus: Kdo EVANG. 8. se meje dotaknil? Ko so se pa vsi odgovarjali, reče Peter in kteri so bili ž njim: Učenik, ljudstvo te gnjete in stiska, pa pra¬ viš: Kdo se me je dotak¬ nil? 46. Jezus pa reče: Nekdo se me je dotaknil; kajti jaz sem očutil, daje odšla moč od mene. 47. Videč pa žena, da se ni prikrila, pristopi drhta- joč, in pade pred-nj, in povč mu pred vsem ljud¬ stvom, za kaj se gaje do¬ taknila, in kako je ozdra¬ vela precej. 48. On jej pa reče: Zau¬ paj, hčer! vera tvoja ti je pomogla; pojdi v miru. 49. Ko je še govoril, pride nekdo od stareši¬ na shajališčnega, govoreč mu: Umrla je hčer tvoja ; ne trudi učenika. 50. Slišavši pa to Jezus, odgovori mu, govoreč: Ne boj se! le veruj, in ozdravela bo. 51. Ko je pa prišel v hišo, ni dal nikomur vniti, razen Petru in Jakobu in Janezu, in očetu in ma¬ teri deklice. SV. LUKA EVANG. 8. 9. 145 52. Vsi pa so jokali, in tarnali po njej. On pa reče: Ne jokajte! ni umr¬ la, nego spi. 53. In posmehovali so mu se, vedoč, daje umrla. 54. On pa izgnavši vse, in prijemši jo za roko, zakliče, govoreč: Deklica, vstani! 55. In vrne se duh nje, in vstala je precej; in ukaže jim, naj jej dadd jesti. 56. In zavzemeta se ro¬ ditelja njena; a on jima naroči, naj nikomur ne povesta, kar se je zgodilo. IX. POGLAVJE. feklicavši pa dvanajstere učence svoje, dd jim moč in oblast nad vsemi hu¬ diči, in da naj uzdravljajo bolezni; 2. In odpošlje jih ozna¬ njevat kraljestva Božjega, in uzdravljat bolnike. 3. In reče jim: Ničesar ne jemljite na pot; ne pa¬ lice, ne torbe, ne kruha, ne denarja; tudi po. dva plašča ne imejte. 4. In v kterokoli hišo vnidete, tu prebivajte, in odtod izhajajte. 5. In kterikoli vas ne sprejmo, izidite iz tistega mesta, in otresite prag z nog svojih, za pričo zoper njih. 6. Ter izidejo, in hodili so po vaseh, oznanjujoč evangelj in uzdravljajoč povsodi. 7. Slišal je pa Herod četrtnik vse, kaj on dela; in ni se mogel načuditi, ker so nekteri pravili: Ja¬ nez je vstal od mrtvih; 8. A drugi: Elija je pri¬ šel; drugi pa: Starih pre¬ rokov eden je vstal. 9. Pa reče Herod: Ja¬ neza sem jaz posekal; kdo pa je ta, za kogar jaz sli¬ šim takošne reči? In že¬ lel ga je videti. 10. In vrnivši se apo- steljni, povedč mu, kar so storili; in vzeme jih, in odide posebej na samoten kraj mesta, ktero se ime¬ nuje Betsajda. 11. Zvedevši pa to ljud¬ stvo, odidejo za njim; in sprejme jih, in govoril jim je o kraljestvu Božjem, in 10 146 SV. LUKA kteri so potrebovali zdrav¬ ja, uzdravljal jih je. 12. A dan se je jel na¬ gibati; in pristopivši dva¬ najsteri, rek6 mu: Odpusti ljudstvo, da odidejo v o- kolne vasi' in pristave, in tam prenoče, in najdejo živeža; kajti tu smo v sa¬ motnem kraji. 13. Pa jim reče: Dajte jim vi jesti. Oni pa rekč: Nimamo več, nego pet hlebov in dve ribi, razen če odidemo mi, da kupi¬ mo za vse to ljudstvo jedi. 14. Bilo jih je namreč kakih pet tisoči mož. Pa reče učencem svojim: Po¬ sadite jih po petdeset v vrsto. 15. In store tako, in po- sade vse. 16. Vzemši pa petere hlebe in tisti dve ribi, o- zre se na nebo in jih bla¬ goslovi, ter prelomi, in dajal je učencem, naj po- lože pred ljudstvo. 17. In jedli so, in nasi¬ tili so se vsi; in pobrali so, kar jim je ostalo od koscev, dvanajst košev. 18. In zgodi se, ko je na samem molil, bili so ž EVANG. 9. njim učenci; in vpraševal jih je, govoreč: Kdo pra¬ vijo ljudje, da sem jaz ? 19. Oni pa odgovarja¬ joč, reko: Janez Krstnik; drugi pa Elija; a drugi, da je eden starih prero¬ kov vstal. 20. Pa jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem jaz? Odgovarjajoč pa Peter, reče: Kristus Božji. 21. A on jim zapreti in naroči, naj nikomur ne povedč tega, 22. Govoreč: Sinu člo- večjemu je treba veliko pretrpeti, in zavrženemu biti od starešin in velikih duhovnov in pismarjev, in umorjenemu biti, in tretji dan vstati. 23. In pravil je vsem: Ce kdo hoče za menoj iti, zataji' naj samega sebe, in vzeme križ svoj vsak dan, in gre za menoj. 24. Kajti kdor hoče dušo svojo ohraniti, izgu¬ bil jo bo; kdor pa izgubi dušo svojo za voljo mene, ta jo bo ohranil. 25. Kaj namreč pomaga Človeku, če pridobi' ves svet, samega sebe pa SV. LUKA pogubi ali si škodo na¬ pravi? 26. Kdor se bo namreč sramoval mene in mojih besed, tega se bo tudi sin človečji sramoval,, kedar pride v svojej in očetovej in svetih angeljev slavi. 27. Pravim vam pa res¬ nično, da so nekteri med temi, ki stoje tu, kteri ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Bož¬ jega. 28. Zgodi se pa kakih osem dni po teh besedah, pa vzeme Petra in Jakoba in Janeza, in izide na go¬ ro molit. 29. In ko je- molil, po¬ stane podoba obličja nje¬ govega drugačna, in ob¬ lačilo njegovo belo in svetlo. 30. In glej, moža dva sta govorila ž njim, ktera sta bila Mojzes in Elija; 31. Ktera sta se pri¬ kazala v slavi in sta go¬ vorila o koncu njegovem, ki ga je imel dokončati v •Jeruzalemu. 32. A Peter in ktera sta bila ž njim, bili so zaspa- b; a ko se prebude, ugle- EVANG. 9. 147 dajo slavo njegovo, in oba moža, ktera sta ž njim stala. 33. In zgodi se, ko sta odhajala od njega, reče Peter Jezusu: Učenik, do¬ bro nam je tu biti; bomo pa naredili tri šatore, enega tebi, in Mojzesu enega, in enega Eliju: ne vedoč, kaj govori. 34. Ko je pa to govoril, nastane oblak in ju zakri¬ je ; in zboje se, ko vnide- ta v oblak. 35. In glas se oglasi iz oblaka,govoreč: Taje sin moj ljubljeni; njega po¬ slušajte. 36. In ko se je bil glas oglasil, najdejo Jezusa sa¬ mega. In oni zamolče, in nikomur niso tiste dni nič povedali od tega, kar so bili videli. 37. Zgodi se pa drugi dan, ko pridejo z gore, sreča ga veliko ljudstva. 38. In glej, mož iz ljud¬ stva zavpije, govoreč: Učenik, prosim te, ozri se na sina mojega; kajti edi¬ nec mi je. 39. In glej, hudič ga na¬ pada, in precej kriči, in 10 * 148 SV. LUKA lomi ga s peno, iii komaj 'potem, odide od njega, ko ga je zvil. 40. In prosil sem učence tvoje, naj bi ga izgnali, in niso mogli. 41. Odgovarjajoč pa Je¬ zus, reče: O rod neverni in popačeni! doklej bom pri vas in vas bom trpel? pripelji sem sina svojega! 42. In ko je še k njemu šel, zgrabi ga hudič in strese; a Jezus zapreti duhu nečistemu, in uzdra- vi dečka, in da ga očetu njegovemu. 43. In vsi so se čudili veličastvu Božjemu. Ko so se pa vsi čudili vsemu, kar je storil Jezus, reče učencem svojim: 44. Ohranite vi v ušesih svojih te besede; kajti sin človečji bo izdan v roke človeške. 45. Oni pa niso umeli te besede, in bila jim je pri¬ krita, da je niso razumeli; in bali so se, da bi ga vprašali za to besedo. 46. Všla je bila pa misel va-nje, kdo bi bil največi med njimi. 47. Jezus pa, vedoč misel EVANG. 9. srca njih, vzeme otroka, in postavi ga pred se, 48. In reče jim: Kdor¬ koli sprejme tega otroka v ime moje, mene spre¬ jema; a kdorkoli mene sprejme, sprejema tega, kdor me je poslal. Kdor je namreč najmanji med vami, ta bo velik. 49. Odgovarjajoč pa Ja¬ nez, reče: Učenik, videli smo nekoga, kteri je z imenom tvojim izganjal hudiče; in zabranili smo mu, ker ne hodi z nami za teboj. 50. In reče mu Jezus: Ne branite! Kdor namreč ni zoper nas, on je z nami. 51. Zgodi' se pa, ko so se dopolnjevali dnevi vzho¬ da njegovega, pa se on na ravnost v Jeruzalem nameri. 52. In pošlje poslance pred obličjem svojim; in ti odidejo in vnidejo v vas Samarijansko, da mu pri¬ pravijo prenočišča. 53. Ali niso ga hoteli sprejeti, ker so videli, da gre v Jeruzalem. 54. Videvši pa to učenca njegova Jakob in Janez, SV. LUKA E VAN G. 9. 10. 149 rečeta: Gospod, hočeš li, da rečeva, naj ogenj snide z neba, in jih potrebi, ka¬ kor je tudi Elija storil? 55. Obrnivši se pa, za¬ preti'jim, in reče: Neve¬ ste, kakošnega duha ste vi; 56. Sin človečji namreč ni prišel duš človeških gubit, nego da jih zveliča. In šli so v drugo vas. 57. Zgodi' se pa, ko so šli, reče mu nekdo po po¬ ti: Šel bom za teboj, ka¬ morkoli odideš, gospod! 58. In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge, in tiče nebeške gnezda; a sin človečji nima kje gla¬ ve nasloniti. 59. A drugemu reče: Pojdi za menoj! On pa reče: Gospod, dovoli mi, da prej odidem in pokop¬ ljem očeta svojega. 60. Ali Jezus mu reče: Pusti naj mrliči pokoplje¬ jo mrliče svoje; ti pa poj¬ di in oznanjuj kraljestvo Božje. v 61. Zopet drugi pa reče: Sel bom za teboj, gospod! ali dovoli mi, da se poprej poslovim z domačimi svo¬ jimi. 62. In reče mu Jezus: Nobeden ni pripraven za kraljestvo Božje, kdor položi' roko svojo na plug, pa se ozira na to, kar je zadej. X. POGLAVJE. Po tem pa izvoli Go¬ spod še drugih sedem¬ deset, in pošlje jih po dva in dva pred obličjem svo¬ jim v vsako mesto in kraj, kamor je imel sam priti. 2. In pravil jim je: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo; prosite torej gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo. 3. Pojdite; glej, jaz vas pošiljam kakor jagnjeta sredi volkov. 4. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obutala; in ni¬ kogar na poti ne pozdrav¬ ljajte. 5. V kterokoli pa hišo vnidete, najprej recite: Mir tej hiši! 6. In če bo tu sin miru, ostal bo mir vaš na njem; če pa ne, vrnil se bo k vam. 150 SV. LUKA 7. A v tej hiši prebivaj¬ te, in jejte in pijte, kar imajo; kajti vreden je de¬ lavec plačila svojega. Ne prehajajte iz hiše v hišo. 8. In v kterokoli mesto pridete, in vas sprej¬ me, jejte, kar vam po¬ stavijo, 9. In ozdravljajte bolni¬ ke, kteri so v njej, in pra¬ vite jim: Približalo seje k vam kraljestvo Božje. 10. A v kterokoli mesto pridete, in vas . ne sprej- m<5, izidite na ulice nje¬ gove in recite: 11. Tudi prah, ki se nas je v mestu vašem prijel, otresamo vam; ali vedite to, da se je približalo k vam kraljestvo Božje. 12. Pravim vam pa, da bo Sodomljanom tisti dan laže, nego temu mestu. 13. Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsajda! kajti ko bi se bili v Tiru in Si¬ donu zgodili čudeži, kteri so se zgodili v vama, bila bi se davno, v Žaklji in pepelu sedeč, spokorila. 14. Ali Tiru in Sidonu bo laže na sodbi, nego vama. EVANG. 10. 15. In ti, Kapernaum, ki si se do neba povzdignil, zagnan boš do pekla. 16. Kdor posluša vas, posluša mene; in kdor se odreka vas, odreka se me¬ ne: a kdor se mene odre¬ ka, odreka se tega, kdor me je poslal. 17. Vrnejo pa se sedem- deseteri z radostjo, govo¬ reč: Gospod, tudi hudiči so nam pokorni v imenu tvojem. 18. Pa jim reče: Videl sem satana, daje padel z neha kakor blisk. 19. Glej, dajem vam ob¬ last stopati na kače in škorpijone, in vso silo vražjo: in nič vam ne ho škodovalo. 20. Ali temu se ne ra- dujte, da so vam hudiči pokorni; radujte se pa marveč, da so imena vaša zapisana na nebesih. 21. V ta čas se oveseli Jezus v duhu, in reče: Zahvaljujem ti, oče, go¬ spodar neba in zemlje! da si to prikril modrim in razumnim, in si je razo¬ del nedoraslim; da, oče: ker tako je bila volja tvoja. SV. LUKA EVANG. 10. 151 22. Vse mi je izročil oče moj; in nikdor ne ve, kdo je sin, razen oče, in kdo je oče, razen sin, in ko¬ murkoli če sin razodeti. 23. In obrnivši se k u- čeneem posebej, reče: Blagor očem, ktere vidi¬ jo, kar vi vidite. 24. Kajti pravim vam, da je veliko prerokov in kraljev želelo videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali. 25. In glej, učenik po¬ stave vstane, in izkušajoč ga, reče: Učenik, kaj naj storim, da zadobdm večno življenje? 26. On mu pa reče: V zakonu kaj je pisano? ka¬ ko bereš ? 27. On pa odgovarjajoč, reče: „Ljubi Gospoda Bo¬ ga svojega iz vsega srca svojega, in iz vse duše svoje, in iz vse moči svo¬ je, in iz vse pameti svo¬ je in: „a bližnjega svo¬ jega kakor samega sebe.“ 28. Pa mu reče: Prav si odgovoril; to delaj, in živel boš. 29. On pa, hoteč samega sebe opravičiti, reče Je¬ zusu: Kdo pa je bližnji moj ? 30. Odgovarjajoč pa Je¬ zus, reče : En človek je šel iz Jeruzalema v Jeri¬ ho in je med razbojnike padel, kteri so, ko so ga bili slekli in ranili, odšli, pustivši ga na pol mrt¬ vega. 31. Po naključbi pa je šel neki duhoven po tej poti, in videvši ga prejde mimo. 32. Enako pa tudi Levit, ko je bil na tem mestu, pride, in videvši ga, prej¬ de mimo. 33. Neki Samarijan pa, kteri je šel po poti, pride do njega, in ko ga ugleda, zasmili mu se. 34. In pristopivši, obve¬ že mu rane, in vlije olja in vina; in posadivši ga na svoje kljuse, pripelje ga v gostivnico, in po¬ skrbi za-nj. 35. Drugi dan pa,, ko je odhajal, vzeme dva sre¬ brnika iz mošnje, in da krčmarju, in reče mu: Skrbi za-nj; in karkoli več boš potrošil, povrnil 152 SV. LUKA EVANG. 10. 11. ti bom jaz, kedar se vrnem. 36. Kdo torej od teh treh ti se zdi, da je bil bližnji temu, ki je padel med razbojnike? 37. On pa reče: Ta, kte- ri se ga je usmilil. Reče mu torej: Pojdi, tudi ti delaj enako. 38. Zgodi se pa, ko so šli, pa vnide on v eno vas; a neka žena po imenu Marta sprejme ga v hišo svojo. 39. In ta je imela sestro, ktera se je imenovala Ma¬ rija, ktera je tudi sedeč pri nogah Jezusovih po¬ slušala besedo njegovo. 40. A Marta si je dajala veliko opraviti s postrež¬ bo; ter pristopi, in reče: Gospod, kaj ti ni mar, da me je sestra moja samo pustila, naj strežem? Re¬ ci jej torej, naj mi po¬ more. 41. Odgovarjajoč pa, re¬ če jej Jezus: Marta! Mar¬ ta! skrbiš in trudiš se za mnogo; 42. Ali le eno je potreb¬ no. A Marija je dobri del izvolila, kteri jej se ne bo odvzel. XI. POGLAVJE. In zgodi' se, ko je na nekem kraji molil, potem ko je nehal, reče mu eden učencev njegovih: Go¬ spod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil učence svoje. 2. Pa jim reče: Kedar boste molili, govorite: Oče naš, ki si na nebesih, po¬ sveti se ime tvoje; pridi kraljestvo tvoje; bodi vo¬ lja tvoja, kakor na nebu, tudi na zemlji. 3. Kruh naš vsakdanji daj nam vsak dan. 4. In odpusti nam grehe naše, ker tudi mi odpu¬ ščamo vsakemu dolžniku svojemu. In ne vpelji nas v izkušnjavo, nego reši naz zlega. 5. In reče jim: Kdo od vas ima prijatelja, in pojde k njemu o polnoči in mu poreče: Prijatelj, posodi mi tri hlebe, 6. Ker je prijatelj moj k meni prišel s pota, pa mu nimam kaj postaviti; SV. LUKA EVANG. 11. 153 7. On pa, da odgovarja¬ joč znotraj poreče: Ne nadleguj mi; duri so uže zaprte, in otroci moji so z menoj v postelji; ne mo¬ rem vstati, da bi ti dal. 8. Pravim vam, če tudi ne bo vstal, da bi mu dal za to, ker mu je prijatelj, vstal bo vsaj za voljo ne¬ sramnosti njegove, da mu da, kar mu je treba. 9. In jaz vam pravim: Prosite, in dalo vam se bo; iščite,in našli boste; trkaj¬ te, in odprlo vam se bo. 10. Kajti vsak, kdor pro¬ si, prejema; in kdor išče, nahaja; in kdor trka, od¬ piralo mu se bo. 11. Kdo od vas je pa oče, da če ga prosi sin kruha, da mu ho dal kamen? ali če prosi ribe, da mu bo mesto ribe dal kačo ? 12. Ali če prosi jajca, da mu bo dal škorpijona? 13. Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre da¬ rove dajati otrokom svo¬ jim, koliko več bo dal oče nebeški Duha svetega lom, kteri ga prosijo? 14. In izganjal je hudiča, in ta je bil mutast; zgodi se pa, ko je hudič izšel, mutec pregovori; in ljud¬ stvo se začudi. 15. A nekteri od njih re- kč; Z Belzebulom pogla¬ varjem hudičev izganja hudiče. 16. Drugi pa, izkušajoč ga, iskali so od njega zna¬ menja z neba. 17. On pa, spoznavši njih misli, reče jim: Vsako kraljestvo, ktero se je sa¬ mo zoper sebe razdvojilo, opustelo bo; in dom, kteri seje sam zoper sebe raz¬ dvojil, razpadel bo. 18. Če se je pa tudi sa¬ tan sam zoper sebe raz¬ dvojil, kako bo obstalo kraljestvo njegovo? ko pravite, da z Belzebulom izganjam hudiče. 19. A če jaz z Belzebu¬ lom izganjam hudiče, s čegavo pomočjo izganjajo sinovi vaši? Za to vam bodo pni sodniki. 20. Če pa s prstom Bož¬ jim izganjam hudiče, pri¬ šlo je torej k vam kralje¬ stvo Božje. 21. Kedar se močni obo¬ roži, in varuje dvor svoj, 154 SV. LUKA na mira bo imenje nje¬ govo;^ 22. Če pa pride močneji od njega in ga premaga, vzel bo vse orožje njego¬ vo, kteremu je zaupal, in razdelil bo plen njegov. 23. Kdor ni z menoj, on je zoper me; in kdor ne zbira z menoj, razsiplje. 24. Kedar nečisti duh izide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče po¬ koja; in ko ga ne najde, pravi: Vrnil se bom v dom svoj, odkoder sem izšel. 25. In ko pride, najde pometenega in olepšane¬ ga. 26. Tedaj odide in vze- me sedem drugih duhov, liujili od sebe, in ko vni- dejo, prebivajo tu. In po¬ slednje bo temu človeku huje od prvega. 27. Zgodi se pa, ko je govoril to, povzdigne ne¬ ka žena glas izmed ljud¬ stva, in reče mu: Blagor telesu, ktero te je nosilo; in prsam, ktera si sisal. 28. On pa reče: Veliko bolj blagor tem, kteri be¬ sedo Božjo poslušajo in jo varujejo! EVANG. 11. 29. Ko se je pa ljudstvo zbiralo, začne jim govori¬ ti: Ta rod je hudoben; zna¬ menja išče, ali ne bo mu se dalo znamenje, razen znamenje Jona preroka. ^ 30. Kakor je bil namreč Jona znamenje Ninevlja- nom, tako bo tudi sin člo- večji temu rodu. 31. Kraljica južna bo vstala na sodbo z možmi tega roda, in obsodila jih bo; kajti prišla je od kra¬ ja sveta, poslušat modrost Solomonovo: in glej, tuje veči od Solomona. 32. MožjeNinevljani bo¬ do vstali na sodbo s tem rodom, in obsodili ga bo¬ do ; kajti spokorili so se po pridigi Jona; in glej, tu je veči od Jona. 33. Nikdor pa sveče, ko jo užge, ne dene na skrivno, tudi ne pod mer¬ nik: nego na svečnik, da ti, kteri vhajajo, vidijo luč. 34. Sveča telesu je oko: kedar bo torej oko tvoje prosto, svetlo bo tudi vse telo tvoje; če bo pa hu¬ dobno, temno bo tudi telo tvoje. SV. LUKA 35. Za to glej, da ne bo luč, ktera je v tebi, tema. 36. Če bo torej vse telo tvojo svetlo, da ne bo ime¬ lo nobenega uda temnega, svetlo bo vse, kakor ke- dar te sveča s svetlobo obsija. 37. Ko je pa izgovoril, prosil ga je neki Farizej, naj bi obedoval pri njem; ter vnide in sede za mizo. 38. A Farizej se začudi, videvši, da se ni prej umil pred obedom. 39. Gospod mu pa reče: Sedaj vi Farizeji čistite sklenico in skledo od zu- nej; a notranje vaše je polno ropa in hudobije. 40. Neumneži; mar ni ta, kdor je naredil to, kar je zunej, tudi tega, kar je znotrej, naredil? 41. Ali dajte miloščino od tega, kar je notri: in glej, vse vam bo čisto. 44?. Ali gorje vam Fari¬ zejem! da dajete desetino od mete in od rute in vsa¬ kega zelišča, izogibate pa se sodbe in ljubezni Bož¬ je: to je bilo treba storiti, in onega ne opustiti. 43. Gorj e vam Farizejem! EVANG. 11. 155 da ljubite prve stole po shajališčih, in pozdrave po ulicah. 44. Gorje vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da ste kakor pokriti grobi, po kterih ljudje hodijo, in ne vedč za-nje. 45. Odgovarjajočpa eden od učenikov postave, reče mu: Učenik, govoreč to, sramotiš tudi nas. 46. On pa reče: Gorje tudi vam učenikom posta¬ ve! da nakladate ljudem neprenesljive butare, asa- mi se ne z enim prstom svojim ne dotaknete butar. 47. Gorje vam! da zida¬ te grobe prerokom, a o- četje vaši so jih pobili. 48. Za to pričate in po¬ trjujete dela očetov svo¬ jih: kajti oni so jih pobili, a vi jim zidate grobe. 49. Za to je tudi mo¬ drost Božja rekla: Poslal jim bom preroke in apo- steljne, in nektere od njih bodo pobili, a druge bodo pregnali: 50. Da se bo tirjala kri vseh prerokov, ktera seje prelila od začetka sveta, od tega rodil, 156 SV. LUKA EVANG. 11. 12. 51. Od krvi Abeljnove do krvi Zakarijeve, kteri je poginil med oltarjem in tempeljnom. Da, pravim vam, tirjala se bo od tega rodu. 52. Gorje vam učenikom postave! da ste vzeli ključ od znanja; sami niste šli noter, a kteri so hoteli vniti, tem ste zabranili. 53. Ko jim je pa to go¬ voril, začno pismarji in Farizeji zelo pritiskati nanj, in vpraševati ga za veliko reči, 54. Prežeč na-nj, in is- kajoč, da bi kaj vjeli iz ust njegovih, da bi ga za¬ tožili. XII. POGLAVJE. Med tem ko se je bilo zbralo na tisoče ljudstva, tako, da so eden po dru¬ gem gazili, začne govoriti učencem svojim: Najprej se varujte kvasu Farizej¬ skega, kteri je hinavstvo. 2. Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo; in skriv¬ nega, kar se ne bo zvedelo. 3. Za to se bo to, kar ste pravili v temi, sli¬ šalo na svetlem; in kar ste na uho šepetali v kletih, oznanjevalo se bo na stre¬ hah. 4. Pravim pa vam prija¬ teljem svojim: Ne bojte se jih, kteri ubijajo te¬ lo, a po tem ne morejo nič več storiti. 5. Pokazal pa vam bom, koga se bojte: bojte se tistega, kteri ima oblast, po tem ko je ubil, zagnati v pekel. Da, pravim vam, tega se bojte. 6. Ne prodaja li se pet vrabcev za dva solda? in ne eden od njih ni pozab¬ ljen pred Bogom. 7. A vam so tudi lasje na glavi vsi razšteti. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrabcev. 8. Pravim vam pa: Vsak kdor ho spoznal mene pred ljudmi, spoznal bo tudi sin človečji njega pred angelji Božjimi; 9. Kdor bo pa zatajil mene pred ljudmi, zatajil se bo pred angelji Božjimi. 10. In vsak, kdor reče besedo zoper sina človeč- jega, odpustila mu se bo; a kdor se zaroti zoper SV. LUKA EVANG. 12. Duha svetega, ne bo mu se odpustilo. 11. Kedar vas pa pope¬ ljejo v shajališča in h go¬ sposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi po¬ vedali : 12. Kajti naučil vas bo Duh sveti tisti čas, kaj je treba reči. 13. Reče pa mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z menoj dedovino. 14. On mu pa reče: Člo¬ vek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca med vama? 15. In reče jim: Glejte in varujte se lakomnosti; kajti nikdor ne živi ob o- bilnosti imenja svojega. 16. Pove jim pa priliko, govoreč: Nekemu človeku bogatemu obrodila je nji¬ va; 17- In premišljeval je v sebi, govoreč: Kaj bom storil, ko nimam kam spraviti letine svoje? ,18. Pa reče: To bora sto¬ pi; podrl bom žitnice svo- •) e i in naredil bom veče, in 157 spravil bom tu vse pri¬ delke svoje in blago svoje, 19. Ter porečem duši svojej: Duša! veliko blaga imaš na veliko let; poči¬ vaj, jej, pij, veseli se. 20. Reče pa mu Bog: Neumnež! to noč bomtir- jal dušo tvojo od tebe; a kar si pripravil,čegavo bo? 21. Tako, kdor sebi za¬ klade nabira, pa se ne bo¬ gati v Bogu. 22. Reče pa učeucem svojim: Za to vam pra¬ vim, da ne skrbite za živ¬ ljenje svoje, kaj boste jedli; tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli. 23. Življenje je več kakor brana, in telo več kakor obleka. 24. Poglejte krokarje, da ne sejejo, in ne žanjejo; kteri nimajo kleti ne žit¬ nice, in Bog jih živi: koli¬ ko bolji ste vi od tic? 25. Kdo od vas pa skr¬ beč, more postavi svojej primakniti en komolec? 26. Če torej tudi najma- njega ne morete, čemu skrbite za drugo? 27. Poglejte limbarje, ka¬ ko rastejo; ne trudijo se in 158 SV. LUKA EVANG. 12. ne predejo; pravim vam pa: Tudi Solomon v vsej slavi svojej se ni oblekel, kakor^teh eden. 28. Če pa travo na polji, ktera danes stoji, a jutri se meče v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverni ? 29. Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli, ali kaj boste pili; in ne skrbite. 30. Kajti vsega tega iščejo pogani: a oče vaš ve, da tega potrebujete. 31. Nego iščite kra¬ ljestva Božjega, in vse to vam se bo pridalo. 32. Ne boj se, mala čre¬ da! kajti volja je očeta va¬ šega dati vam kraljestvo. 33. Prodajte imenje svo¬ je, in dajte miloščino. Na¬ pravite si mošnje, ktere ne ostare, zaklad na ne¬ besih, kteri ne izgine, kjer se tat ne približuje, in tu¬ di molj ne razjeda. 34. Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše. 35. Bodi vam ledje opa¬ sano, in sveče prižgane; 36. In vi podobni ljudem, kteri pričakujejo gospo¬ darja svojega, kedaj se bo vrnil z ženitnine, da mu, kedar pride in potrka, precej odpro. 37. Blagor tistim hlap¬ cem, ktere bo našel go¬ spodar, kedar pride, da čujejo. Kesnično vam pra¬ vim, da se bo opasal in jih bo posadil, ter bo pri¬ stopil in jim bo stregel. 38. In če pride o drugej straži, ali če o tretjej straži pride in bo našel tako, blagor tistim hlapcem. 39. Vedite pa to, da ko bi vedel gospodar, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal podkopati hiše svoje. 40. Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin člo- večji bo prišel ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo. I 41. Keče pa mu Peter: Gospod, praviš li to prili- i ko nam, ali vsem? 42. Gospod pa reče: Kdo je torej zvesti in modri 1 pristavnik, kterega je po¬ stavil gospodar nad dru¬ žino svojo, naj jim daje hrano o svojem času? 43.Blagortistemuhlapcu, kteregabo našel gospo dar, kedar pride, da tako dela. SV. LUKA EVANG. 12. 159 44. Kesnično vam pra¬ vim, da ga bo postavil nad vsem imenjem svojim. 45. Če pa reče ta hlapec v srcu svojem: Gospodar¬ ja mojega še ne bo! in začne pretepati hlapce in dekle, ter jesti in piti in pijančevati: 46. Prišel bo gospodar tega hlapca o dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, ktere ne ve: in presekal ga bo, in del njegov bo položil z neverniki. 47. Tisti pa hlapec, kteri je voljo gospodarja svoje¬ ga vedel, pa se ni pripra¬ vil in tudi ni storil po vo¬ lji njegovej, tepen bo zeld; 48. A tisti, kteri ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, tepen po malo. Vsakemu pa, komur se je mnogo dalo, tirjalo se bo od njega mnogo; in komur so izročili mnogo, tirjali bodo od njega več. 49. Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj ho¬ čem, če se je uže užgal? 50. Ali s krstom se imam krstiti, in kako britko mi je_, dokler se ne dopolni! 51. Menite li, da sem pri¬ šel, da dam na zemljo mir? Ne! pravim vam, nego razpor. 52. Kajti odslej jih bo petvenej hiši razprtih, tri¬ je z dvema, in dva s tremi. 53. Oče se bo razprl s si¬ nom, in sin z očetom; ma¬ ti s hčerjo, in hčer z ma¬ terjo; tašča s sneho svo¬ jo, in sneha s taščo svojo. 54. Pravil je pa tudi ljud¬ stvu: Kedar vidite oblak, da vzhaja od zahoda, pre¬ cej pravite: Dež bo! in zgodi se tako. 55. In kedar jug, da vleče, pravite: Vroče bo! in zgo¬ di se. 56. Hinavci! lice zemlje in neba veste razločevati: tega časa pa kako ne raz¬ ločujete? 57. Za kaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav? 58. Keder greš pa z zopernikom svojim k po¬ glavarju, potrudi se po po¬ ti, da se ga rešiš: da te ne privleče k sodniku, in sod¬ nik da te ne izroči beriču, in berič da te ne vrže v ječo. 59. Pravim ti: Ne boš iz- 160 SV. LUKA EVANG. 32. 13. šel odtod, dokler ne pla¬ čaš tudi zadnjega solda. XIII. POGLAVJE. Bili so pa ravno ta čas tu nekteri, kteri so mu poročali za Galilejce, kte- rih kri je zmešal Pilat ž njih daritvami. 2. In odgovarjajoč Jezus, reče jim: Menite li, da so bili ti Galilejci najgreš- niji od vseh Galilejce v, ker so to pretrpeli? 3. NeIpravim vam; nego če se ne spokorite, pogi¬ nili boste vsi tako. 4. Ali tistih osemnajst, na ktere je padel stolp Si- loamski, in jih pobil: me¬ nite li, da so bili ti največ krivi izmed vseh ljudi, kteri so prebivali v Jeru¬ zalemu? 5. Ne! pravim vam; ne¬ go če se ne spokorite, po¬ ginili boste vsi tako. 6. Pravil jim je pa to pri¬ liko ; Imel je nekdo smok¬ vo vsajeno v vinogradu svojem; in prišel je iskat sadu na njej, in ni našel. 7. Ter reče vinogradni¬ ku: Glej, tri leta hodim iskat sadu na tej smokvi, in ne nahajam. Posekaj jo torej! čemu še zemljo kazi ? 8. On pa odgovarjajoč, reče mu: Gospod, pusti jo še to leto, da jo okop¬ ljem, in z gnojem ospem, 9. Da li bo rodila sad; če pa ne, posekal jo boš po¬ tem. 10. A v enem shajališči je v soboto učil; 11. In glej, bilaječw žena, ktera je duha slabosti ime¬ la osemnajst let, in je bila sključena, ter se nikakor ni mogla po konci skloniti. 12. Ugledavšijo pa Jezus, pokliče, in reče jej: Žena, rešena si slabosti svoje! 13. Inpoloži na njo roke: in pri tej priči je vstala, ter je hvalila Boga. 14. Odgovarjajoč pa sta¬ rešina shajališča, jezeč se, da je Jezus v soboto u- zdravil,reče ljudstvu: Šest dni je, v kterih velja delati; te torej hodite in se zdra¬ vite, ne pa sobotni dan. 15. Gospod mu pa odgo¬ vori in reče: Hinavec! vsak od vas, ali ne bo odvezal v soboto svojega vola ali SV. LUKA EVANG. 13. 161 osla od jasli, in ga bo gnal napajat? 16. Te pa, hčeri Abra¬ hamove, ktero je bil zve¬ zal hudič, glej, osemnajst let, ali je ni bilo treba re¬ šiti iz tevezivsobotnidan? 17. In ko je to govoril, sramovali so se vsi, kteri so mu nasprotovali; in vse ljudstvo se je radovalo slavnim delom njegovim, ktera so se godila. 18. Praviljepa: Komu je podobno kraljestvo Bož¬ je? in komu ga bom pri¬ meril ? 19. Podobno je gorušič- nemu zrnu, ktero je člo¬ vek vzel in vrgel na vrt svoj; in zrastlo je, in po¬ stalo je veliko drevo, in tiče nebeške so se nasta¬ nile po vejah njegovih. 20. In zopet reče: Komu bom primeril kraljestvo Božje? 21. Podobno je kvasu, kterega je žena vzela in skrila v tri merice moke, dokler se vse ne skvasi. 22. In hodil je po mestih in vaseh, učeč, in potujoč v Jeruzalem. 23. Beče pa mu nekdo: Gospod! če je pač malo teh, kteri se bodo zveli¬ čali? On jim pa reče: 24. Podvizajte se, davni- dete skozi tesna vrata; kajti veliko, pravim vam, iskalo jih bo, cla bi prišli noter, pa ne bodo mogli. 25. Kedar bo gospodar vstal, in bo zaprl vrata, in boste jeli zunej postajati, in na vrata trkati, govo¬ reč: Gospod, Gospod, od¬ pri nam! pa vam odgo¬ varjajoč, poreče: Ne po¬ znam vas, odkod ste: 26. Tedaj boste jeli pra¬ viti: Jedli smo pred teboj in pili, in po ulicah naših si učil. 27. Pa poreče: Pravim vam, ne poznam vas, od¬ kod ste; odstopite od me¬ ne vsi, kteri delate krivico. 28. Tam bo jok in škri¬ panje z zobmi, ko boste videli Abrahama in Izaka in Jakoba in vse preroke v kraljestvu Božjem, sebe pa izgnane ven. 29.Inprišlibodo odvzho- da in zahoda, in od severja in juga, in sedli bodo za mizo v kraljestvu Božjem. 30. In glej, so pa zadnji, li 162 SV. LUKA EVANG. 13. 14. kteri bodo prvi; in prvi, kteri bodo zadnji. 31. Kavno ta dan pristo¬ pijo k njemu nekteri od Farizejev, veleč mu: Izidi in odidi odtod: kajti He¬ rod te hoče ubiti. 32. Pa jim reče: Pojdite, povejte temu lisjaku: Glej, izganjal bom hudiče, in uzdravljal bom danes in jutri, a tretji dan bom končal. 33. Ali danes in jutri in pojutranjem moram iti: ker ni mogoče preroku u- mreti zunej Jeruzalema. 34. Jeruzalem, Jeruza¬ lem, kteri ubijaš preroke in kamenjuješ te, kteri so k tebi poslani! kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor koklja piščeta svoja pod peruti, in niste hoteli! 35. Glej, zapušča vam se dom vaš pust. Ali resnično vam pravim, da me ne bo¬ ste videli, dokler ne pride, da porečete: Blagoslov¬ ljen, kteri gre v imenu Gospodovem! XIV. POGLAVJE. In zgodi se, ko vnide v hišo enega od starešin Farizejskih v soboto kruh jest, pa so oni na-nj pazili. 2. In glej, neki človek vo¬ deničen je bil pred njim. i 3. In odgovarjajoč Jezus, reče učenikom postave in Farizejem, govoreč: Ali se sme v soboto zdraviti? 4. Oni pa umolknejo. In prijemši ga, uzdravi ga in odpusti. 5. In odgoyarjajoč jim, reče: Komu od vas bo pa¬ del osel ali vol v vodnjak in ga ne bo izvlekel na sobotni dan? 6. In niso mu mogli od¬ govoriti na to. 7. Pravil je pa povablje¬ nim priliko, opazivši, ka¬ ko izbirajo prve prostore, govoreč jim: 8. Kedar te kdo povabi na svatovščino, ne sedaj na prve prostore, da ne bi bil med tistimi, kteri so povabljeni od njega, kdo pošteniji od tebe, 9. In ne pride ta, kteri je tebe in njega povabil, SV. LUKA EVANG. 14. 163 in ti ne reče: Daj tenra prostor! in ne boš tedaj s sramoto sedel na zadnji prostor. 10. Nego kedar si povab¬ ljen in prideš, sedi na zad¬ nji prostor, da ti ta, kteri te je povabil, kedar pride, poreče: Prijatelj,pomakni se više! tedaj ti bo čast pred tistimi, kteri sede s teboj. 11. Kajti vsak, kdor se povišuje, ponižal se bo; a kdor se ponižuje, povišal se bo. 12. Pravil je pa tudi te¬ mu, kteri ga je bil pova¬ bil: Kedar napraviš obed ali pojedinjo, ne vabi pri¬ jateljev svojih, ne bratov svojih, ne sorodnikov svo¬ jih, ne sosedov bogatih: da te ne bi tudi oni pova¬ bili, in ti se ne bi vrnilo. 13. Nego, kedar napraviš gostijo, povabi siromake, polomljene,hrome, slepce: 14. In blagor ti, da ti ni¬ majo s čim povrniti! povr¬ nilo ti se bo namreč o vsta¬ janji pravičnih. 15. Slišavši pa to nekdo od teh, kteri so ž njim sedeli za mizo, reče mu: Blagor mu, kdor hov kra- ljestvuBožjem jedel kruh! 16. On mu pa reče: Neki človek je napravil pojedi¬ njo, in povabil jih je veliko. 17. In poslal je hlapca svojega v čas pojedinje, naj reče povabljencem: Pridite, ker je uže vse pripravljeno! 18. In začno se vsi krati izgovarjati. Prvi mu reče: Njivo sem kupil, in silno mi je treba, da izidem in jo ogledam; prosim te, izgovori me. 19. A drugi reče: Pet jarmov volov sem kupil, in grem jih izkušat; pro¬ sim te, izgovori me. 20. Zopet drugi pa: Ože¬ nil sem se, in za to ne morem priti. 21. In ko ta hlapec pride, sporoči to gospodarju svo¬ jemu. Tedaj se gospodar razjezi, in reče hlapcu svo¬ jemu: Izidi naglo na raz¬ potja in ulice mestne, in pripelji sem siromake in polomljene in hrome in slepce. 22. In hlapec reče: Go¬ spod, zgodilo se je, kakor si ukazal, in seje prostora. u* 164 SV. LUKA EVANG. 14. 15. 23. Pa reče gospodar hlapcu: Pojdi na pota in med ograje, inprinudi, naj vnidejo, da se napolni hi¬ ša moja; 24. Kajti pravim vam, da ne bo nobeden onih mož, kteri so bili povabljeni, o- kusil pojedinje moje. 25. Shajalo se je pa ve¬ liko ljudstva; in obrnivši se, reče jim: 26. Če pride kdo k meni, pa ne sovraži očeta svoje¬ ga in matere, in žene in otrčk, in bratov in sester, in tudi lastne duše svoje, ne more moj učenec biti. 27. In kdor ne zadene križa svojega, in gre za menoj, ne more moj uče¬ nec biti. 28. Kdo namreč izmed vas, kedar hoče stolp zi¬ dati, ne bo poprej sedel in preračunil stroškov, če ima pač, da ga bo dozidal? 29. Da mu ne bi, ko bi postavil temelj, pa ne bi mogel dozidati, vsi, kteri bi to videli, jeli posmeho¬ vati se, 30. Govoreč: Ta človek je jel zidati, pa ni mogel dozidati! 31. Ali kteri kralj, kedar se gre z drugim kraljem vojskovat, ne bo sedel, in se poprej posvetoval, če se bo pač mogel z desete- mi tisočmi srečati s tem, kteri gre z dvajsetemu ti¬ sočmi nad-nj ? 32. In če ne, poslal bo, dokler je še ta daleč, po¬ slance, ter bo prosil miru. 33. Tako torej vsak izmed vas, kdor se ne odreče imenja svojega, ne more moj učenec biti. 34. Dobra je sol; če pa sol znori, s čim se bo oso¬ lila? 35. Ne za v zemljo ne za v gnoj ni dobra; mečejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! XV. POGLAVJE. Približevali so se pa k njemu vsi mitarji in greš¬ niki, da bi ga poslušali. 2. In godrnjali so Fari¬ zeji in pismarji, govoreč: Ta sprejema grešnike, in ž njimi je. 3. A on jim pove to-le priliko, govoreč: 4. Kdo izmed vas, ima- SV. LUKA EVANG. 15. 165 joč sto ovkc, če eno od njih izgubi, ne pusti de¬ vet in devetdeseterih v puščavi, pa gre za izgu¬ bljeno, da jo najde? 5. In ko jo najde, zadene jo vesel na rame svoje, 6. In ko pride domii, skli¬ če prijatelje in sosede, go¬ voreč jim: Kadujte se z menoj! kajti našel sem ovco svojo, ktera se je bi¬ la izgubila. 7. Pravim vam, da bo ravno tako radost na ne¬ bu za enega grešnika, kte- ri se spokori, veča, nego za devet in devetdeset pravičnih, kterim ni treba pokore. 8. Ali ktera žena, imajoč deset grošev, če izgubi en groš, ne prižge sveče, in ne pomete hiše, in ne išče skrbno, dokler ne najde? 9. In ko najde, skliče pri¬ jateljice in sosedinje, go¬ voreč : Kadujte se z menoj! kajti našla sem groš, kte- i'ega sem bila izgubila. 10. Tako, pravim vam, da je tudi radost pred ange- Iji Božjimi za enega greš¬ nika, kteri se spokori. 11. In reče: Neki človek je imel dva sina. 12. Pa reče mlajši od nju očetu: Oče, daj mi del pre¬ moženja, kteri mi pripa¬ da. In razdeli jima pre¬ moženje. 13. In črez nekoliko dni zbere mlajši sin vse, in od¬ potuje v daljno deželo: in tu raztrosi vse premože¬ nje, živeč samopašno. 14. In ko je bil vse po¬ tratil, nastane huda lakota po tej deželi, in on začne stradati. 15. In odide, in pridruži se enemu od meščanov te dežele; in ta ga pošlje na polje svoje svinje past. 16. In hrepenel je, da bi napolnil trebuh svoj z ro¬ žiči, ktere so jedle svinje; ali nikdor mu jih ni po¬ dajal. 17. A ko pride k sebi, reče: Koliko najemnikov očeta mojega ima obilno kruha, a jaz lakote pogi- bam! 18. Vstal bom, šel bom k očetu svojemu, in rekel mu bom: Oče, pregrešil sem se zoper nebo in pred teboj! 166 SV. LUKA EVANG. 15. 16. 19. In nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval; naredi me za enega na¬ jemnikov svojih. 20. In vstavši, odide k očetu svojemu. A ko je še daleč bil, ugleda ga oče njegov; in užali mu se, ter poleti, in oklene se vratu njegovega, in poljubi ga. 21. A sin mu reče: Oče, pregrešil sem se zoper ne¬ bo in pred teboj, in nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval! 22. Pa reče oče hlapcem svojim:Prinesite najlepšo suknjo, in oblecite ga, in podajte mu prstan na ro¬ ko, in obutalo na noge; 23. In pripeljite tele pi¬ tano, in zakoljite ga; in jedoč, veselili se bomo: 24. Kajti ta sin moj je bil mrtev, in oživel je; in iz¬ gubljen je bil, in našel se je. In začnč se veseliti. 25. A stariji sin njegov je bil na polji; in ko se gredoč približa hiši, za¬ sliši petje in vrisk, 26. In poklicavši enega od hlapcev, vpraša, kaj bi to bilo. 27. On mu pa reče: Brat tvoj je prišel; in zaklal je oče tvoj tele pitano, da ga je zdravega sprejel. 28. A on se ujezi, in ni hotel vniti. Tedaj izide oče njegov, ter gaje prosil. 29. On pa odgovarjajoč, reče očetu: Glej, toliko let ti služim, in nikoli nisem prelomil zapovedi tvoje, in meni nisi dal nikoli koz- liča, da bi se s prijatelji svojimi razveselil. 30. Ko je pa prišel ta sin tvoj, kteri je premoženje tvoje s kurbami zazrl, za¬ klal si mu tele pitano. 31. On mu pa reče: Sin, ti si vsegdar z menoj, in vse moje je tvoje. 32. Treba pa se je bilo veseliti in radovati, ker je bil ta brat mrtev, in oži¬ vel je; in izgubljen je bil, in našel se je. XVI. POGLAVJE. Pravil pa je tudi učen¬ cem svojim: Bilje en člo¬ vek bogat, kteri je imel pristavnika; in tega so bili ovadili pri ujem, da mu razsiplje imenje. 2. In poklicavši ga, reče SV. LUKA EVANG. 16. mu: Kaj to slišim za te? Daj račun od gospodar¬ stva svojega, ker ne mo¬ reš dalje gospodariti. 3. A pristavnik reče sam s seboj: Kaj bom storil, ko mi gospodar moj odjemlje gospodarstvo? Kopati ne morem,prositi meje sram. 4. Vem, kaj bom storil, da me bodo, kedar bom odstavljen gospodarstva, sprejeli v hiše svoje. 5. In poklicavši vsakega posameznega od dolžnikov gospodarja svojega, reče prvemu: Koliko si dolžen gospodarju mojemu? 6. On pa reče: Sto mer olja. In reče mu: Vzemi svoje pismo, pa sedi hitro, in napiši petdeset. 7. Po tem reče drugemu: A ti koliko si dolžen ? On pa reče: Sto korcev pše¬ nice. In veli mu: Vzemi svoje pismo, in napiši o- semdeset. 8. In gospodar pohvali krivičnega hlapca, da je pametno storil. Kajti si¬ novi tega sveta so pamet- niji od sinov svetlobe v svojem rodu. 9. Tudi jaz vam pravim: 167 Naredite si prijateljev s krivičnim bogatstvom, da vas, kedar ubožate, sprej- m<5 v večna stanovališča. 10. Kdor je vnajmanjem zvest, zvest je tudi v veli¬ kem; in kdor je v najma- njem krivičen, krivičen je tudi v velikem. 11. Če torej v krivičnem bogatstvu niste bili zve¬ sti, kdo vam bo zaupal pravično? 12. In če v tujem niste bili zvesti, kdo vam bo dal, kar je vaše? 13. Noben hlapec ne mo¬ re dvema gospodoma slu¬ žiti: ali bo enega sovražil, in drugega ljubil; ali se bo enega držal, in drugega bo zaničeval. Ne morete Bogu služiti in mamonu. 14. Poslušali so pa vse to tudi Farizeji, kteri so srebro ljubili, ter so ga zasmehovali. 15. Pa jim reče: Vi ste tisti, kteri se delate pra¬ vične pred ljudmi; ali Bog pozna srca vaša: kajti kar je pri ljudeh visoko, gnjusoba je pred Bogom. 16. Zakon in preroki so do Janeza; odtlej se ozna- 168 SV. LUKA EVANG. 16. njuje kraljestvo Božje, in vsak s silo va-nj tišči. 17. Laže je pa nebu in zemlji prejti, nego enej pičici iz zakona izpasti. 18. Vsak, kdor pusti ženo svojo in se oženi z drugo, prešestvuje; in vsak, kdor popuščeno od moža vze- me, prešestvuje. 19. Bil je pa neki človek bogat, in oblačil se je v škrlat in tančico, in raz¬ veseljeval se je vsak dan sijajno. 20. Bil je pa neki ubo¬ žec po imenu Lazar, kteri je ležal pred vratmi nje¬ govimi, gnojen, 21. In hrepeneč nasititi se z drobtinami, ktere so padale z mize bogatina; ali tudi psi so dohajali, ter so lizali gnoj njegov. 22. Zgodi se pa, da ubo¬ žec umre, in odnesč ga angelji na naročje Abra¬ hamovo ; umre pa tudi bo¬ gatin, in pokopljejo ga. 23. In v peklu, ko je bil v bolečinah, povzdigne oči svoje, in ugleda Abrahama od daleč, in Lazarja na naročji njegovem. 24. In on zaklicavši, reče: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji Lazarja, naj omoči konec prsta svojega v vodi, in mi jezik ohla¬ di, ker se mučim v tem plamenu. 25. Abraham pa reče: Sin! spomeni se, da si ti prejel dobroto svojo v živ¬ ljenji svojem, in ravno ta¬ ko Lazar slabo. Sedaj pa: on se tolaži, a ti se mučiš. 26.1n vrh vsega tega, med nami in vami je postavljen prepad velik, da kteri ho¬ čejo odtod sniti k vam, ne morejo, in kteri odondod k nam, da ne prehajajo. 27. Pa reče: Prosim te torej, oče, da ga pošlji na mojega očeta dom, 28. Ker imam pet bratov: da jim to izpriča, da ne pridejo tudi oni na ta kraj trpljenja. 29. Veh' mu Abraham: Mojzesa imajo in preroke; poslušajo naj jih. 30. On pa reče: Ne, oče Abraham! nego če kdo od mrtvih pride k njim, po¬ tem se bodo spokorili. 31. Pa mu reče: Če Moj¬ zesa in prerokov ne poslu- SV. LUKA EVANG. 16. 17. 169 šajo, ne bodo verovali, če tuki kdo od mrtvih vstane. XVII. POGLAVJE. Reče pa učencem svo¬ jim: M mogoče, da pohuj¬ šanja ne bi prišla; ali gor¬ je tistemu, po kterem pri¬ hajajo. 2. Bolje bi mu bilo, da bi mu se obesil kamen mlinski na vrat, ter bi bil vržen v morje, nego da enega teh malih pohujša. 3. Varujte se! Če se pre¬ greši brat tvoj zoper tebe, popretimu; in če se spo¬ kori, odpusti mu. 4. In če se pregreši se¬ demkrat na dan zoper te¬ be, pa se sedemkratna dan obrne do tebe, govoreč: Kesam se! odpusti mu. 5. Pa rekd aposteljni Go¬ spodu : Priloži nam vere! 6. Gospod pa reče: Ako bi imeli vere, kolikoršno je zrno gorušično, in bi rekli tej murvi: Izderi se, in vsadi se v morje! in poslušala bi vas. 7. Kdo izmed vas ima pa hlapca, kteri orje in pase, da bi mu, kedar pride s polja, precej rekel: Pojdi, počij ? 8. Ne poreče li mu mar¬ več : Pripravi, kar bom ve¬ čerjal, in opaši se in strezi mi, dokler se ne najem in napijem; a po tem jej in pij ti? 9. Ali bo mar zahvalil temu hlapcu, daje storil, kar mu se je bilo ukazalo? Ne verujem. 10. Tako tudi vi, kedar storite, kar vam je uka¬ zano, recite: Nepotrebni hlapci smo; kajti storili smo, kar smo bili dolžni storiti. 11. In zgodi se, ko je šel v Jeruzalem, da je hodil med Samarijo in Galilejo. 12. In ko vnide v neko vas, sreča ga deset goba¬ vih m<5ž, kteri so stali od daleč. 13. In ti povzdignejo glas, govoreč: Jezus, uče¬ nik, usmili se nas! 14. In ugledavši jih, re¬ če jim: Pojdite, pokažite se duhovnom! In zgodi se, ko so šli, očistijo se. 15. Eden pa izmed njih, videvši, da je ozdravel, SV. LUKA EVANG. 17. 170 vrne sq, hvaleč Boga z močnim glasom; 16. In pade na obraz pred noge njegove, in zalivali mu; in ta je bil Samarijan. 17. Odgovarjajoč pa Je¬ zus, reče: Ali se jih ni deset očistilo? Onih devet pa, kje so? 18. Ali se ni našel, kteri hi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen ta tu¬ jec? 19. In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja ti je po- mogla, 20. Vprašan pa od Fari¬ zejev, kedaj bo prišlo kra¬ ljestvo Božje, odgovori jim, in reče: Kraljestvo Božje ne bo prišlo s svet¬ lostjo. 21. Tudi ne porekč: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti glej, kraljestvo Bož¬ je je notri v vas. 22. Beče pa učencem: Prišli bodo dnevi, ko boste želeli enega od dni sinu človečjega videti, in ne boste videli. 23. In porekč vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne izidite, in tudi ne sle¬ dite ne! 24. Kajti kakor blisk, kteri šine in se svetli iz enega kraja pod nebom do drugega kaja pod nebom, tako bo tudi sin človečjiv dan svoj. 25. Ali poprej mu je treba veliko pretrpeti, in zavrženemu biti od tega rodu. 26. In kakor je bilo v dneh Noeta, tako bo tudi v dneh sinu človečjega. 27. Jedli so, pili so, že¬ nili so se, možile so se, noter do dne, ko je stopil Noe v barko, ter je prišel potop in vse pogubil. 28. Enako tudi, kakor je bilo v dneh Lota: jedli so, pili so, kupovali so, pro¬ dajali so, sadili so, zidali so; 29. Ali tisti dan, ko je izšel Lot iz Sodome, uda¬ ril je ogenj in žveplo z ne¬ ba, in pogubil je vse. 30. Kavno tako bo tisti dan, ko se bo sin človečji razodel. 31. Tisti dan, kdor bo na strehi, a pohištvo njegovo v hiši, ne stopa naj dol, da ga vzeme; in kdor bo na polji, naj se ravno ta- SV. LUKA E VAN G. 17. 18. 171 ko no ozira na to, kar je zadej. 32. Spominjajte se žene Lotove! 33. Kdor bo gledal dušo svojo obraniti, izgubil jo bo; a kdor jo bo izgubil, oživil jo bo. 34. Pravim vam: Tisto noč bosta dva na enej po¬ stelji : eden se bo vzel, a drugi pustil. 35. Dve boste mleli vku- pej: ena se bo vzela, a druga pustila. 36. Dva bosta na njivi: eden se bo vzel, a drugi pustil. 37. In odgovarjajoč, rekč mu: Kje gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali orli. XVIII. POGLAVJE. Pravil jim je pa tudi pri¬ liko, kako je treba vsegdar moliti, in ne naveličati se, 2. Govoreč: Bil je v ne¬ kem mestu en sodnik, kte- ri se ni bal Boga, in se ni sramoval ljudi. 3. Bila je pa v tem me¬ stu neka vdova, in hodila je k njemu, govoreč: Ma¬ ščuj me nad zopernikom mojim! 4. In dolgo časa ni hotel; po tem pa reče sam s seboj: Če se tudi Boga ne bojim, in se ne sramujem ljudi: 5. Vendar za to, ker mi nadlego dela ta vdova, maščeval jo bom, da na¬ posled ne pride in me o- glušl. 6. Pa reče Gospod: Sli¬ šite, kaj pravi nepravični sodnik! 7. Bog pa, ali ne bo ma¬ ščeval izvoljencev svojih, kteri vpijejo k njemu dan in noč, ako ravno jim odlaša? 8. Pravim vam, da jih bo kmalu maščeval. Ali sin človečji, kedar pride, na¬ šel li bo vero na zemlji? 9. Pove pa tudi nekterim, kteri so va-se zaupali, da so pravični, a druge so za¬ ničevali, to priliko: 10. Dva človeka sta šla gori v tempelj molit; eden j e bil Farizej, a drugi mitar. 11. Farizej se vstopi, in molil je sam s seboj to: Bog! zahvaljujem ti, da nisem kakor drugi ljudje: razbojniki, krivičniki, pre- 172 SV. LUKA E VAN G. 18. šestniki, ali kakor ta-le mitar. 12. Postim se dvakrat na teden, desetino dajem od vsega, kar imam. 13. A mitar je od daleč stal, in še oči ni hotel po¬ vzdigniti na nebo; nego trkal je na prsi svoje, go¬ voreč: Bog, milostljiv mi bodi grešniku! 14. Pravim vam: Taje sešel opravičen na dom svoj, a ne on. Kajti vsak, kdor se povišuje, ponižal se bo; a kdor se ponižuje, povišal se bo. 15. Donašali so pa k nje¬ mu tudi otročiče, da bi se jih dotikal; videč pa to li¬ cenci njegovi, zaprete jim. 16. A Jezus jih pokliče, in reče: Pustite otročiče, naj dohajajo k meni, in ne branite jim! kajti teh je kraljestvo Božje. 17. Resnično vam pra¬ vim: Kdorkoli ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, ne bo prišel va-nj. 18. In vpraša ga en sta¬ rešina, govoreč: Učenik dobri, kaj naj storim, da zadobčm večno življenje? 19. Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobre¬ ga? Nikdor ni dober, ra¬ zen eden, Bog. 20. Zapovedi znaš: Ne prešestvuj; ne ubij; ne ukradi; ne pričaj po kri¬ vem; spoštuj očeta svoje¬ ga in mater svojo. 21. On pa reče: Vse to sem izpolnil od mladosti svoje. 22. Slišavši pa to Jezus, reče mu: Enega ti je še treba:prodaj vse,kar imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad na nebu; ter pridi, pojdi za menoj. 23. On pa, slišavši to, postane zelč žalosten; kaj¬ ti bil je silno bogat. 24. Videvši ga pa Jezus, da je zel<5 žalosten postal, reče: Kako težko bodo, kteri imajo bogatstvo, prišli v kraljestvo Božje! 25. Laže je namreč priti kameli skozi igleno ušes- ce, nego bogatemu vniti v kraljestvo Božje. 26. Pa rekč, kteri so to slišali: In kdo se more zveličati? 27. On pa reče: Kar je pri ljudeh nemogoče, mo¬ goče je pri Bogu. SV. LUKA EVANG. 18. 19. 173 28. A Peter reče: Glej mi smo zapustili vse, in šli smo za teboj. 29. On jim pa reče: Res¬ nično vam pravim, da ni nikogar, kteri je zapustil dom, ali roditelje, ali bra¬ te, ali ženo, ali otroke, za voljo kraljestva Božjega: 30. Da ne bi prejel ve¬ liko več v tem času, a na drugem svetu večnega življenja. 31. Vzemši pa dvanajste¬ re, reče jim: Glej, v Je¬ ruzalem gremo, in dopol¬ nilo se bo vse, kar so pre¬ roki napisali za sina člo- večjega. 32.Izročili ga bodo nam¬ reč poganom, in zasmeho¬ vali ga bodo in zasramo¬ vali, in pljuvali na-nj; 33. In bičali ga bodo, in po tem umorili: a tretji dan bo vstal. 34. In oni niso ničesar od tega umeli, in bila je ta beseda skrita pred njimi, in niso vedeli, kaj jim se je pravilo. 35. Zgodi se pa, ko se je bližal Jerihi, sedel je en slepec kraj poti. 36. In slišavši ljudstvo, da gre mimo, vpraševal je, kaj bi to bilo. 37. In povedo mu: Jezus Nazarečan gre mimo. 38. Pa zavpije, govoreč: Jezus, sin Davidov, usmi¬ li se me! 39. In kteri so mimo šli, pretili so mu, naj umolk¬ ne; on je pa še bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me! 40. Ustavivši se pa Jezus, ukaže, naj ga pripeljejo k njemu; in ko se približa, vpraša ga, 41. Govoreč: Kaj hočeš, naj ti storim? On pa reče: Gospod, da spregledam. 42. In Jezus mu reče: Spreglej! vera tvoja ti je pomogla. 43. In precej je spregle¬ dal, in šel je za njim, hva¬ leč Boga; in vse ljudstvo, ko je to videlo, dalo je Bogu hvalo. XIX. POGLAVJE. In vnide, in šel je skozi Jeriho. 2. In glej, mož po imenu Zahej, in ta je bil stareši¬ na mitarjem, in bil je bo¬ gat. 174 SV. LUKA E VAN G. 19. 3. In rad bi bil videl Je¬ zusa, kdo daje; pa ni mo¬ gel za voljo ljudstva, ker je bil majhne postave. 4. In poletel je naprej, in zlezel je na murvo, da bi ga videl: ker je imel todi mimo iti. 5. In Jezus, ko pride na to mesto, ozre se gor, in ugleda ga, in reče mu: Zakej, snidi hitro! kajti danes moram v tvojej hiši ostati. 6. Pa snide hitro in ga radosten sprejme. 7. In vsi so, ko so to vi¬ deli, godrnjali, govoreč: Pri grešnem človeku se je navrnil! 8. Pristopivši pa Zahej, reče Gospodu: Glej, polo¬ vico premoženja svojega, gospod, dajem ubogim; in če sem koga ogoljufal, povrnil mu bom čvetero. 9. Jezus mu pa reče: Da¬ nes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin A- brahamov. 10. Kajti prišel je sin človečji iskat in zveličat, kar se je izgubilo. 11. Ko so pa to poslu¬ šali, pristavi in pove pri¬ liko: za to, ker je bil bli¬ zu Jeruzalema, in so mi¬ slili, da se bo kraljestvo JBožje precej razodelo. 12. In reče: Neki človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da si vzeme kraljestvo, in da se vrne. 13. In poklicavši deset hlapcev, dd jim deset mo¬ šenj, in reče jim: Kupčuj¬ te, dokler se ne vrnem. 14. Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter po¬ šljejo poslance za njim, govoreč: Ne čemo, da bi nam ta kraljeval. 15. In zgodi se, ko je bil kraljestvo prejel in se je vrnil, pa reče, naj mu po¬ kličejo te hlapce, kterim je bil dal srebro, da bi zve¬ del, kaj je kdo prikup- čeval. 16. Pa pride prvi, govo¬ reč: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj. 17. In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjem zvest,imej ob¬ last nad desetemi mesti. 18. In pride drugi, govo¬ reč : Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj. 19. In tudi temu reče: SV. LUKA EVANG. 19. 175 Tudi ti bodi nad petemi mesti. 20. In dragi pride, govo¬ reč: Gospod, glej, tuje mošnja tvoja, ktero sem imel v prtu spravljeno. 21. Kajti bal sem se te, ker si trd človek: jemlješ, česar nisi položil; žanješ, česar nisi posejal. 22. Pa mu reče: Sodil te bom po tvojih besedah, hudobni hlapec! Vedel si, da sem trd človek, in jem¬ ljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem po¬ sejal; 23. In za kaj nisi dal sre¬ bra mojega kupcu, da bi ga bil, kedar bi se bil vrnil, prejel z dobičkom? 24. Ter reče tem, kteri so stali pred njim: Vzemite mu mošnjo, in dajte tiste¬ mu, kteri jih ima deset. 25. (Pa mu rekč: Gospod, deset mošenj ima!) 26. Pravim vam namreč, da vsakemu, kdor ima, dalo se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 27. A tiste sovražnike moje, kteri niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem, in posekajtejiA pred menoj. 28. Inko je biltopovedal, šel je dalje, gredoč gor v Jeruzalem. 29. In zgodi se, ko se pri¬ bliža Betfagi in Betauiji, pri gori, ktera se imenuje Oljska, pošlje dva izmed učencev svojih, 30. Govoreč: Pojdita v vas, ki je nasproti, v kte- rej bosta našla, kedar vni- deta, žrebe privezano, na ktero se ni nikoli noben človek usedel: odvežita ga, in pripeljita sem. 31. In če vaju kdo vpra¬ ša: Po kaj odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje. 32. In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel. 33. Ko sta pa žrebe od¬ vezovala, reko j ima gospo¬ darji njegovi: Kaj odvezu¬ jeta žrebe? 34. Ona pa rečeta: Go¬ spod ga potrebuje. 35. In pripeljeta ga k Je¬ zusu; in položivši svoja oblačila na žrebe, posade Jezusa. 176 SV. LUKA EVANG. 19. 20. 36. Ko je pa šel, pogrinja¬ li so oblačila svoja na pot. 37. In ko se je uže bližal strmcu Oljske gore, začne vsa množica učencev ra- dostnaBoga hvaliti z moč¬ nim glasom za vse čudeže, ktere so videli, 38. Govoreč: Blagoslov¬ ljen kralj, kteri gre vime¬ nu Gospodovem! Mir na nebu, in slava na višavah! 39. In nekteri Farizeji iz¬ med ljudstva mu reko: U- čenik, popreti učencem svojim! 40. In odgovarjajoč, reče jim: Pravim vam, da če ti umolknejo, vpilo bo ka¬ menje. 41. In ko se približa in ugleda mesto, razjoka se nad njim, 42. Govoreč: Ko bi pač tudi ti vedelo, vsaj ta dan tvoj, kaj je za mir tvoj: ali sedaj je skrito pred očmi tvojimi. 43. Prišli bodo namreč na te dnevi, ko te bodo ob¬ dali sovražniki tvoji z na¬ sipi, in te bodo oblegali, in stiskali te od vseh strani; 44. In razbili bodo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne bodo pustili v tebi: za to, ker nisi poznalo časa, v kterem si bilo obiskano. 45. In ko vnide v tem¬ pelj, začne izganjati tiste, kteri so prodajali v njem in kupovali, 46. Govoreč jim: Pisano je: „Dom moj je dom mo¬ litve;" a vi ste naredili iz njega Jamo razbojniško." 47. In učil je vsak dan v tempeljnu; a veliki du¬ hovni in pismarji in prva¬ ki ljudski so iskali, da bi ga pogubili; 48. In niso nahajali, kaj bi mu storili: kajti ljud¬ stvo se ga je držalo vse, poslušajoč ga. XX. POGLAVJE. In zgodi se enega tistih dni, ko je učil ljudstvo v tempeljnu in je oznanje¬ val evangelj, pridejo ve¬ liki duhovni in pismarji s starešinami, 2. In reko mu, govoreč: Povej nam, s kakošno ob¬ lastjo to delaš, ali kdo ti je dal to oblast? 3. Odgovarjajoč pa, reče SV. LUKA EVANG. 20. 177 jim: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo, in povejte mi: 4. Krst Janezov je.li bil z neba, ali od ljudi? 5. A oni so pomišljevali v sebi govoreč: Če reče¬ mo: Z neba, poreče: Za kaj mu torej niste verovali? 6. Če pa rečemo: Od lju¬ di, vse ljudstvo nas bo ka¬ menjalo: kajti prepričano je, da je bil Janez prerok. 7. Ter odgovore, da ne vedč odkod. 8. Pa jim Jezus reče: Tudi jaz ne bom povedal vam, s kakošno oblastjo to delam. 9. A ljudstvu začne pra¬ viti to-le priliko: Neki človek je zasadil vino¬ grad, in dal ga je vino¬ gradnikom v najem, in od¬ potoval je na veliko časa. 10. In o svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dad6 od sadu vinogradovega; a vi¬ nogradniki ga pretepč, in odpošljejo praznega. 11. In zopet pošlje dru¬ gega hlapca; a oni tudi tega pretepč, in zasramo- te, in odpošljejo praznega. 12. In zopet pošlje tre¬ tjega: in oni tudi tega ra¬ nijo, in izženo. 13. Tedaj reče gospodar vinograda: Kaj bom sto¬ ril? Poslal bom sina svo¬ jega ljubljenega; ko bodo tega videli, ne mara, da se bodo bali. 14. Ko ga pa vinograd¬ niki ugledajo, posvetovali so se med seboj, govoreč: Taje dedič; pridite, ubij¬ mo ga,da bo dedo vina naša. 15. In vržejo ga ven iz vinograda, in ubijejo. Kaj jim bo torej gospodar vi¬ nograda storil? 16. Prišel bo, in pogu¬ bil bo vinogradnike te, in dal bo vinograd drugim. Ko so pa to slišali, reko: Bog ne daj! 17. On pa pogledavši na¬ nje, reče: Kaj je torej to, kar je pisano: „Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu?“ 18. Vsak, kdor pade na ta kamen, razbil se bo; na kogar pa on pade, raz¬ drobil ga bo. 19. In iskali so veliki du¬ hovni in pismarji, da bi položili na-nj roke v ta 12 SV. LUKA EVANG. 20. 178 čas; alizboje se ljudstva: kajti spoznali so, da je za-nje povedal to priliko. 20. In pazeč na-nj, po¬ šljejo prežuhe, kteri naj bi se hlinili pravične, da bi ga vjeli v besedi in ga po tem izročili gosposki in oblasti poglavarjevej. 21. In vprašajo ga, go¬ voreč: Učenik, vemo, da prav govoriš in učiš, in ne gledaš na lice, nego v res¬ nici pot Božjo učiš: 22. Smemo li cesarju da¬ vek dajati, ali ne ? 23. Spoznavši pa njih zvijačo, reče jim: Kaj me izkušate? 24. Pokažite denar. Če- gavo podobo ima in na¬ pis? Odgovarjajoč pa re- kč: Cesarjevo. 25. A on jim reče: Dajte tedaj, kar je cesarjevega, cesarju, a kar je Božjega, Bogu. 26. In niso mogli besede njegove zavreči pred ljud¬ stvom; in začudijo se od¬ govoru njegovemu, in u- molknejo. 27. Pristopivši pa ne- kteri od Saducejev, kteri pravijo, da ni vstajanja, vprašajo ga, 28. Govoreč: Učenik! Mojzes nam je napisal, da če komu umre brat, kteri ima ženo, in on brez otrčk umre, naj vzeme brat nje¬ gov ženo, in vzbudi seme bratu svojemu. 29. Bilo je pa sedem bra¬ tov. In prvi je vzel ženo, in umrl je brez otrčk; 30. In vzel je ženo drugi, in tudi ta je umrl brez o- trčk. 31. In vzel jo je tretji; in tako tudi vseh sedem: in niso pustili otrčk, in pomrli so. 32. A naposled za vsemi umrla je tudi žena. 33.0 vstajanji torej,čega- va od njih bo žena? kajti se¬ dem jo jihje imelo zaženo. 34. In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Sinovi tega sveta se ženijo in može; 35. Ali ti, kteri bodo vredni, da zadobe drugi svet, in da vstanejo od mrtvih, ne bodo se ženili ne možile, 36. Ker tudi umreti ne morejo več: enaki so nam¬ reč angeljem, in sinovi so SV. LUKA EV ANG. 20. 21. 179 Božji, ko so sinovi vsta¬ janja. 37. Da pa mrtvi vstaja¬ jo, pokazal je tudi Mojzes pri grmu, ko imenuje Go¬ spoda „Boga Abrahamo¬ vega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega." 38. Bog pa ni Bog mrt¬ vih, nego živih; kajti nje¬ mu so vsi živi. 39. Odgovarjajoč pa ne- kteri od pismarjev, rekč: Učenik, dobro si povedal. 40. In nič več ga niso smeli vpraševati. 41. Reče jim pa: Kako pravijo, da je Kristus sin Davidov? 42. In sam David pravi v bukvah psalmov: „Rekel je Gospod gospodu moje¬ mu: Sedi meni na desno, 43. Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje." 44. David ga torej ime¬ nuje gospoda, in kako je sin njegov? 45. A ko gaje vse ljud¬ stvo poslušalo, reče učen¬ cem svojim: 46. Varujte se pismarjev, kteri hočejo v dolgih ob¬ lačilih hoditi, in ljubijo pozdrave po ulicah, in prve stole po shajališčih, in pr ve prostore na gostijah; 47. Kteri požirajo hiše vdovam, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli o- strejo sodbo. XXI. POGLAVJE. P ogledavšipa gori, videl je bogatine, da mečejo da¬ rove svoje v zakladnico. 2. Videl je pa tudi eno vdovo ubogo, da je vrgla dva vinarja, 3. Ter reče: Resnično vam pravim, da je ta ubo¬ ga vdova vrgla več od vseh: 4. Kajti vsi ti' so vrgli od obilnosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, kterega je imela. 5. In ko so nekteri pra¬ vili za tempelj, daje olep¬ šan z lepim kamenjem in dragocenostmi, reče: 6. Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamenu, kteri ne bi razpadel. 7. In vprašajo ga, govo¬ reč: Učenik, kedaj pa bo 12 * SV. LUKA E VANU. 21. 180 to? in kaj bo znamenje, kedar se ima to zgoditi? 8. On pa reče: Varujte se, da vas ne premotijo! kajti veliko jih bo prišlo v ime moje, v in porekd: Jaz sem! in: Čas se je pribli¬ žal! Ne hodite torej za njimi. 9. Kedar boste pa slišali vojske in vstaje, ne u- plašite se; kajti to se mo¬ ra najprej zgoditi: ali konca ne bo precej. 10. Tedaj jim je pravil: Vstalbo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; 11. In veliki potresi bo¬ do po krajih in lakote in kuge, groza in znamenja velika bodo na nebu. 12. A pred vsem tem bo¬ do položili roke svoje na vas, in preganjali vas bo¬ do in izdajali v shajališča in ječe, in vodili pred kra¬ lje in poglavarje, za voljo imena mojega. 13. A to vam se bo zgo¬ dilo na pričevanje. 14. Položite torej v srce svoje, da ne skrbite naprej, kako se boste zagovarjali; 15. Kajti jaz vam bom dal usta in modrost, kte- rej ne bodo mogli naspro¬ tovati, ne upirati se vsi nasprotniki vaši. 16. Izdajali vas bodo pa tudi roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nektere od vas bodo umo¬ rili. 17. In sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega. 18. Pa las z glave vam ne bo poginil. 19. S potrpljenjem svo¬ jim pridobivajte duše svo¬ je. 20. Kedar boste pa vi¬ deli, da Jeruzalem oblega vojska, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. 21. Tedaj naj, kteri so v Judeji, odbeže na go¬ re : in kteri so sredi njega, izidejo naj na polje; in kteri so na polji, naj ne hodijo va-nj. 22. Kajti ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se izpolnijo vsa pisma. 23. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh; kajti velika nadloga bo na zem¬ lji, in jeza nad tem naro¬ dom. 24. In padali bodo od SV. LUKA EVANG. 21. 22. 181 ostrice meča, in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bo¬ do gazili pogani, dokler se ne izpolnijo časi poganov. 25. In znamenja bodo v solncu in mesecu in zvez¬ dah, in narodom na zem¬ lji žalost od obupa, šuma morskega in valovja; 26. Ljudje bodo mrli od strahii in pričakovanja te¬ ga, kar ima na zemljo pri¬ ti: kajti sile nebeške se bodo pregibale. 27. In tedaj bodo ugle¬ dali sina človečjega, da gre na oblaku z veliko močjč in slavo. 28. Ko se bo pa to jelo go¬ diti, ozrite se gor in povz¬ dignite glave svoje, ker se približuje odrešenje vaše. 29. In pove jim priliko: Poglejte smokvo in vse drevje. 30. Kedar vidite, da je uže pognalo, sami veste, da je spomlad uže blizu. 31. Tako tudi vi, ko bo¬ ste videli, da se to godi, včdite, da je blizu kralje¬ stvo Božje. 32. Resnično vam pra¬ vim, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse ne zgodi. 33. Nebo in zemlja bosta prešla, a besede moje ne bodo prešle. 34. Varujte se pa, da vam ne otežajo srca s požreš¬ nostjo in pijanstvom in skrbmi' tega sveta, in vam ne pride ta dan iznenada. 35. Kajti prišel bo kakor zanka na vse, kteri pre¬ bivajo, na lici vse zemlje. 36. Cujte torej vsak čas, in molite, da bi bili vred¬ ni ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in pred sinom človečjim stati. 37. In po dnevi je učil v tempeljnu; a po noči je izhajalprenoče vat na goro, ktera se imenuje Oljska. 38. In dohajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu v tempelj poslušat ga! XXII. POGLAVJE. Bližal se je pa praznik presnih kruhov, kteri se imenuje Velika noč. 2. In gledali so veliki duhovni in pismarji, kako bi ga umorili; kajti bali so se ljudstva. 182 SV. LUKA 3. Pa vnide satan v Juda s priimkom Iškarijana, kteri je bil iz števila dva¬ najsterih; 4. Ter odide, in pogovori se z velikimi duhovni in starešinami tempeljna, ka¬ ko jim ga bo izdal. 5. In razvesele se, in obrekč mu dati denarja. 6. In obrekel se je, in i- skaljepripravnegačasa,da jim ga izda brez ljudstva. 7. Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba velikonočno jagnje klati. 8. Ter pošlje Petra in Janeza, govoreč: Pojdita, pripravita nam velikonoč¬ no jagnje, da jemo. 9. Ona mu pa rečeta: Kje hočeš, da pripraviva? 10. A on jima reče: Glej, ko vnideta v mesto, srečal vaju bo človek, kteri pone¬ se vrč vode; pojdita za njim v hišo, v ktero vnide, 11. In recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pra¬ vi : Kje je gostivnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi? 12. In on vama bo poka¬ zal veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita. EVANG. 22. 13. Ter odideta in naj¬ deta, kakor jima je bil re¬ kel ; in pripravita veliko¬ nočno jagnje. 14. In ko pride čas, sede za mizo, in dvanajsteri a- posteljni ž njim. 15. In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to ve¬ likonočno jagnje z vami, predno bom trpel; 16. Kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler sevkraljestvuBož- jem ne dopolni. 17. In vzemši kelih, za¬ hvali, in reče: Vzemite ga, in razdelite med seboj. 18. Kajti pravim vam, da ne bom pil od trtnega rodu, dokler ne pride kra¬ ljestvo Božje. 19. In vzemši kruh, za¬ hvali, in prelomivši, da jim, govoreč: To je telo moje, ktero se za vas da¬ je; to delajte za moj spo¬ min. 20. Ravno tako tudi ke¬ lih po večerji, govoreč: Ta kelih je nova zaveza po krvi mojej, ktera se za vas prelija. 21. In glej, roka izdajav- SV. LUKA EVANG. 22. 183 ca mojega je z menoj na mizi. 22. In sin človečji gre, kakor je odločeno; ali gor¬ je človeku, kteri ga izdaja. 23. In oni začnč iskati med seboj, kdo od njih bi bil, kteri bo to storil. 24. Vname se pa tudi prepir med njimi, kdo od njih da meni, da je veči. 25. On jim pa reče: Kra¬ lji narodov tem gospodu¬ jejo, a kteri imajo oblast, imenujejo se dobrotniki. 26. Vi pa ne tako: nego kdor je največi med vami, bodi kakor najmanji; in kdor/e vodnik, bodi kakor služabnik. 27. Kajti kdo je veči: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne ta, kdor sedi za mizo? In jaz sem med vami, kakor kdor streže. 28. A vi ste, kteri ste prebili z menoj v izkuš- njavah mojih. 29. In jaz vam bom za¬ pustil kraljestvo, kakor ga je meni oče moj zapustil, 30. Da boste jedli in pi¬ li za mizo mojo v kralje¬ stvu mojem, in boste se¬ deli na prestolih in sodili dvanajstere rodove Izrae¬ love. 31. Reče pa Gospod: Si¬ mon! Simon! glej, satan vas je poželel, da hi vas presejal, kakor pšenico; 32. Ali jaz sem za te mo¬ lil, naj ne izgine vera tvo¬ ja: in ti, kedar se spreobr¬ neš, utrdi brate svoje. 33. On mu pa reče: Go¬ spod, pripravljen sem s teboj iti v ječo in na smrt. 34. A on mu reče: Pra¬ vim ti, Peter! nocoj ne bo zapel petelin, dokler tri¬ krat ne utajiš, da me po¬ znaš. 35. In reče jim: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obutala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa rekd: Ničesar. 36. Reče jim torej: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, vzeme naj jo, ravno tako tudi torbo; a kdor nima, proda naj suknjo svojo, in kupi meč. 37. Kajti pravim vam, da se mora še to pismo izpol¬ niti na meni: „In hudo- delnikom je bil prištet.“ Kajti to, kar je pisano za me, dopolnjuje se. 184 SV. LUKA EVANG. 22, 38. Oni pa reko: Gospod, glej tu dva meča! A on jim reče: Dosti je! 39. Ter izide in odide po navadi na Oljsko goro; šli so pa za njim tudi učenci njegovi. 40. A ko pride na mesto, reče jim: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo. 41. In on odstopi od njih za lučaj kamena, in poklek- nivši na kolena, molil je, 42. Govoreč: Oče, ko bi hotel prenesti ta kelih mimo mene! ali ne moja volja, nego tvoja bodi. 43. Prikaže pa mu se an- gelj z neba, ter ga je krep¬ čal. 44. In ko je bil v boji, molil je gorečnije. In bil je pot njegov kakor ka¬ plje krvi, ktere so padale na zemljo. 45. In vstavši od molitve, pride k učencem svojim, in najde jih, da spe od ža¬ losti, 46. In reče jim: Kaj spi¬ te ? Vstanite! molite, da ne zajdete v izkušnjavo. 47. A ko je še govoril, glej, ljudstvo; in eden dvanajsterih, kteri se je imenoval Juda, šel je pred njim, in približa se Jezu¬ su, da ga poljubi. 48. Jezus mu pa reče: Juda! s poljubom izdajaš sina človečjega? 49. Videč pa ti, kteri so bili okoli njega, kaj da bo, rekč mu: Gospod, ali naj udarimo z mečem? 50. In eden od njih udari hlapca velikega duhovna, in odseka mu desno uho. 51. Odgovarjajoč pa Je¬ zus, reče:Nehajte, dotlej! In dotaknivši se ušesa nje¬ govega, uzdravi ga. 52. A velikim duhovnom in poglavarjem tempeljna in starešinam, kteri so bili prišli nad-nj, reče Jezus: Kakor na razbojnika ste izšli nad me z meči in ko¬ li? 53. Vsak dan sem bil z vami vtempeljnu, in niste iztegnili rok na me. Ali ta je vaša ura, in oblast teme. 54. In zgrabivši ga, od- ženč in peljejo ga v hišo velikega duhovna; a Pe¬ ter je od daleč šel za njim. 55. In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča, in so SV. LUKA EVANG. 22. 185 vkupej sedli, sede Peter med-nje. 56. Ugledavši ga pa ena dekla, da sedi pri ognji, ozre se na-nj, in reče:Tu¬ di ta je bil ž njim. 57. A on ga zataji, go¬ voreč: Žena! nisem ga videl. 58. In malo po tem ga ugleda drugi, in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek! nisem. 59. In eno uro ali kaj po tem trdil je nekdo drugi, govoreč: Žares, tudi ta je bil ž njim; saj je tudi Ga- lilejec. 60. Ali Peter reče: člo¬ vek ! ne vem, kaj praviš. In precej, ko je še govoril, zapoje petelin. 61. In obrnivši se Go¬ spod, pogleda na Petra; in spomene se Peter be¬ sede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat. 62. In Peter izide ven, in razjoka se britko. 63. In možjč, kteri so držali Jezusa, zasmeho¬ vali so ga in bili. 64. In zakrivši ga, bili so ga po obrazu, in vpraše¬ vali so ga, govoreč: Pre¬ rokuj, kdo te je udaril? 65. In drugega veliko so preklinjajočgovorili zoper njega. 66. In ko napoči jutro, zberd se starešine ljud¬ stva, in veliki duhovni in pismarji, in odpeljejo ga v sodišče svoje, govoreč: Če si ti Kristus? povej nam. 67. Pa jim reče: Če vam povem, nikakor ne boste verovali; 68. A če tudi vprašam, ne boste mi odgovorili, in tudi izpustili me ne boste. 69. Odslej bo sin člo- večji sedel na desnici mo¬ či Božje. 70. Pa rek6 vsi: Ti si to¬ rej sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem. 71. A oni rekd: Kaj nam je še treba prič? saj smo sami slišali iz ust njego¬ vih. 186 SV. LUKA XXIII. POGLAVJE. In vstavši vsa množica njih, odpeljejo ga k Pi¬ latu. 2. In začno ga tožiti, go¬ voreč : Tega smo našli, da odvrača ljudstvo, in brani cesarju davek dajati, in pravi, da je on Kristus kralj. 3. A Pilat ga vpraša, govoreč: Ti si kralj Ju¬ dovski? On pa odgovarja¬ joč, reče mu: Ti praviš. 4. In Pilat reče velikim duhovnom in ljudstvu: Na tem človeku ne nahajam nobene krivice. 5. Oni so pa še bolj sili¬ li, govoreč: Ljudstvo pun¬ ta, učeč po vsej Judeji, počenši od Galileje do sem. 6. Pilat pa, slišavši Gali¬ lejo, vpraša, če je ta člo¬ vek Galilejec. 7. In ko zve, daje izpod oblasti Herodove, pošlje ga k Herodu, kteri je tudi bil te dm' v Jeruzalemu. 8. Herod pa ugledavši Jezusa, razveseli se zelč; kajti uže davno ga je že- EVANG. 23. lel videti, ker je bil veliko o njem slišal: in nadejal se je, da bo videl kakošen čudež od njega. 9. In vpraševal gaje ve¬ liko reči; ali on mu ni ni¬ česar odgovarjal. 10. A veliki duhovni in pismarji so stali, in trdo so ga tožili. 11. A zasramotivši ga Herod z vojaki svojimi, in nasmejavši mu se, ob¬ leče mu belo oblačilo, in pošlje ga nazaj k Pilatu. 12. In ta dan sta se Pi¬ lat in Herod sprijaznila med seboj; kajti poprej sta se bila sovražila. 13. A Pilat sklicavši ve¬ like duhovne in starešine in ljudstvo, 14. Keče jim: Pripeljali ste mi tega človeka, da odvrača ljudstvo; in glej jaz sem ga pred vami iz¬ prašal, in nobene krivice nisem našel na tem člo¬ veku v tem, za kar ga to¬ žite. 15. Pa tudi Herod ne; kajti poslal sem vas bil k njemu, in glej, nič ni sto¬ ril, kar bi bilo smrti vre¬ dno. SV. LUKA EVANG. 23. 16. Bičal ga bom torej in izpustil. 17. Moral je pa na vsak praznik velikonočni izpu¬ stiti jim enega jetnika, 18. Ali vse ljudstvo za¬ vpije, govoreč:Vzemi tega, izpusti pa nam Baraba! 19. (Kteri je bil za voljo neke vstaje, ktera je bila v mestu, in za voljo umo¬ ra vržen v ječo.) 20. Pilat jih torej zopet ogovori, hoteč izpustiti Jezusa. 21. Oni so pa vpili: Kri¬ žaj ga! križaj! 22. In reče jim v tretje: Kaj pa je ta hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem; bičal ga bom torej in izpustil. 23. A oni so tiščali va-nj z velikim vpitjem, zahte¬ vajoč, naj se razpne na križ; in zmagovalo je vpit¬ je njihovo in velikih du¬ hovnov. 24. In Pilat razsodi, naj se zgodi, kar tirjajo. 25. In izpusti jim tega, kteri je bil za voljo vstaje in umora v ječo vržen, za kogar so prosili; a Jezu¬ sa izroči njih volji. 187 26. In ko so ga odpeljali, zgrabijo nekega Simona Cirenejca, kteri je šel s polja, in zadenejo mu križ, naj ponese za Jezusom. 27. Sla je pa za njim ve¬ lika množica ljudstva, in žen, ktere so jokale in tar¬ nale za njim. 28. Obrnivši se pa Jezus k njim, reče: Hčeri Jeru¬ zalemske, ne jokajte za menoj, nego za seboj jo¬ kajte in za otroci svojimi; 29. Kajti glej, prišli bodo dnevi, ko porekč: Blagor nerodovitnim, in telesom, ktera nisorodila,inprsom, ktera niso dojila! 30. Tedaj bodo jeli pra¬ viti goram: Padite na nas! in gričem: Pokrijte nas! 31. Kajte če se s siro¬ vim lesom tako dela, kaj bo s suhim? 32. Peljali so pa ž njim vred tudi dva druga, raz¬ bojnika, da ju umore. 33. In ko pridejo na me¬ sto, ktero se imenuje Čre- pinjek, križajo tu njega, in razbojnika, enega na desno, a drugega na levo. 34. A Jezus je govoril: 188 SV. LUKA EVANG. 23. Oče! odpusti jim; saj ue vedo, kaj delajo. Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko. 35. Iii stalo je ljudstvo, in gledalo je. Zasmehovali so ga pa ž njimi tudi sta¬ rešine, govoreč: Drugim je pomogel; naj pomore sebi, če je ta Kristus, iz¬ voljenec Božji. 36. Posmehovali so mu se pa tudi vojaki, in pri¬ stopali so in podajali mu ocet, 37. In govorili so: Ce si ti kralj Judovski, poma¬ gaj si! 38. Bil je pa tudi napis nad njim napisan z Grški¬ mi in Latinskimi in He¬ brejskimi pismeni: Ta je kralj Judovski. 39. A eden od razbojni¬ kov, ktera sta visela, pre¬ klinjal gaje, govoreč: Ce si ti Kristus, pomagaj se¬ bi in nama! 40. Odgovarjajoč pa dru¬ gi, pretil mu je, govoreč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam tako obsojen? 41. In midva sicer sva po pravici o bsojena; kaj ti pre - jela sva po delih svojih, kar sva zaslužila: ta pa ni nič hudega storil. 42. In govoril je Jezusu: Spomeni se me, gospod, kedar prideš v kraljestvo svoje. 43. In reče mu Jezus: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raji. 44. Bilo je pa okoli šeste ure, in tema nastane po vsem svetu do devete ure. 45. In solnce otemnl, in zagrinjalo tempeljna se pretrga na dvoje. 46. In zaklicavši Jezus z močnim glasom, reče: Oče! v roke tvoje izro¬ čam dušo svojo. In rekši to, izdahne. 47. Videvši pa stotnik, kar seje zgodilo, hvalil je Boga, govoreč: Zares, ta človek je bil pravičen. 48. In vse ljudstvo, ktero se je bilo sešlo to gledat, ko so videli, kaj se godi, vrnejo se, trkajoč na prsi svoje. 49. Stali so pa od daleč vsi znanci njegovi, in žene, ktere so bile ž njim prišle iz Galileje, ter so gledali. 50. In glej, mož po ime- SV. LUKA EVANG. 23. 24. 189 nu Jožef, svetovavec, mož dober in pravičen, 51. (Ta se ni bil vjemal ž njih svetom in njih de¬ janjem) iz Arimateje, me¬ sta Judovskega, kteri je tudi sam pričakoval kra¬ ljestva Božjega: 52. Ta pristopi k Pilatu, in zaprosi truplo Jezu¬ sovo. 53. In sneme ga, in za¬ vije ga v platno, in položi ga v grob iztesan, v kte- rem še nikoli nobeden ni bil položen. 54. In dan je bil petek, in svitala je sobota. 55. Sle so pa za njim tudi žene, ktere so bile ž njim prišle iz Galileje, in ogle¬ dale so grob, in kako je položeno truplo njegovo. 56. Vrnivši se pa, pripra¬ vijo dišav in mire; in v soboto odpočijejo, po zapovedi. XXIV. POGLAVJE. A prvi dan tedna pri¬ dejo zelč zgodaj na grob, in prinesč, kar so bile pripravile dišav, in ne- ktere druge žene ž njimi. 2. Najdejo pa kamen od¬ valjen od groba, 3.Inko vnidejo,nenajde- jo trupla Gospoda Jezusa. 4. In zgodi se, ko se ni¬ so mogle načuditi temu, in glej, dva moža se po¬ stavita poleg njih v svet¬ lih oblačilih. 5. Ko so se pa bale, in so pobesile lice k zemlji, re¬ četa jim: Kaj iščete živega med mrtvimi? 6. Ni ga tu, nego vstal je; spomenite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji, 7. Govoreč: Treba je si¬ nu človečjemu izdanemu biti v roke ljudi grešni¬ kov, in križanemu biti, in tretji dan vstati. 8. In spomenejo se be¬ sed njegovih. 9. In vrnivši se od groba, sporoče vse to enajsterim in vsem drugim. 10. Bile so pa Marija Magdalena in Joaua in Marija Jakobova, in druge ž njimi, ktere so to pra¬ vile aposteljnom. 11. In zdele so jim se njih besede kakor laž, in niso jim verjeli. 190 SV. LUKA E VAN G. 24. 12. A Peter vstane, in poleti li grobu, in sklo- nivši se, ugleda samo prte, da leže, ter odide, čudeč se sam s seboj, kaj se je zgodilo. 13. In glej, dva od njih sta šla tisti dan v trg, kte- ri je bil šestdeset beža- jev daleč od Jeruzalema, in mu je bilo ime Emaus. 14. In onadva sta sepogo- varjala med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo. 15. In zgodi se, ko sta se pogovarjala in eden dru¬ gega vpraševala: in sam Jezus se približa, in šel je ž njima. 16. Ali nju oči so se dr¬ žale, da ga nista spoznala. 17. In reče jima: Kako- šen pogovor je ta, ki ga imata med seboj po poti, in po kaj sta žalostna? 18.0dgovarjajočpaeden, kteremu je bilo ime Kleo- pa, reče mu: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, da ne veš, kaj seje te dni v njem zgodilo ? 19. Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa rečeta: Za Jezusa Nazarečana, kteri je bil mož prerok, silen v dejanji in besedi pred Bo¬ gom in vsem ljudstvom: 20. Kako so ga naši ve¬ liki duhovni in starešine izdali in na smrt obsodili, in križali ga. 21. A mi smo se nade¬ jali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrh vsega tega je danes tretji dan, kar se je to zgo¬ dilo. 22. Pa tudi neke žene izmed nas so nas uplašile, ktere so bile zgodaj na grobu; 23. In ko niso našle tru¬ pla njegovega, prišle so, govoreč, da so jim se pri¬ kazali angelji, kteri pra¬ vijo, da je živ. 24. In šli so nekteri od teh, kteri so z nami, na grob, in našli so tako, ka¬ kor so bile tudi žene po¬ vedale; ali njega niso vi¬ deli. 25. In on jima reče: O nespametni in lenega srca za verovanje vsega, kar so povedali preroki! 26. Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel, in šel v slavo Božjo? 27. In začenši od Mojze- SV. LUKA E VAN G. 24. 191 sa in vseh prerokov, raz¬ lagal jima je vsa pisma, ktera so bila pisana za njega. 28. In približajo se trgu, v kterega sta šla.; in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. 29. In prinudita ga, go¬ voreč: Ostani z nama, ker se večeri, in dan seje na¬ gnil. Ter vnide, da ostane ž njima. 30. In zgodi' se, ko je se¬ del za mizo ž njima, vze- me kruh in blagoslovi, in prelomi ga, ter jima je dajal. 31. In odprč se oči nju¬ ne, in spoznata ga; a on izgine od nju. 32. In govorila sta eden drugemu: Ali ni srce go¬ relo v nama, ko nama je po poti govoril, in ko na¬ ma je razlagal pisma? 33. In vstala sta še tisto uro, in vrnila sta se v Je¬ ruzalem, in našla sta enaj- stere zbrane in te, kteri so bili ž njimi. 34. Kteri so pravili: Kes je vstal, in prikazal se je Simonu. 35. In onadva sta raz¬ kladala, kaj je bilo na poti, in kako sta ga spo¬ znala, ko je kruh prelomil. 36. Ko so pa to govorili, postavi se sam Jezus sre¬ di njih, in reče jim: Mir vam! 37. In oni se uplašijo, in vsi prestrašeni, mislili so, da vidijo duha. 38. Pa jim reče: Kaj se plašite? in po kaj tahošne misli vhajajo v srca vaša? 39. Vidite roke moje in noge moje, da sem jaz; potipljite me in poglejte! Saj duh nima telesa in ko¬ sti, kakor vidite, da imam jaz. 40. In rekši to, pokaže jim roke in noge. 41. Ko so pa še od ve¬ selja dvomili, in so se ču¬ dili, reče jim: Imate tu kakošne jedi? 42. Oni mu pa dad<5 kos pečene ribe, in meda v satu. 43. In vzel je, in pojedel je pred njimi. 44. In reče jim: To so besede, ktere sem vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je pisano za me 192 SV. LUKA EV. 24. v postavi Mojzesovej in prerokih in psalmih. 45. Tedaj jim odpre um, da so umeli pisma. 46. In reče jim: Tako je pisano, in tako je moral Kristus trpeti, in vstati tretji dan od mrtvih; 47. In da naj se oznanju¬ je v ime njegovo pokora in odpuščanje grehov po vseh narodih, počenši od Jeruzalema. 48. A vi ste priče temu. 49. In glej, jaz bom po¬ slal obljubo očeta svojega na vas; a vi sedite v me- SV. JANEZA EV. 1. stu Jeruzalemu, dokler se ne oblečete v moč z vi¬ šave. 50. In izpelje jih ven do Betanije; in povzdignivši roke svoje, blagoslovi jih. 51. In zgodi se, ko jih je blagoslovil: odstopi od njih, in bil je na nebo nesen. 52. In oni mu se poklo¬ nijo, in vrnejo se v Jeru¬ zalem z veliko radostjo. 53. In bili so vseskozi v tempeljnu, hvaleč in bla- gosloveč Boga. Amen. EVANGELJ PO SV. JANEZU. I. POGLAVJE. V začetku je bila bese¬ da, in beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila be¬ seda. 2. Ta je bila v začetku pri Bogu. 3. Vse je po njej postalo, in brez nje ni nič postalo, kar je postalo. 4. V njej je bilo življe¬ nje, in življenje je bilo luč ljudem, 5. In luč v temi sveti, in tema je ni zapopadla. 6. Bil je človek poslan od Boga, kteremu je bilo ime Janez. 7. Ta pride na priče¬ vanje, da priča za luč, da bi vsi verovali po njem. 8. On ni bil luč, nego da priča za luč. SV. JANEZA EVANG. 1. 193 9. Bila je prava luč, Me¬ ra razsvetljuje vsakega, Meri pride na svet. 10. Na svetu je bil, in svet je po njem postal, in svet ga ni poznal. 11. V svoje je prišel, in svoji ga niso sprejeli. 12. A kterikoli so ga sprejeli, dal jim je oblast, da postanejo sinovi Božji, kteri verujejo v ime nje¬ govo; 13. Kteri se niso od krvi, ne od volje telesne, ne od volje možd, nego od Bo¬ ga rodili. 14. In beseda je telo po¬ stala, in nastanila se je med nami, (in videli smo slavo njeno, slavo kakor edinorojenega od očeta,) polna milosti in resnice. 15. Janez pričuje za-nj, in vpije,govoreč: Taje bil, za kogar sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, po¬ stal je pred menoj; kajti bil je poprej, nego jaz. 16. In od polnosti njego¬ ve smo mi vsi prejeli, tudi milost za milost. 17. Kajti'postava se je po Mojzesu dala, milost in resnica je postala po Jezusu Kristusu. 18. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni sin, ki je na naročji očetovem, on nam je oznanil. 19. In to je pričevanje Janezovo, ko so poslali Judje iz Jeruzalema du¬ hovne in Levite, naj ga vprašajo: Kdo si ti? 20. In priznal je, in ni utajil; in prizna: Jaz ni¬ sem Kristus. 21. In vprašajo ga: Kaj si torej? Elija si ti? Pa reče: Nisem. Prerok si ti? Pa odgovori: Ne. 22. Rek6 mu torej: Kdo si? da odgovor damo tem, kteri so nas poslali. Kaj praviš sam za-se? 23. Reče: Jaz sem „glas vpijočega v puščavi: Po¬ ravnajte pot Gospodov;^ kakor je povedal Izaija prerok. 24. Ti pa, kteri so bili poslani, bili so izmed Fa¬ rizejev. 25. In vprašajo ga, in rekd mu: Za kaj torej kr- ščujes, če ti nisi Kristus, ne Elija, ne prerok? 26. Odgovori jim Janez, 13 194 SV. JANEZA EVANG. 1. govoreč: Jaz krščujem z vodo; stoji pa med vami, kogar vi ne poznate. 27. On je, kteri ima za menoj priti; komur jaz ni¬ sem vreden odvezati jer¬ mena na obutalu njego¬ vem. 28. To se je zgodilo v Betabari onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval. 29. Drugi dan ugleda Ja¬ nez Jezusa, da gre k nje¬ mu, ter reče: Glej, jagnje Božje, ktero jemlje greh sveta. 30. Ta je, za kogar sem jaz rekel: Za menoj gre mož, kteri je pred menoj bil; kajti bil je poprej, nego jaz. 31. In jaz ga nisem po¬ znal; ali da se razodene Izraelu, za to sem jaz pri¬ šel krščevat z vodo. 32. In pričeval je Janez, govoreč: Videl sem Duha, da shaja ko golob z ne¬ ba, in ostal je na njem. 33. In jaz ga nisem po¬ znal; ali kteri me je po¬ slal krščevat z vodo, ta mi je rekel: Na kogar boš vi¬ del, da shaja Duh in o- stane na njem, ta je, kte- i ri bo krščeval z Duhom I svetim. 34. In jaz sem ga videl, in pričeval sem, da je ta sin Božji. 35. Drugi dan je zopet Janez stal, in dva od učen¬ cev njegovih. 36. In ko ugleda Jezusa, da gre, reče: Glej, jagnje Božje. 37. In slišala sta ga oba učenca, ko je govoril, ter odideta za Jezusom. 38. Obrnivši šepa Jezus, in ugledavši ju, da gresta za njim, reče jima: 39. Koga iščeta ? Ona mu pa rečeta: Babi, (kar se pravi, če raztolmačiš: Učenik,) kje stanuješ? 40. Veh'jima: Pridita in poglejta. Šla sta, in vide¬ la sta, kje stanuje; in o- stala sta tisti dan pri njem; bilo je pa okoli de¬ sete ure. 41. Eden od teh dveh, ktera sta bila slišala od Janeza, in sta bila šla za njim, bil je Andrej, brat Simona Petra. 42. Ta najde najprej bra¬ ta svojega Simona, in reče SV. JANEZA EVANG. 1. 2. 195 mu: Našli smo Mesija (kar se tolmači: Kristus). 43. In odpelja ga k Je¬ zusu. Pogledavši pa na-nj Jezus, reče: Ti si Simon sin Jonov; ti se boš ime¬ noval Kefa (kar se tolma¬ či: Peter). 44. Drugi dan je hotel Jezus vniti v Galilejo; in najde Filipa, in reče mu: Pojdi za menoj. 45. Bil je pa Filip iz Bet- sajde, iz mesta Andreje¬ vega in Petrovega. 46. Filip najde Natanae- la, in reče mu: Našli smo ga, za kogar je pisal Moj¬ zes v zakonu in preroki, Jezusa sina Jožefovega iz Nazareta. 47. Pa mu Natanael re¬ če: Iz Nazareta da more kaj dobrega biti? Veli mu Filip: Pridi in poglej. 48. Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, ter reče za-nj: Glej prav Izraelec, v kterem ni zvijače. 49. Reče mu Natanael: Odkod me poznaš? Jezus odgovori in mu reče: Vi¬ del sem te, predno te je Filip poklical, ko si bil pod smokvo. 50. Natanael odgovori in mu reče: Rabi, ti si sin Božji, ti si kralj Izraelov. 51. Jezus odgovori in mu reče: Ker sem ti rekel: Videl sem te pod smokvo, veruješ. Videl boš več od tega. 52. In reče mu: Resnič¬ no resnično vam pravim: Odslej boste videli nebo odprto, in angelje Božje stopati gor in dol na sina človečjega. H. POGLAVJE. In tretji danjebila ženit- nina v Kani Galilejskej, in bila je mati Jezusova tam. 2. Povabljen je bil pa tu¬ di Jezus in učenci njego¬ vi na ženitnino. 3. In ko je zmanjkalo vi¬ na, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo. 4. Reče jej Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Ni še prišel čas moj. 5. Mati njegova veli slu¬ žabnikom: Karkoli vam poreče, storite. 6. Bilo je pa tam šest vrčev kamenitnih postav¬ ljenih po očiščevanji Ju- 13 * 196 SV. JANEZA E VAN G. 2. (lovskem, kteri so držali po dve ali tri mere. 7. Veli jim Jezus: Na¬ polnite vrče z vodo. Iu napolnijo jili do vrha. 8. In veli jim: Zajmite sedaj, in nesite starešini. Ter nes<5. 9. Ko pa okusi starešina vodo, ktera je postala vi¬ no, (ni pa vedel, odkod je; a služabniki so vedeli, kteri so bili zajeli vodo,) pokliče starešina ženina. 10. In reče mu: Vsak človek najprej dobro vino daje, in ko se opijanijo, tedaj tisto, ktero je slab¬ še : a ti si prihranil dobro vino noter doslej. 11. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Ga- lilejskej, in pokazal je sla¬ vo svojo; in verovali so va-nj učenci njegovi. 12. Po tem snide v Ka- pernaum, on in mati nje¬ gova in bratje njegovi, in učenci njegovi; in tu o- stanejo ne veliko dni. 13. In bila je blizu Veli¬ ka noč Judovska, in Je¬ zus se napoti v Jeruzalem. 14. In najde v tempeljnu prodajavce volov in ovac in golobov, in menjavce, da sede. 15. In naredivši bič iz vrvi, izžene vse iz tem- peljna, tudi ovce in vole. In menjavcem raztrese denar, in mize prevrne. 16. In tem, kteri so pro¬ dajali golobe, reče: Od¬ nesite to odtod; ne de¬ lajte iz hiše očeta mojega hiše trgovske. 17. Spomenejo pa se u- čenci njegovi, daje pisa¬ no: „ Gorečnost za hišo tvojo me je snedla.“ 18. Pa odgovore Judje in mu reko: Kakošno zna¬ menje nam boš pokazal, da to delaš ? 19. Jezus odgovori injiru reče: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom po¬ stavil. 20. Pa mu rekd Judje: Šest in štirideset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil? 21. Ali on je govoril za tempelj telesa svojega. 22. Ko je bil torej od mrtvih vstal, spomenili^o se učenci njegovi, da jim je to pravil; in verovali so SV. JANEZA. EVANG. 2. 3. pismu, in besedi, ktero jim je Jezus povedal. 23. Ko je bil pa v Jeru¬ zalemu o Velikej uoči, na praznik, verovalo jih je veliko v ime njegovo, ko so videli znamenja njego¬ va, ktera je delal. 24. Sam se jim pa Je¬ zus ni zaupal, ker jih je vse poznal; 25. In ker mu ni bilo tre¬ ba, da bi kdo pričal za člo¬ veka: ker je sam vedel, kaj je v človeku. III. POGLAVJE. Bil je pa človek med Farizeji, Nikodem mu je lilo ime, starešina Judov¬ ski. 2. Ta pride k Jezusu po noči, in reče mu: Rabi! vemo, da si od Boga pri¬ šel učenik; kajti nikdorne more delati teh znamenj, ktera ti delaš, če ne bo Bog ž njim. 3. Jezus odgovori in mu reče: Resnično resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more vi¬ deti kraljestva Božjega. 4. Reče mu Nikodem: 197 Kako se more človek ro¬ diti, ko je star? Jeli more drugoč vniti v telo mate¬ re svoje in se roditi? 5. Jezus odgovori: Res¬ nično resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi' iz vode in Duha, ne more vniti v kraljestvo Božje. 6. Kar seje rodilo iz te¬ lesa, telo je; in kar se je rodilo iz Duha, duh je. 7. Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba vam se je na novo roditi. 8. Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre; tako je vsak, kdor se je rodil iz Duha. 9. Nikodem odgovori in mu reče: Kako more to biti? 10. Jezus odgovori in mu* reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš? 11. Resnično resnično ti pravim, da kar vemo, go¬ vorimo; in kar smo videli, pričamo: ali pričevanja našega ne sprejemate. 12. Če vam pozemeljske reči pravim, in ne veru¬ jete: kako boste verovali, 198 SV. JANEZA E VAN G. 3. če vam bom pravil ne¬ beške? 13. In nikdor ni stopil na nebo, razen kdor je z ne¬ ba sešel, sin človečji, ki je na nebu. 14. In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako se mora tudi sin člo¬ večji povišati: 15. Da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje. 16. Kajti tako je Bog ljubil svet, daje sina svo¬ jega edinoroj enega dal, da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje. 17. Bog namreč ni po¬ slal sina svojega na svet, da bi svet sodil, nego da se svet zveliča po njem. 18. Kdor veruje va-nj, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, sojen je uže, ker ne veruje v ime edinoro- jenega sina Božjega. 19. Sodba je pa to, da je luč prišla na svet; ali ljud¬ je so bolj ljubili temo, ne¬ go luč: kajti njih dela so bila hudobna. 20. Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč, in ne hodi k luči, da es ne posvare dela njegova; 21. Kdor pa dela resni¬ co, hodi k luči, da se dela njegova razodenejo, ker so v Bogu storjena. 22. Po tem pride Jezus in učenci njegovi v Judej¬ sko zemljo. In tu je pre¬ bival ž njimi in krščeval. 23. Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Sa- lima, ker je bilo tam ve¬ liko vode; in dohajali so, in krščeval jih je. 24. Kajti Janez še ni bil vržen v ječo. 25. Vstane pa vpraša¬ nje med učenci Janezo¬ vimi in Judi ob očišče¬ vanji. 26. Ter pridejo k Janezu in mu reko: Babi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jor¬ dana, za kogar si ti pričal, glej, krščuje, in vsi gredč k njemu. 27. Janez odgovori in reče: Človek ne more ni¬ česar vzeti, če mu ne bo dano z neba. 28. Vi sami mi pričate, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, nego poslan sem pred njim. 199 SV. JANEZA EV AN G. 3. 4. 29. Kdor ima nevesto, ženin je; prijatelj pa že¬ ninov, kteri stoji in ga po¬ sluša, z radostjo se raduje glasu ženinovemu. Ta to¬ rej radost moja se je iz¬ polnila. 30. On mora rasti, a jaz manjšati se. 31. Kdor od zgoraj pri¬ haja, ta je nad vsemi. Kdor je z zemlje, ta je od zemlje, in govori od zem¬ lje; kdor je prišel z neha, ta je nad vsemi, 32. In kar je videl in sli¬ šal, to priča: ali pričevanja njegovega nikdor ne spre¬ jema. 33. Kdor sprejme njego¬ vo pričevanje, potrdil je, da je Bog resničen. 34. Kajti kogar je po¬ slal Bog, besede Božje go¬ vori: Bog namreč ne daje Duha na mero. 35. Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko. _ 36. Kdor veruje v sina, ima večno življenje; a kdor ne veruje v sina, ne bo videl življenja, nego jeza Božja prebiva na njem. IV. POGLAVJE. Ko torej zve Gospod, da so Farizeji slišali, da Jezus več učencev dobiva in krščuje, nego Janez, 2. (Da si ravno Jezus sam ni krščeval, nego u- čenci njegovi,) 3. Zapusti Judejo, in od¬ ide zopet v Galilejo. 4. Moral je pa iti skozi Samarijo. 5. Ter pride v mesto Samarijsko, ktero se ime¬ nuje Sihar, blizu vasi, kte¬ ro je dal Jakob Jožefu si¬ nu svojemu. 6. Bil je pa tam stude¬ nec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, sedel je tako na studencu. Bilo je okoli šeste ure. 7. Kar pride žena iz Sa¬ marije zajemat vodo. Veli jej Jezus: Daj mi piti. 8. (Kajti učenci njegovi so bili odšli v mesto, da kupijo živeža.) 9. Pa mu žena Samari- janka reče: Kako moreš ti, ko si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, prositi, naj ti dam piti? 200 SV. JANEZA EVANG. 4. (Kajti Judje se ne pečajo s Samarijani.) 10. Jezus odgovori in jej reče: Ko bi vedela dar Božji, in kdo je ta, ki ti pravi: Daj mi piti! prosi¬ la bi ti njega, in dal bi ti žive vode. 11. Keče mu žena: Go¬ spod! saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je glo¬ bok: odkod imaš torej ži¬ vo vodo? 12. Jeli si ti veči od na¬ šega očeta Jakoba, kteri nam je dal vodnjak, in je sam iž njega pil, in sino¬ vi njegovi, in živina nje¬ gova? 13. Jezus odgovori in jej reče: Vsak, kdor pije od te vode, ožejal bo zo¬ pet. 14. Kdorkoli bo pa pil od vode, ktero mu bom jaz dal, ne bo ožejal ve¬ komaj; nego voda, ktero mu bom dal, postala bo v njem studenec vode, ktera teče v večno živ¬ ljenje. 15. Veli mu žena: Go- # spod! daj mi te vode, da ne bom žejna, in ne bom sem bodila zajemat. 16. Veli jej Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega, in pridi sem. 17. Žena odgovori in reče: Nimam moža. Reče jej Jezus: Prav si pove¬ dala: Nimam moža. 18. Imela si namreč pet mčž; in kogar sedaj imaš, ni mož tvoj: to si po pra¬ vici povedala. 19. Keče mu žena: Go¬ spod! vidim, da si prerok. 20. Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.^ 21. Keče jej Jezus: Žena! verjemi mi, da bo prišel čas, in sedaj je, ko ne bo¬ ste ne na tej gori ne v Jeruzalemu molili očeta. 22. Vi molite, kar ne veste; mi molimo, kar vemo: kajti zveličanje je od Judov. 23. Ali prišel bo čas, in sedaj je, ko bodo pravi molivci molili očeta v du¬ hu in resnici: saj oče tudi išče takošnik, da bi ga molili. 24. Bog je duh; in kteri ga molijo, morajo v duhu in resnici moliti. SV. JANEZA EVANG. 4. 201 25. Reče mu žena: Vem, da bo Mesija prišel (ki se imenuje Kristus); kedar on pride, oznanil nam bo vse. 26. Reče jej Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj. 27. In na to pridejo učen¬ ci njegovi, in začudijo se, da se z ženo pogovarja; vendar pa nobeden ni re¬ kel: Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo? 28. A žena pusti vrč, in odide v mesto, in veli lju¬ dem: 29. Pojdite, poglejte člo¬ veka, kteri mi je povedal vse, ka sem storila: jeli ni ta Kristus? 30. Ter izidejo iz mesta, in pridejo k njemu. 31. Med tem so ga pa učenci njegovi prosili, go¬ voreč: Rabi, jej! . 32. On jim pa reče: Jaz imam jed, dajem, za ktero vi ne veste. 33. Učenci so se torej pomenkovali med seboj: Jeli mu je kdo prinesel jesti? 34. Reče jim Jezus: Mo¬ ja jed je, da izpolnjujem voljo tega, kteri me je poslal, in dodelam njego¬ vo delo. 35. Ne pravite li vi, da še štiri mesece, pa bo prišla žetev? Glej, pravim vam, povzdignite očlsvoje, in poglejte njive, kako uže rumene za žetev. 36. In kdor žanje, preje¬ ma plačilo, in zbira sad za večno življenje: da se radujeta oba ob enem, kdor seje in kdor žanje. 37. Kajti vtem je beseda resnična, da je drugi, kteri seje, in drugi, kteri žanje. 38. Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obde¬ lali; drugi so obdelali, in vi ste v njihovo delo prišli. 39. Iz tega mesta jih je veliko verovalo va-nj od Samarijanov, za voljo be¬ sede žene, ktera j e pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila. 40. Ko pridejo torej Samarijani k njemu, pro¬ sili so ga, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. 202 SV. JANEZA 41. In veliko več jih je verovalo za voljo njegove besede. 42. A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več za voljo tvoje besede, ker smo sami slišali, in vemo, da je ta resnično zveličar sveta, Kristus. 43. Po teh dveh dneh pa izide odtod, in odide v Galilejo. 44. Kajti Jezus sam je pričal, da prerok v svojej domovini nima časti. 45. Ko pa pride v Gali¬ lejo, sprejmč ga Galilejci, kteri so bili videli vse, kar je storil v Jeruzalemu na praznik; kajti tudi oni so bili prišli na praznik. 46. In zopet pride Jezus v Ivano Galilejsko, kjer je bil premenil vodo v vino. In bilje neki kraljev člo¬ vek, kogar sin je bolen bil v Kapernaumu. 47. Ta, slišavši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, odide k njemu, in prosil ga je, naj snide in mu uzdravi sina; imel je namreč umreti. 48. Keče mu torej Jezus:! EVANG. 4. 5. Ce znamenj in čudežev ne vidite, ne verujete. 49. Veli' mu kraljev člo¬ vek: Gospod! snidi, do¬ kler ni umrl otrok moj. 50. Keče mu Jezus: Poj¬ di ! sin tvoj je živ. In vero¬ val je človek besedi, ktero mu je Jezus rekel, in šel je. 51. A ko je še šel, sre¬ čajo ga hlapci njegovi, in sporoče, govoreč: Sin tvoj je živ. 52. In vpraša jih za uro, obklej mu je odleglo. In reko mu: Včeraj ob sed¬ mih ga je pustila mrzlica. 53. Tedaj spozna oče, da tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In veroval je on in vsa hiša njegova. 54. Ta zopet, drugi čudež, storil je Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo. V. POGLAVJE. Po tem je bil praznik Judovski, in Jezus se na¬ poti v Jeruzalem. 2. Je pa v Jeruzalemu pri Ovčijih vratih kopel, SV. JANEZA EVANG. 5. 203 ktera se Hebrejski imenu¬ je Betesda, in ima pet lop. 3. V teh je ležala velika množica bolnikov, slepih, hromih, polomljenih, kte- ri so pričakovali, kedaj se bo jela voda gibati. 4. Shajal je namreč an- gelj o svojem času v kopel, in kalil je vodo; in kdor je prvi vstopil, potem ko se je voda skalila, ozdra¬ vel je, kterokoli bolezen je imel. 5. Bil je pa en človek tam, kteri je bil osem in trideset let bolan. 6. Ko Jezus tega vidi, da leži, in zve, da je uže dolgo časa bolan, reče mu: Hočeš li ozdraveti ? 7. Odgovori mu bolnik: Gospod, nimam človeka, da bi me, kedar se voda skali, vrgel v kopel; a predno sam pridem, vsto¬ pi drugi pred menoj. 8. Veli mu Jezus: Vsta¬ ni, vzemi oder svoj, in hodi. 9. In precej je človek ozdravel, in vzel oder svoj, in hodil. Bila je pa tisti dan sobota. 10. Za to so govorili Judje uzdravljenemu: So¬ bota je; ne smeš odra nositi. 11. Odgovori jim: Ta, ki me je uzdravil, rekel mi je: Vzemi oder svoj, in hodi. 12. Vprašajo ga torej: Kdo je ta človek, ki ti je rekel: Vzemi oder svoj, in hodi ? 13. Uzdravljeni pa ni vedel, kdo je; kajti Jezus se je bil umaknil, ker je bilo veliko ljudstva na tem kraji. 14. Po tem ga najde Je¬ zus v tempeljnu, in reče mu: Glej, ozdravel si; ne greši več, da ti se kaj hu- jega ne, prigodi. 15. Človek odide, in sporoči Judom, da je Je¬ zus tisti, ki ga je uzdravil. 16. In za to so Judje Jezusa preganjali, in gle¬ dali so, da bi ga umorili, ker je to delal v soboto. 17. Jezus jim je pa od¬ govarjal: Oče moj doslej dela, tudi jaz delam. 18. Za to so pa Judje še bolj gledali, da bi ga umo¬ rili, ker ni samo sobote prelomil, nego tudi Boga 204 SV. JANEZA EVANG. 5. očeta svojega imenoval, delajoč se enakega Bogu. 19. Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično res¬ nično vam pravim, da ne more sin sam od sebe ni¬ česar delati, razen kar vidi, da dela oče; karkoli namreč on dela, to tudi sin dela ravno tako. 20. Kajti oče sina ljubi, in vse mu pokazuje, kar sam dela; in pokazal mu bo še veča dela, nego ta, da se boste vi čudili. 21. Kakor namreč oče obujuje mrtve, in oživlja, tako tudi sin, ktere hoče. 22. Kajti oče tudi niko¬ gar ne sodi, nego vso sod¬ bo je izročil sinu: 23. Da bi vsi spoštovali sina, kakor spoštujejo oče¬ ta. Kdor sina ne spoštuje, ne spoštuje očeta, kteri ga je poslal. 24. Resnično resnično vam pravim, da kdor mojo besedo posluša, in veruje temu, kteri me je poslal, ima večno življenje; in ne pride na sodbo, nego pre¬ šel je iz smrti v življenje. 25. Resnično resnično vam pravim, da bo prišel čas, in sedaj je, ko bodo mrtvi slišali glas sina Božjega, in kteri bodo sli¬ šali, oživeli bodo. 26. Kakor ima namreč oče življenje v sebi, tako je dal tudi sinu, da ima življenje v sebi. 27. In dal mu je oblast tudi sodbo delati, ker je sin človečji. 28. Ne čudite se temu; kajti prišel bo čas, ko bodo vsi, kteri so v grobih, sli¬ šali glas njegov; 29. In izšli bodo, kteri so dobro delali, na vsta¬ janje življenja, a kteri so hudo delali, na vsta¬ janje sodbe. 30. Jas sam od sebe ne morem ničesar delati. Kakor slišim, sodim; in sodba moja je pravična: ker ne iščem svoje volje, nego voljo tega, kteri me je poslal. 31. Če jaz sam za sebe pričam, pričanje moje ni resnično. 32. Drugi je, kteri priča za-me, in včm, da je pri¬ čevanje, ktero za-me pri¬ ča, resnično. 33. Vi ste poslali k Ja- SV. JANEZA nezu, in pričal je po pra¬ vici; 34. Ali jaz ne sprejemam priče od človeka; nego pravim vam to, da bi se zveličali. 35. On je bil luč, ktera je gorela in svetila; a vi ste se hoteli nekoliko časa veseliti svetlobe njegove. 36. Ali jaz imam večo pričo, kakor Janez; dela namreč, ktera mi je oče izročil, naj jih dodelam: ta dela, ktera jaz delam, pričajo za-me, da me je oče poslal. 37. In oče, kteri me je po¬ slal, pričal je sam zamene. Niste pa ne glasu njego¬ vega slišali, ne obličja njegovega videli. 38. In besede njegove nimate, da bi prebivala v vas: ker temu, kogar je on poslal, ne verujete. 39. Preglejte pisma, ker vi mislite, da imate v njih življenje, in ta so, ktera pričajo za-me. 40. Pa ne čete priti k meni, da bi imeli življenje. 41. Slave od ljudi ne sprejemam. 42. Ali poznam vas, da EVANG. 5. 6. 205 ljubezni Božje nimate v sebi. 43. Jaz sem prišel v ime očeta svojega, in ne spre¬ jemate me; če drugi pride v svoje ime, njega boste sprejeli. 44. Kako morete vi ve¬ rovati, ko sprejemate sla¬ vo eden od drugega, slave pa, ktera je od edinega Boga, ne iščete? 45. Ne mislite, da vas bom jaz tožil očetu; je, kteri vas toži, Mojzes, v kogar vi zaupate. 46. Ko bi namreč Moj¬ zesu verovali, verovali bi meni: kajti on je pisal za mene. 47. Če pa njegovim pis¬ mom ne verujete, kako boste mojim besedam ve¬ rovali? VI. POGLAVJE. Po tem odide Jezus na oni kraj moija Galilejske¬ ga ali Tiberijadskega. 2. In šlo je za njim ve¬ liko ljudstva, ko so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih. 3. Jezus pa izide na go- 206 SV. JANEZA EVANG. 6. ro, in tu je z učenci svoji¬ mi sedel. 4. Bila je pa blizu Velika noč, praznik Judovski. 5. Povzdignivši torej Je¬ zus oči, in videvši, da ve¬ liko ljudstva k njemu do¬ haja, reče Filipu: Kje bomo kupili kruha, da bo¬ do ti jedli? 6. (To je pa govoril, iz¬ kušajoč ga; kajti on je vedel, kaj bo storil.) 7. Odgovori mu Filip: Za dve sto grošev kruha jim ni dosti, da bi vsa- kteri od njih kaj malega dobil. 8. Reče mu eden učen¬ cev njegovih Andrej brat Simona Petra: 9. En deček je tu, kteri ima pet hlebov ječmeno¬ vih in dve ribici; ali kaj je to med toliko? 10. Jezus pa reče: Dajte, posadite ljudi. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posade se možje, kakih pet tisoči na število. 11. Tedaj Jezus vzeme hlebe, in zahvali, ter raz¬ deli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; in ravno tako tudi od ribic, kolikor so hoteli. 12. Ko so se pa nasitili, veli učencem svojim: Zbe¬ rite ostanke koscev, da nič ne pogine. 13. Ter zberč, in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so preostali od teh, ktere so bili pojedli. 14. Ljudje pa, ko so vi¬ deli čudež, kterega je bil Jezus storil, govorili so: Ta je res prerok, kteri je imel priti na svet. 15. Jezus torej, vedoč, da bodo prišli in ga zgrabili, da ga narede za kralja, umakne se zopet na goro on sam. 16. Ko se je pa zvečerilo, snidejo učenci njegovi na morje, 17. In stopivši v ladjo, šli so na oni kraj morja v Kapernaum. In uže se je mračilo, in Jezus ni bil k njim prišel, 18. In morje se je od velikega vetra vzdigalo. 19. Odplavivši se pa ka¬ kih pet in dvajset ali tri¬ deset bežajev, ugledajo Jezusa, da hodi po morji, SV. JANEZA EVANG. 6. 207 in se približuje ladji; in uplašijo se. 20. On jim pa reče; Jaz sem; ne bojte se! 21. In željno so ga vzeli v ladjo, in precej , je bila ladja na zemlji, v ktero so šli. 22. Drugi dau pa ljud¬ stvo, ktero je stalo onkraj morja, ko je videlo, da ni bilo tam druge ladje, razen tiste ene, v ktero so bili stopili učenci njegovi, in da Jezus ni vstopil z učenci svojimi v ladjo, nego da so bili učenci njegovi sami odšli; 23. (Prišle so pa druge ladje iz Tiberijade blizu mesta, kjer so bili jedli kruli, ko je Gospod za¬ hvalil;) 24. Ko je torej ljudstvo videlo, da Jezusa ni tu in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladje, in pridejo v Kapernaum, iskajoč Jezusa. 25. In ko ga najdejo on¬ kraj morja, rekč mu: Ra- bi, kedaj si prišel sem? 26. Odgovori jim Jezus in reče: Resnično resnično vam pravim, iščete me, ne za to, ker ste videli čudeže, nego ker ste jedli hlebe in ste se nasitili. 27. Trudite se, ne zajed, ktera mine, nego za jed, ktera ostane za večno živ¬ ljenje, ktero vam bo sin človečji dal: kajti tega je potrdil oče Bog. 28. Rekč mu torej: Kaj naj storimo, da bomo de¬ lali dela Božja? 29. Odgovori jim Jezus in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, kte- rega je on poslal. 30. Pa mu rekč: Kakošno znamenje nam pokazuješ, da bi videli in ti verovali? kaj delaš? 31. Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: „Kruh z neba jim je dal jesti.“ 32. Pa jim Jezus reče: Resnično resnično vam pravim: Ni vam dal Moj¬ zes kruha z neba; nego oče moj vam daje pravi kruh z neba. 33. Kajti kruh Božji je ta, kteri shaja z neba, in daje življenje svetu. 34. Rekč mu torej: Go- 208 SV. JANEZA EVANG. 6. spod, daj nam vsegdar te¬ ga kruha. 35. Jezus jim pa reče: Jaz sem kruh življenja; kdor k meni dohaja, ne ho nikoli lačen, in kdor veruje v me, ne bo nikoli ožejal. 36. Ali povedal sem vam, da ste me tudi videli, in ne verujete. 37. Vse, kar mi oče da, pride k meni; in kdor pride k meni, ne bom ga izgnal ven: 38. Kajti prišel sem z neba, ne da bi delal po svojej volji, nego po volji tega, kteri me je poslal. 39. Volja očeta, kteri me je poslal, je pa ta, da od tega, kar mi je dal, ničesar ne izgubim, nego da to poslednji dan obudim. 40. In volja tega, kteri me je poslal, je ta, da ima vsak, kdor vidi sina in ve¬ ruje va-nj, večno življenje, in jaz ga bom obudil po¬ slednji dan. 41. Tedaj so Judje godr¬ njali nad njim, daje rekel: Jaz sem kruh, kteri je pri¬ šel z neba. 42. In govorili so: Kaj ni ta sin Jožefov, komur mi očeta in mater pozna¬ mo? Kako torej govori ta: Z neba sem prišel? 43. Jezus pa odgovori in jim reče: Ne godrnjajte med seboj! 44. Nikdor ne more priti k meni, če ga oče, kteri me je poslal, ne privleče, in jaz ga bom obudil po¬ slednji dan. 45. Pisano je v prerokih: „In vsi bodo učeni od Bo- ga.“ Kdorkoli je torej sli¬ šal od očeta in se je nau¬ čil, dohaja k meni; 46. Ne da bi bil kdo očeta videl, razen tisti, kteri je od Boga: ta je videl Boga. 47. Besnično resnično vam pravim: Kdor veruje v me, ima večno življe¬ nje. 48. Jaz sem kruh živ¬ ljenja. 49. Očetje vaši so jedli mano v puščavi, in po¬ mrli so. 50. Taje kruh, kteri shaja z neba: da kdor od njega je, ne umre. 51. Jaz sem živi kruh, kteri sem z neba prišel; če SV. JANEZA EVANG. 6. 209 kdo je od tega kruha, ži¬ vel bo vekomaj. Kruh pa, kterega bom jaz dal, je telo moje, ktero bom jaz dal za življenje sveta. 52. Judje so se pa pre¬ pirali med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati telo jesti? 53. Pa jim Jezus reče: Resnično^ resnično vam pravim: Če ne boste jedli telesa sina človečjega, in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. 54. Kdor je moje telo, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 55. Kajti telo moje je prava jed, in kri moja je prava pijača. 56. Kdor je moje telo, in pije mojo kri, prebiva v meni, in jaz v njem. 57. Kakor je mene poslal živi oče, in jaz za voljo očeta živim: tako bo tudi tisti, kteri mene je, živel, za voljo mene. 58. Taje kruh, kteri je z neba prišel; ne kakor so očetje vaši jedli mano, in so pomrli: kdor ta kruh je, živel bo vekomaj. 59. To je povedal v sha¬ jališči, ko je učil v Kaper- naumu. 60. Veliko torej učencev njegovih, kteri so posluša¬ li, reče: Trda je ta bese¬ da; kdo jo more poslušati? 61. Vedoč pa Jezus sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem,-reče jim: To vas pohujšuje? 62. Kaj pa, ko boste vi¬ deli sina človečjega, da gre gor, kjer je poprej bil? 63. Duh je to, kar oživ¬ lja, telo nič ne pomaga; besede, ktere vam jaz govorim, duh so in živ¬ ljenje so. 64. So pa nekteri med vami,kteri ne verujejo. Je¬ zus namreč je od začetka vedel, kteri so, da ne ve¬ rujejo, in kdo je, kteri ga bo izdal. 65. In pravil je: Za to sem vam rekel, da ne mo¬ re nihče k meni priti, če mu ne bo dano od očeta mojega. 66. Posibmal je veliko učencev njegovih zopet odšlo, in nič več niso ž njim bodili. 67. Tedaj reče Jezus 14 SV. JANEZA EVANG. 6. 7. 210 dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi ? 68. Pa mu odgovori Simon Peter: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš. 69. In mi smo verovali, in vemo, da si ti Kristus, sin živega Boga. 70. Odgovori jim Jezus: Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil, in eden od vas je hudič ? 71. Govoril je pa za Ju¬ da Simonovega Iškari- jana; kajta ta ga je imel izdati, in bil je eden od dvanajsterih. VII. POGLAVJE. In po tem je Jezus ho¬ dil po Galileji; kajti po Judeji ni hotel hoditi, ker so Judje gledali, da bi ga umorili. 2. Bilje pa blizu praznik Judovski, postavljanje ša- torov. 3. Za to mu rekd bratje njegovi: Odidi odtod, in pojdi v Jeruzalem, da bo¬ do videli tudi učenci tvoji dela tvoja, ktera delaš. 4. Kajti kdor hoče ime¬ niten biti, ne dela nobeden nič na skrivnem. Ce ta- košne reči delaš, pokaži se svetu. 5. Kajti tudi bratje nje¬ govi niso verovali va-nj. 6. Pa jim Jezus reče: Moj čas še ni prišel; vaš čas je pa vsegdar gotov. 7. Vas ne more svet so¬ vražiti; mene pa sovraži, ker jaz pričam za-nj, da so dela njegova hudobna. 8. Vi pojdite na ta praz¬ nik; jaz še ne pojdem na ta praznik, ker se čas moj še ni izpolnil. 9. In ko jim je to pove¬ dal, ostal jev Galileji. 10. Ko šo pa bratje nje¬ govi odšli, tedaj odide tudi on na praznik, ne očitno, nego kakor skrivaj. 11. Judje so ga torej na praznik iskali, in govorili so: Kje je on? 12. In bil je za-nj velik prepir med ljudstvom. Kajti nekteri so pravili: Dober je; drugi so pa go¬ vorili: Ne! nego ljudstvo slepari. 13. Vendar pa ni nihče očitno za-nj govoril, za voljo strahu Judovskega. SV. JANEZA EVANG. 7. 211 14. Ali uže o polovici praznika izide Jezus v tempelj, ter je učil. 15. In čudili so se Judje, govoreč: Kako ta pismo ume, ko se ni učil? 16. Odgovori jim Jezus in reče: Moj nauk ni moj, nego tega, kteri me je poslal. 17. Če kdo koče njegovo voljo izpolnjevati, razpo¬ znal bo, je li ta nauk od Boga, ali jaz sam od sebe govorim. 18. Kdor govori sam od sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tega, kdor ga je poslal, ta je resničen, in nepravičnosti ni v vjem. 19. Vam li ni Mojzes dal postave, in nihče od vas ne izpolnjuje postave? Za kaj me gledate umoriti? 20. Ljudstvo odgovori in reče: Hudiča imaš; kdo te gleda umoriti? 21. Jezus odgovori in jim reče: Eno delo sem storil, in vsi se čudite. 22. In vendar vam je Mojzes dal obrezo, (ne da bi od Mojzesa bilo, nego od očakov), in v so¬ boto obrezujete človeka. 23. Če sprejme človek obrezo v soboto, da se po¬ stava Mojzesova ne prelo¬ mi: nad menoj pa se hudu¬ jete, da sem vsega člo¬ veka uzdravil v soboto? 24. Ne sodite po licu, nego pravično sodbo so¬ dite. 25. Tedaj so nekteri od Jeruzalemcev govorili: Ali ni ta tisti, kterega gle¬ dajo umoriti? 26. In glej, očitno go¬ vori, in nič mu ne rekč. Ali so mar starešine spo¬ znali, da je ta res Kri¬ stus? 27. To da za tega vemo, odkod je; Kristus pa, ke- dar pride, ne bo nihče ve¬ del, odkod je. 28. Pa zavpije Jezus, učeč v tempeljnu, in reče; In mene poznate, in veste, okdod sem; in sam od sebe nisem prišel: je pa resničen, kteri me je po¬ slal, kogar vi ne poznate. 29. A jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal. 30. In gledali so, da bi 14 * 212 SV. JANEZA EVANG. 7. ga zgrabili; ali nihče ni položil na-nj roke, ker čas njegov še ni bil prišel. 31. Veliko izmed ljud¬ stva pa jih je verovalo va-nj, in govorili so: Kri¬ stus, kedar pride, bode li več čudežev storil, nego jih je ta storil? 32. Farizeji zaslišijo, da se ljudstvo to za-nj pogo¬ varja; in poslali so Fa¬ rizeji in veliki duhovni hlapce, naj ga vjemč. ^33. Reče jim torej Jezus: Se malo časa sem z vami, pa pojdem k temu, kteri me je poslal. 34. Iskali me boste, in ne boste me našli; in kjer sem jaz, tj e vi ne morete priti. 35. Pa rekč Judje med seboj: Kam pojde ta, da ga mi ne bomo našli? Ali pojde med razkrop¬ ljene Grke, in bo učil Grke? . 36. Kakošna je ta be¬ seda, ktero je rekel: I- skali me boste, in ne boste me našli; in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti? 37. A zadnji veliki dan praznika, stal je Jezus, in vpil je, govoreč: Če je kdo žejen, pride naj k meni in pije. 38. Kdor veruje v mč, kakor pravi pismo, tekle bodo iz telesa njegovega reke žive vode. 39. (To je pa rekel za Duha, ki so ga imeli prejeti ti, kteri so vero¬ vali va-nj; kajti svetega Duha še ni bilo, ker Je¬ zus še ni bil oslavljen.) 40. In veliko izmed ljud¬ stva, ko so slišali besedo, govorilo jih je: Ta je zares prerok. 41. Drugi so pravili: Ta je Kristus. Drugi so pa govorili: Ali bo Jezus prišel iz Galileje? 42. Ali ne pravi pismo, da bo Kristus prišel iz semena Davidovega, in iz Betlehema, trga, kjer je David bil? 43. In med ljudstvom nastane razpor za voljo njega. 44. A nekteri od njih so ga hoteli zgrabiti; pa nihče ni položil na-nj rdk. 45. In hlapci pridejo k velikim duhovnom in Fa¬ rizejem; in ti jim rek<5: SV. JANEZA Za kaj ga niste pripe¬ ljali? 46. Hlapci odgovore: Ni¬ koli noben človek ni tako govoril, kakor ta človek. 47. Pa jim Farizeji odgo¬ vore: Ali ste tudi vi za¬ peljani? 48. Je li kdo izmed sta¬ rešin veroval va-nj, ali iz¬ med Farizejev? 49. Nego to ljudstvo, ktero zakona ne zn4: pre¬ kleti so! 50. Eeče jim Nikodem, kteri je bil po noči prišel k njemu, in je bil eden od njih: 51. Ali postava naša sodi človeka, če se poprej ne sliši od njega, in zve, kaj je storil? 52. Odgovore in rekč mu: Nisi li tudi ti iz Ga¬ lileje? Preglej in vedi, da prerok iz Galileje ni vstal. 53. Ter odidejo vsak na svoj dom. VIII. POGLAVJE. Jezus je pa odšel na Oljsko goro. 2. A zjutraj pride zopet v tempelj, in vse ljudstvo EVANG. 7. 8. 213 je šlo k njemu; ter sede in je učil. 3. Pripeljejo papismarji in Farizeji k njemu ženo, v prešestvu zasačeno, in postavivši jo na sredo, 4. Bekč mu: Učenik, ta žena je ravnokar v preše¬ stvu zasačena; 5. Mojzes nam je pa v postavi zapovedel, naj ta- košne kamenjujemo. Ti pa kaj praviš? 6. To so pa govorili, iz¬ kušajoč ga, da bi ga mo¬ gli zatožiti. A Jezus, sklo- nivši se dol, pisal je s prstom svojim po tleh. 7. Ko so ga pa le še vpraševali, skloni se kviš¬ ku, in reče jim: Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen na njo. 8. In zopet se skloni dol, in pisal je po tleh. 9. Oni pa, ko so to sli¬ šali, in jih je vest tožila, odhajali so eden za dru¬ gim, počenši od starešin noter do zadnjih; in Jezus je ostal sam, in žena, stoječ na sredi. 10. Jezus pa, ko se po konci skloni, in razen žene nikogar ne vidi, reče 214 SV. JANEZA EVANG. 8. jej: Žena, kje so tisti tožniki tvoji? ali te ni nobeden odsodil? 11. Ona pa reče: Nobe¬ den, gospod! A Jezus jej reče: Tudi jaz te ne bom odsodil; pojdi in ne greši več. 12. In Jezus jim zopet reče, govoreč: Jaz sem luč sveta; kdor gre za menoj, nebo bodil po temi, nego imel bo luč življenja. 13. Pa mu reko Farizeji: Ti sam za-se pričuješ; pričanje tvoje ni resnično. 14. Jezus odgovori in jim reče: Če tudi jaz sam za-se pričam, pričanje moje je resnično; ker vem, odkod sem prišel, in kam grem: vi pa ne veste, od¬ kod sem prišel, in kam grem. 15. Vi po telesu sodite; jaz ne sodim nikogar. 16. Pa če jaz tudi sodim, sodba moja je resnična; ker nisem sam, nego jaz in oče, kteri me je poslal. 17. Pisano pa je tudi v zakonu vašem, da je dveb človekov pričanje res¬ nično. 18. Jaz sem, kteri sam za-se pričam, in oče pri¬ ča za-me, kteri me je poslal. 19. Tedaj so mu pravili: Kje je oče tvoj? Jezus odgovori: Ne mene ne poznate, ne očeta mojega; ko bi menepoznali,poznali bi tudi očeta mojega. 20. Te besede je povedal Jezus pri zakladnici, učeč v tempeljnu; in nihče ga ni zgrabil, ker čas nje¬ gov še ni bil prišel. 21. In Jezus jim zopet reče: Jaz grem, in iskali me boste, in v grehu svo¬ jem boste pomrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti. 22. Govorili so torej Jud¬ je: Ali se bo sam umo¬ ril, ko pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti? 23. Pa jim reče: Vi ste od zdolej, jaz sem od zgo- rej; vi ste s tega sveta, jaz nisem s tega sveta. 24. Rekel sem vam pa, da boste pomrli v grehih svojih: če namreč ne bo¬ ste verovali, da sem jaz, pomrli boste v grehih svojih. 25. Reko mu torej: Kdo si SV. JANEZA EVANG. 8. 215 ti? In reče jim Jezus: To, kar vam od začetka pra¬ vim. 26. Veliko imam o vas govoriti in soditi; alikteri me je poslal, ta je resni¬ čen; in jaz govorim to, kar sem od njega slišal. 27. Niso pa razpoznali, da jim je govoril za očeta. 28. Za to jim Jezus reče: Kedar boste sina človeč- jega povišali, tedaj boste razpoznali, da sem jaz, in da sam od sebe ničesar ne delam, nego kakor me je naučil oče moj, to go¬ vorim. 29. In kteri meje poslal, ta je z menoj ; ni me pu¬ stil oče samega, ker jaz to, kar je njemu po godi, vsegdar delam. 30. Ko je to govoril, ve¬ rovalo jih je veliko va-nj. 31. In govoril je Jezus tistim Judom, v kteri so mu verovali: Če vi osta¬ nete v besedi mojej, bo¬ ste zares učenci moji; 32. In razpoznali boste resnico, in resnica vas bo osvobodila. 33. Odgovore mu: Seme Abrahamovo smo, in slu¬ žili nismo nikoli nobe¬ nemu; kako govoriš ti: Svobodni boste postali? 34. Odgovori jim Jezus: Resnično resnično vam pravim, da vsak, kdor de¬ la greh, suženj je grehu. 35. Suženj pa ne ostane v hiši vekomaj; sin ostane vekomaj. 36. Če vas torej sin o- svobodi, boste res svo¬ bodni. 37. Vem, da ste seme Abrahamovo; ali gledate me umoriti, ker moja be¬ seda nima mesta v vas. 38. Jaz govorim, kar sem videl od očeta svojega; in vi delate, kar ste od svojega očeta videli. 39. Odgovore in rek<5 mu: Oče naš je Abraham. Reče jim Jezus: Ko bi bili sinovi Abrahamovi, delali bi dela Abrahamova. 40. Sedaj pa gledate me¬ ne umoriti, človeka, kteri sem vam resnico povedal, ktero sem slišal od Boga; tega Abraham ni storil. 41. Vi delate dela svo¬ jega očeta. Pa mu rekč: Mi nismo iz kurbarije SV. JANEZA EVANG. 8. 216 rojeni; enega očeta ima¬ mo, Boga. 42. Jezus jim pa reče: Ko bi bil Bog vaš oče, lju¬ bili bi me; kajti jaz sem od Boga izšel in prišel: ker tudi nisem sam od sebe prišel, nego on me je poslal. 43. Za kaj mojega go¬ vora ne umete? Ker ne morete moje besede po¬ slušati. 44. Vi ste od očeta hu¬ diča, in slasti očeta svo¬ jega hočete delati. On je bil ubijavec ljudi od za¬ četka, in na resnici ne stoji: ker resnice ni v njem. Kedar govori laž, govori od svojega, ker je lažnik in oče laži. 45. Jaz pa, ker resnico govorim, ne verujete mi. 46. Kdo izmed vas me dolži greha? Če pa resnico govorim, za kaj mi vi ne verujete? 47. Kdor je od Boga, besedo Božjo posluša; za to vi ne poslušate, ker ni¬ ste od Boga. 48. Judje pa odgovore in mu rekč: Ali ne pra¬ vimo mi prav, da si ti Samarijan, in imaš hu¬ diča? 49. Jezus odgovori: Jaz nimam hudiča, nego spo¬ štujem očeta svojega; a vi me zasramujete. 50. Pa jaz ne iščem svoje slave; je, kteri jo išče in sodi. 51. Resnično resnično vam pravim: če kdo mojo besedo ohrani, ne bo videl smrti vekomaj. 52. Rekč mu torej Judje: Sedaj smo razpoznali, da hudiča imaš; Abraham je umrl in preroki, a ti pra¬ viš : Če kdo mojo besedo ohrani, ne bo okusil smrti vekomaj. 53. Kaj si ne mara ti veči od našega očeta Abrahama, kteri je umrl? Tudi preroki so pomrli: koga se ti sam delaš? 54. Jezus odgovori: če se jaz sam slavim, slava moja ni nič; oče moj je, kteri me slavi, za kogar vi pravite, da je vaš Bog. 55. In ne poznate ga, a jaz ga poznam; in ko bi rekel, da ga ne poznam, enak bi bil vam, lažnji- SV. JANEZA EVANG. 8. 9. 217 vec: ali poznam ga, in be¬ sedo njegovo izpolnjujem. 56. Abraham, oče vaš, oveselil se je, da bo videl moj dan; in videl je, in radoval se je. 57. Eekd mu torej Judje: Petdeset let še nimaš, in videl si Abrahama? 58. Eeče jim Jezus: Eesnično resnično vam pravim: Jaz sem, predno se je Abraham rodil. 59. Tedaj zgrabijo kame¬ nje, da bi vrgli na-nj; ali Jezus se krije, in prejdepo sredi njih, in izide iz tem- peljna: in tako je odšel. IX. POGLAVJE. In gredoč mimo, ugleda človeka, kteri je bil slep od rojstva. 2. In vprašajo ga učenci njegovi, govoreč: Eabi, kdo je grešil, ta ali rodi¬ telji njegovi, da se je slep rodil? 3. Jezus odgovori: Ne ta ni grešil, ne roditelji njegovi; nego da se razo¬ denejo delaBožjananjem. 4. Jaz moram delati dela tega, kteri me je poslal, dokler je dan; prišla bo noč, ko ne bo nihče mogel delati. 5. Dokler sem na svetu, luč sem svetu. 6. Eekši to, pljune na zemljo, in napravi blato od sline, in pomaže z bla¬ tom slepcu oči. 7. In reče mu: Pojdi, umij se v kopeli Siloam- skej (kar se tolmači: Po¬ slan). Ter odide in se umije, in vrne se videč. 8. A sosedje, in kteri so ga bili poprej videli, daje slep, govorili so: Ali ni ta tisti, ki je sedel in prosil ? 9. Nekteri so pravili: On je; drugi pa: Podoben mu je. On je pravil: Jaz sem. 10. Eekč mu torej: Kako so ti se odprle oči? 11. On odgovori in reče: Človek, ki se imenuje Jezus, napravil je blato, in pomazal mi je oči, in rekel mi je: Pojdi v kopel Siloamsko, in umij se. In ko sem odšel, in sem se umil, spregledal sem. 12. Pa mu rekč! Kje je on? Eeče: Ne vem. 218 SV. JANEZA EVANG. 9. 13. Peljejo ga k Fari¬ zejem, tega, ki je nekedaj slep bil. 14. Bila je pa sobota, ko je Jezus blato napravil in mu odprl oči. 15. In vpraševali so ga zopet tudi Farizeji, kako je spregledal. On jim pa reče: Blato mi je del na oči, in umil sem se, ter vidim. 16. Tedaj so nekteri od Farizejev govorili: Ta človek ni od Boga, ko so¬ bote ne sveti. Drugi so govorili: Kako more gre¬ šen človek takošne čudeže delati? In bil je razpor med njimi. 17. Zopet rek<5 slepcu: Kaj ti praviš za-nj, da ti je odprl oči? On pa reče: Da je prerok. 18. Judje pa niso vero¬ vali za-nj, da je slep bil in je spregledal, dokler niso roditeljev tega, ki je spregledal, poklicali, 19. In jih vprašali, go¬ voreč: Je li ta siu vaš, za kogar pravite, da se je slep rodil? Kako pa sedaj vidi? 20. Odgovore jim rodi¬ telji njegovi in reko: Ve¬ mo, da je ta sin naš, in da se je slep rodil; 21. Kako pa sedaj vidi, ne vemo; ali kdo mu je oči odprl, mi ne vemo. On ima leta; njega vpra¬ šajte, on bo sam govoril za-se. 22. To so rekli roditelji njegovi za to, ker so se bali Judov; kajti Judje so se bili uže dogovorili, da bodo vsakega, kdor ga bo pripoznal za Kristusa, iz¬ pahnili iz shajališča. 23. Za to so roditelji nje¬ govi rekli: Saj ima leta; njega vprašajte. 24. Tedaj drugoč pokli¬ čejo človeka, Meri je slep bil, in reko mu: Daj Bogu hvalo; mi včmo, da je ta človek grešnik. 25. On pa odgovori in reče: Če je grešnik, ne vem; samo vem, da sem slep bil, in sedaj vidim. 26. Rek6 mu torej zopet: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči? 27. Odgovori jim: Pove¬ dal sem vam uže, in niste slišali; kaj hočete zopet slišati? Ali hočete tudi SV. JANEZA EVANG. 9. 10. 219 vi njegovi učenci po¬ stati ? 28. Oni pa ga opsujejo, in rekč: Ti si njegov uče¬ nec; mi smo Mojzesovi učenci. 29. Mi vemo, da je z Mojzesom govorilBog; za tega pa ne vemo, odkod je. 30. Človek odgovori in jim reče: To je pač res čudno, da vi ne veste, od¬ kod je, in odprl mi je oči. 31. Vemo pa, da grešni¬ kov Bog ne posluša; nego Če kdo spoštuje Boga, in voljo njegovo izpolnjuje, tega posluša. 32. Od vekomaj se ni slišalo, da bi bil kdo od rojstva slepemu oči odprl. 33. Ko ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar j storiti. 34. Odgovore in rek<5 mu: Ves v grehih si se rodil, | pa boš ti nas učil? In iz- žen<5 ga ven. 35. Jezus zasliši, da so ga izgnali ven; in ko ga najde, reče mu: Veruješ li v sina Božjega? 36. On odgovori in reče: Kdo je, gospod, da bom veroval va-nj ? 37. Jezus mu pa reče: In videl si ga, in kteri s teboj govori, ta je. 38. On pa reče: Verujem, gospod! In pokloni mu se. 39. In Jezus reče: Jaz sem prišel na sodbo na ta svet, da kteri ne vidijo, spregledajo, in kteri vidi¬ jo, oslepe. 40. In slišali so to nekteri izmed Farizejev, kteri so bili ž njim, in reko mu: Ali smo tudi mi slepi? 41. Reče jim Jezus; Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo: za to greh vaš ostane. X. POGLAVJE. Resnično resnično vam pravim: Kdor ne vhaja skozi vrata v ovčij hlev, nego prelazi drugod, ta je tat in razbojnik. 2. Kdor pa vhaja skozi vrata, ta je pastir ovac. 3. Temu vratar odpira, in ovce glas njegov po¬ slušajo, in svoje ovce kliče po imenu, in izganja jih. 4. In ko ovce svoj e izžene, gre pred njimi; in ovce 220 SV. JANEZA gredč za njim, ker pozna¬ jo glas njegov; 5. A za tujcem ne gredč, nego odbeže od njega: ker ne poznajo tujega glasu. 6. To priliko jim je Je¬ zus povedal; ali oni niso razumeli, kaj bi to bilo, kar jim je pravil. 7. Tedaj jim Jezus zopet reče: Resnično resnično vam pravim, da sem jaz vrata ovcam. 8. Vsi, kolikorkoli jih je prišlo pred menoj, tatje so in razbojniki: ali ovce jih niso poslušale. 9. Jaz sem vrata; skozi mene če kdo vnide, zveli¬ čal se bo, in pojde noter in izšel bo, in našel bo pašo. 10. Tat ne vnide, razen da ukrade in ubije in pogubi; jaz sem prišel, da bi živ¬ ljenje imeli, in obilno imeli. 11. Jaz sem dober pastir; dober pastir poklada du¬ šo svojo za ovce. 12. Najemnik pa, in kdor ni pastir, komur niso ovce lastne, vidi volka, da gre, pa popusti ovce, in odbeži: in volk jih razgrabi, in razpodi ovce. EVANG. 10. 13. Najemnik pa odbeži, ker je najemnik, in ne mara za ovce. 14. Jaz sem dober pastir; in poznam svoje, in moje poznajo mene: 15. Kakor oče mene po¬ zni!, in jaz očeta poznam. In dušo svojo pokladam za ovce. 16. Tudi drugih ovac imam, ktere niso iz tega hleva; tudi te moram pri¬ peljati, in poslušale bodo glas moj: in ena čreda bo, eden pastir. 17. Za to me oče ljubi, ker jaz dušo svojo pokla¬ dam, dajo zopet vzemem. 18. Nihče je ne jemlje od mene, nego sam od sebe jo pokladam. Oblast imam, da položim; iu oblast imam, da jo zopet vzemem. To zapoved sem prejel od očeta svojega. 19. In med Judi nastane zopet razpor za voljo teh besed. 20. Govorilo pa jih je veliko od njih: Hudiča ima in neumen je: kaj ga poslušate? 21. Drugi so pravili: Kdor ima hudiča, ne go- SV. JANEZA EVANG. 10. 221 vori tako; ali more hudič slepcem odpirati oči? 22. Bilje pa praznik ob- novljenja v Jeruzalemu, in bila je zima. 23. In sprehajal seje Je¬ zus po lopi Solomonovej. 24. In obstopijo ga Judje, in govorili so mu: Doklej nas v nevednosti pustiš? Če si ti Kristus, povej nam na ravnost. 25. Odgovori jim Jezus: Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ktera jaz delam v ime očeta svo¬ jega, ta pričajo za-me. 26. To da vi ne verujete: ker niste od mojih ovac, kakor sem vam povedal. 27. Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih po¬ znam ; in za menoj gredč, 28. In jaz jim bom dal večno življenje; in na ve¬ komaj ne bodo poginile, in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. 29. Oče moj,kteri mi jih je dal, veči je od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz roke očeta mojega. 30. Jaz in oče sva eno. 31. In zopet zgrabijo Judje kamenje, da bi ga kamenjali. 32. Odgovori jim Jezus: Veliko dobrih del sem vam pokazal od očeta svojega; za ktero od teh del me boste kamenjali? 33. Odgovore mu Judje, govoreč: Za dobro delo te ne bomo kamenjali, ne¬ go za kletvino, in ker se ti, ki si človek, delaš Boga. 34. Odgovori jim Jezus: Ni li pisano v zakonu vašem: „Jaz sem rekel: bogovi ste?“ 35. Če je tiste imenoval bogove, kterim je beseda Božja bila (in pismo se ne more razvezati,): 36. Kaj meni pa, ki meje oče posvetil in na svet po¬ slal, pravite vi: Preklin¬ jaš! ker sem rekel: Sin Božji sem? 37. Če ne delam del očeta svojega, ne verujete mi; 38. Če pa delam, če tudi meni ne verujete, verujte delom: da razpoznate in boste verovali, da je oče v meni, in jaz v njem. 39. In zopet so ga gle- 222 SV. JANEZA EVANG. 10. 11. dali prijeti; ali izmakne jim se iz r6k. 40. In odide zopet na oni kraj Jordana, na kraj, kjer je poprej Janez bil, ko je krstil; in ostane tu. 41. In veliko jih pride k njemu; in pravili so: Janez res ni nobenega čudeža storil! ali karkoli je Janez povedal za tega, bilo je vse resnično. 42. In veliko jih je tu verovalo va-nj. XI. POGLAVJE. Bil je pa en bolnik, La¬ zar iz Betanije, iz vasi Ma¬ rije in Marte sestre njene. 2. (A Marija, ktere brat Lazar je bolan bil, bila je ta, kije pomazilila Gospo¬ da z miro, in otrla noge njegove z lasmi svojimi.) 3. Sestri torej pošljete k njemu, govoreč: Gospod, glej, kogar ljubiš, bolan je. 4. Ko pa Jezus sliši, reče: Ta bolezen ni na smrt, nego na slavo Božjo, da se sin Božji po njej oslavi. 5. Jezus je pa Marto in se¬ stro njeno in Lazarja lju¬ bil. 6. Ko je torej slišal, da je bolan, tedaj je ostal dva dni na tistem mestu, kjer je bil. 7. Po tem pa reče učen¬ cem svojim: Pojdimo zo¬ pet v Judejo. 8. Učenci mu rekč: Babi, ravnokar so te Judje hoteli kamenjati, pa greš zopet tj e? 9. Jezus odgovori: Nima li dan dvanajst ur? Če kdo po dnevu hodi, ne spotiče se, ker vidi luč te¬ ga sveta. 10. Če pa kdo po noči hodi, spotiče se, ker ni luči v njem. 11. To je povedal, in po tem reče: Lazar prijatelj naš je zaspal; pa grem, da ga zbudim. 12. Beko mu tedaj učenci njegovi: Gospod, če je za¬ spal, ozdravel bo. 13. Bekel je pa Jezus za smrt njegovo; a oni so mislili, da pravi za spanje sna. 14. Tedaj jim Jezus raz¬ ločno pove: Lazar je-umrl. 15. In radujem se za vo¬ ljo vas, da nisem tam bil, SV. JANEZA da boste verovali; pa poj¬ dimo k njemu. 16. Tedaj reče Tomaž (ki se imenuje Dvojček,) součencem: Pojdimo še mi, da umremo ž njim. 17. Ko pa pride Jezus, najde ga, da je uže štiri dui v grobu bil. ' 18. (Bila je pa Betanija blizu Jeruzalema, kakih petnajst bežajev.) 19. In veliko izmed Ju¬ dov jih je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ji tolažili po njunem bratu. 20. Ko pa Marta zasliši, da Jezus gre, odide mu naproti; a Marij a je doma sedela. 21. Marta tedaj reče Je¬ zusu: Gospod, ko bi bil tu bil, brat moj ne bi bil umrl. 22. Pa tudi sedaj vem, da karkoli boš od Boga prosil, da ti bo dal Bog. 23. Reče jej Jezus: Vstal bo brat tvoj. 24. Marta mu reče: Vem, da bo vstal, o vstajanji poslednji dan. 25. Keče jej Jezus: Jaz sem vstajanje in življenje; kdor v mene veruje, živel bo, če tudi umre. EVANG. 11. 223 26. In vsak, kdor živi in veruje v me, ne bo umrl vekomaj. Veruješ li to? 27. Keče mu: Da, go¬ spod! jaz verujem, da si ti Kristus, sin Božji, ki je imel na svet priti. 28. In rekši to, odide, in pokliče skrivaj Marijo se¬ stro svojo, govoreč: Uče¬ nik je tu in te kliče. 29. Ona, ko zasliši, hitro vstane in odide k njemu. 30. (Ni pa še Jezus pri¬ šel v vas; nego bil je na mestu, kjer ga je bila Marta srečala.) 31. Ko so pa Judje, kteri so bili ž njo v hiši in so jo tolažili, videli, da je Marija hitro vstala in iz¬ šla, odidejo za njo, govo¬ reč: Na grob gre, da bo tam jokala. 32. Marija pa, ko pride tje, kjer je Jezus bil, in ga ugleda, pade mu pred noge, govoreč mu: Go¬ spod, ko bi bil tu bil, brat moj ne bi bil umrl. 33. Jezus pa, ko jo vidi, da joka, in Jude, kteri so bili ž njo prišli, da joka¬ jo, zgrozi se v duhu, in po¬ stane sam žalosten, 224 SV. JANEZA 34. Ia reče: Kam ste ga položili? Rek6 mu: Go¬ spod, pridi in poglej! 35. Jezus se zajoka. 36. Judje so tedaj govo¬ rili: Glej, kako gaje lju¬ bil! 37. A nekteri od njih rekd: Ali ni mogel ta, ki je slepemu očf odprl, sto¬ riti, da tudi ta ne bi bil umrl ? 38. In Jezus se zopet zgrozi v sebi, in pride na grob. Bila je pa jama, in kamen je ležal na njej. 39. Jezus veli: Vzdignite kamen! Beče mu sestra ranjkega, Marta: Gospod, uže smrdi; kajti štiri dni je v grobu. 40. Veli jej Jezus: Ali ti nisem rekel, da če boš verovala, videla boš slavo Božjo ? 41. Tedaj vzdignejo ka¬ men, kjer je mrtvi ležal. A Jezus povzdigne oči kvišku, in reče: Oče, za¬ hvaljujem ti, da si me uslišal. 42. Pa jaz sem vedel, da me vsegdar poslušaš; ali rekel sem za voljo ljud¬ stva, ktero okoli stoji, da EVANG. 11. bodo verovali, da si me ti poslal. 43. In ko je to rekel, za¬ kliče z močnim glasom; Lazar, pojdi ven! 44. In mrtvi izide, pove¬ zan na nogah in rokah s povoji, in obraz njegov je bil obezan s prtom. Veli jim Jezus: Razvežite ga, in pustite, naj odide. 45. In od Judov, kteri so bili prišli k Mariji, in so videli, kaj je Jezus storil, verovalo jih je ve¬ liko van-nj. 46. A nekteri od njih odidejo k Farizejem, in povedd jim, kaj je Jezus storil. 47. In včliki duhovni in Farizeji zberč zbor, in go¬ vorili so: Kaj bomo sto¬ rili? kajti ta človek dela velike v čudeže. 48. Če ga tako pustimo, verovali bodo vsi va-nj; in prišli bodo Rimljani, in vzeli nam bodo zemljo in narod. 49. A eden od njih, neki Kajfa, kteri je bil tisto leto veliki duhoven, reče jim: Vi nič ne veste; 50. In tudi ne mislite, SV. JANEZA EVANG. 11. 12. 225 da nam je bolje, da eden človek umre za ljudstvo, nego da bi ves narod po¬ ginil. 51. Tega pa ni rekel sam od sebe; temveč ker je bil tisto leto veliki duhoven, prerokoval je, da mora Je¬ zus za ves narod umreti; 52. In ne samo za narod, nego da tudi razkropljene otroke Božje zbere v eno čredo. 53. Od tega dne torej so sklenili, da ga bodo umo¬ rili. 54. Jezus pa ni več očit¬ no hodil med Judi, nego odšel je odtod v kraj bli¬ zu puščave, v mesto, ktero se imenuje Efraim, in tuje prebival z učenci svojimi. 55. Bila je pa blizu Ve¬ lika noč Judovska; in ve¬ liko iz tega kraja jih pride v Jeruzalem pred Veliko nočjč, da se očistijo. 56. In iskali so Jezusa, in pogovarjali so se med seboj, stoječ v tempeljnu: Kaj vam se zdi, da ne pri¬ de na praznik? 57. Dali so bili pa veliki duhovni in Farizeji zapo¬ ved, da če kdo zve, kje da je, naj pove, da ga zgra¬ bijo. XII. POGLAVJE. V Sest dni pred Veliko nočjč pa pride Jezus v Be- tanijo, kjer je Lazar bil, kteri je bil umrl, in ga je obudil iz mrtvih. 2. In napravijo mu tu po- jedinjo, in Marta je stre¬ gla; a Lazar je bil eden od teh, kteri so ž njim sedeli za mizo. 3. Marija pa, vzemši funt prave dragocene nardove mire, pomazili noge Je¬ zusove, in otre mu z las¬ mi svojimi noge; in hiša se napolni vonja od mire. 4. Tedaj reče eden od učencev njegovih, Juda Simonov Iškarijan, kteri ga je imel izdati: 5. Za kaj se ni prodala ta mira za tri sto grošev, in dala ubogim ? 6. Bekel je pa to, ne da bi mu bilo skrb za uboge, nego ker je tat bil, in imel je mošnjo, in nosil je, kar se je metalo va-njo. 7. Jezus pa mu reče: Pusti jo; za dan pogre- 15 226 SV. JANEZA EVANG. 12. ba mojega je to prihra¬ nila. 8. Kajti uboge imate vse- gdar s seboj, a mene ni¬ mate vsegdar. 9. Zvedelo je pa veliko ljudstva izmed Judov, da je tu; ter pridejo ne sa¬ mo za voljo Jezusa, nego da bi tudi Lazarja videli, kterega je bil obudil iz mrtvih. 10. Veliki duhovni pa se posvetujejo, da bi tudi La¬ zarja umorili; 11. Ker jih je za voljo njega veliko izmed Judov odhajalo, in verovali so v Jezusa. 12. Drugi dan pa veliko ljudstva, ktero je bilo pri¬ šlo na praznik, slišavši, da gre Jezus v Jeruzalem, 13. Vzemč palmove veje, in izidejo mu naproti, in vpili so: Hosana! Blago¬ slovljen, kteri gre vimenu Gospodovem, kralj Iz¬ raelov ! 14. In Jezus najde osliča, in usede se na-nj, kakor je pisano: 15. „Ne boj se, hči Si¬ onska! glej, kralj tvoj gre, sedeč na žrebetu oslice. u 16. Tega pa učenci nje¬ govi poprej niso razumeli; negoko seje Jezus oslavil, tedaj so se spomenili, da je bilo to za njega pisano, in da so mu to storili. 17. A ljudstvo je priče¬ valo, ktero j e bilo ž njim, ko je Lazarja poklical iz gro¬ ba, in ga obudil iz mrtvili. 18. Za to mu je tudi ljud¬ stvo naproti prišlo, ker je slišalo, da je ta čudež storil. 19. Farizeji tedaj reko med seboj: Vidite, da nič ne opravite! Glej, svet je odšel za njim. 20. Bili so pa med tisti¬ mi, ki so dohajali, da bi molili na praznik, nekteri Grki. 21. Ti torej pristopijo k Filipu, ki je bil iz Bet- sajde Galilejske, in prosili so ga, govoreč: Gospod, Jezusa bi radi videli. 22. Filip pride in pove Andreju; in Andrej in Fi¬ lip povesta Jezusu. 23. Jezus pa jima odgo¬ vori, govoreč: Prišel j e čas, da se sin človečji oslavi. 24. Kesnično resnično vam pravim: Zrno pšenič- SV. JANEZA no, če pade na zemljo in ne umre, ono bo samo ostalo; če pa umre, obro¬ di' veliko sadu. 25. Kdor dušo svojo ljubi, izgubil jo bo; a kdor dušo svojo sovraži, ohra¬ nil jo bo za večno živ¬ ljenje^ 26. Ce kdo meni služi, naj gre za menoj; in kjer bom jaz, tam bo tudi služabnik moj: in če kdo meni služi, njega bo oče ljubil. 27.Sedajje dušamoja ža¬ lostna; in kaj hočem reči? Oče, reši me te ure! Pa za to sem prišel na to uro. 28. Oče, oslavi ime svo¬ je! In glas se oglasi' z ne¬ ba: Oslavil sem ga, in zopet ga bom oslavil. 29. Ljudstvo torej, ktero je stalo in je slišalo, pra¬ vilo je, da je zagrmelo. Drugi so pravili: Angelj mu je govoril. 30. Jezus odgovori in reče: Ta glas se ni ogla¬ sil za voljo mene, nego za voljo vas. 31. Sedaj je sodba tega sveta; sedaj bo vojvoda tega sveta izgnan ven. 32. In jaz, kedar bom EVANG. 12. 227 povišan od zemlje, pote¬ gnil bom vse k sebi. 33. (To je pa pravil, da je na znanje dal, s kakošno smrtjo bo umrl.) 34. Odgovori mu ljud¬ stvo : Mi smo slišali iz za¬ kona, da bo Kristus ostal vekomaj; in kako praviš ti: Sin človečji mora biti povišan? Kdo je ta sin človečji? ^.35. Reče jim torej Jezus: Se malo časa je luč z vami. Hodite, dokler imate luč, da vas ne objeme tema; in kdor po temi hodi, ne ve, kam gre. 36. Dokler luč imate, verujte v luč, da boste si¬ novi luči. To je Jezus po¬ vedal, in odšel je, in skril se je od njih. 37. In da si ravno je to¬ liko čudežev storil pred njimi, niso verovali vanj ; 38. Da se izpolni beseda Izaija preroka, ktero je rekel: „Gospod, kdo je ve¬ roval našej besedi? In ro¬ ka Gospodova komu se je razodela ?“ 39. Verovati pa za to niso mogli, ker je zopet rekel Izaija: 15 * 228 SV. JANEZA EVANG. 12. 13. 40. „Oslepil jim je oči, in okamenil jim je srce: da ne bi z očmi videli, in s srcem umeli in se spre¬ obrnili, in bi jih uzdravil. “ 41. To je rekel Izaija, ko je videl slavo njegovo, in je govoril o njem. 42. Vendar jih je pa tudi veliko izmed knezov vero¬ valo va-nj; pa za voljo Fa¬ rizejev niso priznavali, da ne bi bili izpahnjeni iz shajališč: 43. Kajti ljubili so slavo človeško bolj, nego slavo Božjo. 44. Jezus pa zavpije in reče: Kdor veruje v me, ne veruje v mč, nego v tega, kteri me je poslal. 45. In kdor mene vidi, vi¬ di tega, kteri me je poslal. 46. Jaz sem prišel luč na svet, da vsak, kdor ve¬ ruje v me, ne ostane v temi. 47. In če kdo moje be¬ sede sliši, in ne veruje, jaz ga ne bom sodil; ker nisem prišel, da bi svet sodil, nego da svet zve¬ ličam. 48. Kdor se mene odre¬ ka, in besed mojih ne sprejema, ima ga, kteri ga bo sodil: beseda, ktero sem govoril, ona ga bo sodila poslednji dan. 49. Kajti jaz nisem sam od sebe govoril; nego oče, kteri me je poslal, on mi je zapoved dal, kaj da naj povem in kaj naj govorim. 50. In vem, da je zapo¬ ved njegova večno življe¬ nje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je oče povedal. XIII. POGLAVJE. Pred praznikom veliko¬ nočnim po, ko je vedel Jezus, da je njegov čas prišel, da prejde s tega sveta k očetu: kerje ljubil svoj e, kteri so bili na svetu, ljubil jih je do konca. 2. In po večerji, (ko je bil uže hudič Judu Simo¬ novemu Iškarijanu položil v srce, naj ga izdd,) 3. Vedoč Jezus, da mu je dal oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre, 4. Vstane od večerje, in sleče oblačilo, in vzeme opasnik, ter se opaše. SV. JANEZA E VANG. 13. 229 5. Po tem vlije v umival¬ nico vode, in začne umi¬ vati učencem noge, in otirati z opasnikom, s kte- rim je bil opasati. 6. Ter pride k Simonu Petru; in on mu reče: Go¬ spod, ti mi boi umival noge? 7. Jezus odgovori in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne veš; ali zvedel boš po tem. 8. RečemuPeter:Ne boš mi umival nog na vekomaj ne! Odgovori mu Jezus: Ce te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. 9. Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mo¬ jih, nego tudi roke in glavo. 10. Reče mu Jezus: Kdor je umit, ne potrebuje, ra¬ zen da noge umije, ker je .ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi. 11. Poznal je namreč iz- dajavca svojega; za to je rekel: Niste vsi čisti. 12. Ko jim je pa umil noge, in je oblačilo svoje vzel, usede se zopet, in reče jim: Veste li, kaj sem vam storil? 13. Vi me imenujete: Učenik! in: Gospod! in prav pravite; ker sem. 14. Če sem pa jaz, go¬ spod in učenik, umil vam noge, dolžni ste tudi vi eden drugemu umivati noge. 15. Izgled sem vam dal namreč, da kakor sem jaz storil, tudi vi delajte tako. 16. Resnično resnično vam pravim: Hlapec ni veči od gospodarja svo¬ jega; tudi poslanec ni ve¬ či, kakor tisti, kteri ga je poslaL 17. Če to veste, blagor vam, če je storite. 18. Ne pravim za vse vas; jaz vem, ktere sem izvolil: ali da se izpolni pismo: „Ta, ki z menoj kruh je, vzdignil je peto svojo zoper me.“ 1£ Uže sedaj vam pra¬ vim, predno se je zgodilo, da kedar se zgodi, veru¬ jete, da sam jaz. 20. Resnično resnično vam pravim: Če koga pošljem, kdor ga sprej¬ me, sprejme mene; kdor pa mene sprejme, sprej¬ me tega,kteri meje poslal. 230 SV. JANEZA EVANG. 13. 21. Ko je Jezus to po¬ vedal, postane žalosten v duhu, in zatrdi in reče: Kesnično resnično vam pravim, da me bo eden od vas izdal. 22. Učenci njegovi so se torej pogledovali med se¬ boj, pomišljevaje, za kte- rega da pravi. 23. Slonel je pa za mizo eden učencev njegovih na naročji Jezusovem, ktere- ga je Jezus ljubil. 24. SimonPeter torej na¬ migne temu, da naj vpraša, kdo da bi bil, za kogar pravi. 25. In on leže Jezusu na prsi, in reče mu: Gospod, kdo je? 26. Jezus odgovori: Ta je, komur bom jaz, omočivši, grižljej podal. In omo¬ čivši grižljej, poda Judu Simonovemu Iškarijanu. 27. In po grižljeji, tedaj vnide va-nj satan. In Je¬ zus mu reče: Kar delaš, stori hitro. 28. Tegapani razumel no¬ beden od teh,kteri so sedeli za mizo, čemu mu je rekel. 29. Nekteri namreč so mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik; ali, da naj da kaj ubogim. 30. In on vzeme mošnjo, in izide; bila je pa noč. 31. Ko je pa izšel, reče Jezus: Sedaj seje sin člo- večji oslavil, in Bog se je oslavil v njem. 32. Če se je Bog oslavil v njem, oslavil bo tudi Bog njega v sebi, in pre¬ cej ga bo oslavil. 33. Sinčeki! še malo sem z vami. Iskali me boste, in kakor sem Judom po¬ vedal: Kamor jaz grem, vi ne morete priti, pravim sedaj tudi vam. 34. Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. 35. V tem vas bodo poznali vsi, da ste moji učenci, če boste imeli lju¬ bezen eden do drugega, 36. Reče mu Simon Pe¬ ter: Gospod, kam greš? Odgovori mu Jezus: Ka¬ mor grem, ne moreš sedaj za menoj iti; prišel boš pa pozneje za menoj. SV. JANEZA EVANG. 13. 14. 37. Reče mu Peter: Go¬ spod, za kaj ne morem sedaj za teboj iti? dušo svojo bom položil za-te. 38. Odgovori mu Jezus: Dušo svojo boš položil za¬ me ? Resnično resnično ti pravim: Ne bo zapel pe¬ telin, dokler me trikrat ne zatajiš. XIV. POGLAVJE. Ne bodi vam srce plaš¬ no! Verujte v Boga, in v me verujte. 2. V hiši očeta mojega je veliko stanovališč; a če ne, povedal bi vam. Grem vam pripravljat prostora. 3. In ko odidem in vam prostor pripravim, prišel bom zopet, in vzel vas bom k sebi: da boste tudi vi tam, kjer bom jaz. 4. In kam jaz grem, ve¬ ste, tudi pot veste. 5. Reče mu Tomaž: Go¬ spod, ne vemo, kam greš; in kako moremo vedeti pot? 6. Reče mu Jezus: Jaz sem pot in resnica in živ¬ ljenje; nihče ne pride k očetu, razen po meni. 231 7. Ko bi mene poznali, poznali bi tudi očeta mo¬ jega; in odsihmal ga po¬ znate, in videli ste ga. 8. Reče mu Filip: Go¬ spod! pokaži nam očeta, in dosti nam je. 9. Reče mu Jezus: To¬ liko časa sem z vami, in nisi me poznal, Filip? Kdor je mene videl, videl je očeta: in kako praviš ti: Pokaži nam očeta? 10. Ne veruješ li, da sem jaz v očetu, in oče v meni? Besed, ktere vam jaz pra¬ vim, ne govorim sam od sebe; nego oče, kteri v meniprebiva, on dela dela. 11. Verujte mi, da sem jaz v očetu, in oče vmeni; a če ne, verujte mi vsaj za voljo del. 12. Resnično resnično vam pravim: Kdor veruje v me, tudi on bo delal dela, ktera jaz delam, in delal bo veča od teh: kajti jaz grem k očetu. 13. In karkoli boste v ime moje prosili, to bom storil: da se oslavi oče v sinu. 14. Če boste kaj prosili vime moje, jaz bom storil. 232 SV. JANEZA EVANG. 14. 15. Če me ljubite, izpol¬ njujte zapovedi moje. 16. In jaz bom prosil očeta, in drugega tolaž- nika vam bo dal, da ostane z vami vekomaj, 17. Duha resnice, ktere- ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi, in ga tudi ne pozna; vi ga pa po¬ znate, ker v vas prebiva, in v vas bo. 18. Ne bom vas pustil sirot; pi*išel bom k vam. 19. Se malo, in svet me ne bo videl; a vi me boste videli: ker jaz živim, ži¬ veli boste tudi vi. 20. Tisti dan boste vi razpoznali, da sem jaz v očetu svojem, in vi v me¬ ni, in jaz v vas. 21. Kdor zapovedi moje ima in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ljubil ga bo oče moj: in jaz ga bom ljubil, in razodel mu se bom sam. 22. Reče mu Juda, ne Iškarijan: Gospod! kako je to, da se boš nam razo¬ del, in ne svetu? 23. Jezus odgovori in mu reče: Če me kdo ljubi, izpolnjeval bo besedo mo¬ jo, in oče moj ga bo lju¬ bil, in prišli bomo k nje¬ mu, in nastanili se bomo pri njem. 24. Kdor me ne ljubi, ta besed mojih ne izpol¬ njuje; in beseda, ktero sli¬ šite, ni moja, nego očeta, kteri me je poslal. 25. To sem vam povedal, dokler sem z vami. 26. Tolažnik pa, Duh sveti, kterega vam bo oče v ime moje poslal, on vas bo vse učil, in spominjal vas bo vsega, kar sem vam povedal. 27. Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem; ne dajem vam jaz, kakor svet daje. Ne bodi vam srce plašno in boječe! 28. Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in prišel bom k vam. Ko bi me ljubili, veselili bi se, da sem rekel: K očetu grem; kajti oče moj je veči od mene. 29. In povedal sem vam sedaj, predno se je zgo¬ dilo, da kedar se zgodi, da boste verovali. 30. Ne bom več veliko SV. JANEZA EVANG. 14. 15. 233 z vami govoril; gre namreč vojvoda tega sveta, in na meni nima ničesar: 31. Nego da svet spozna, da ljubim očeta, in delam tako, kakor mi je oče za¬ povedal. Vstanite, pojdi¬ mo odtod! XV. POGLAVJE. Jaz sem prava trta, in oče moj je vinogradnik. 2. Vsako mladiko na me¬ ni, ktera ne rodi' sadti, njo bo odrezal; in vsako, ktera rodi sad, očistil jo bo, da bo več sadri rodila. 3. Vi ste uže čisti, za vo¬ ljo besede, ktero sem vam govoril. 4. Ostanite v meni, in jaz bom v vas. Kakor mla¬ dika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi, če ne ostanete v meni. 5. Jaz sem trta, vi mla¬ dike. Kdor ostane v meni, in jaz vnjem,tabo rodil ve¬ liko sadil: kajti brez mene ne morete ničesar storiti. 6. Kdor ne ostane v me¬ ni, vržen bo ven kakor mladika, in osuši se, in zberč jih in vržejo na ogenj, in zgorč. 7. Če ostanete v meni, in besede moje v vas osta¬ nejo: prosite, karkoli ho¬ čete, in zgodilo vam se bo. 8. S tem se bo oče moj oslavil, da obrodite veliko sadil; in moji učenci boste. 9. Kakor je oče mene ljubil, ljubim tudi jaz vas; ostanite v ljubezni mojej. 10. Če boste zapovedi moje izpolnjevali, ostali boste v ljubezni mojej; kakor sem jaz zapovedi očeta svojega izpolnil, in prebivam v ljubezni nje- govej. 11. To sem vam povedal, da moja radost ostane v vas, in da se vaša radost dopolni. 12. Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. 13. Veče ljubezni od te nima nikdor, da kdo dušo svojo položi za prijatelje svoje. 14. Vi ste prijatelji moji, ako delate, kar vam uka¬ zujem. 15. Ne imenujem vas več hlapcev, ker hlapec 234 SV. JANEZA EVANG. 15. 16. ne ve, kaj dela gospodar njegov; nego imenoval sem vas prijatelje, ker sem vam vse, kar sem slišal od očeta svojega, oznanil. 16. Niste izvolili vi mene, nego jaz sem izvolil vas, in postavil sem vas, da vi greste in obrodite sad, in da sad vaš ostane: da karkoli boste očeta v moje ime prosili, da vam bo dal. 17. To vam zapovedujem, ola se ljubite med seboj. 18. Če vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, nego vas. 19. Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, nego sem vas jaz odbral od sveta, za to vas svet sovraži. 20. Spominjajte se be¬ sede, ktero sem vam jaz rekel: Hlapec ni veči od gospodarja svojega. Če so mene pregnali, pregnali bodo tudi vas; če so mojo besedo ohranili, ohranili bodo tudi vašo. 21. Ali to vse vam bodo delali za voljo imena mo¬ jega, ker ne poznajo te¬ ga, kteri me je poslal. 22. Ko ne bi bil prišel, in jim ne bi bil govoril, ne bi imeli greha; sedaj pa nimajo izgovora za grehe svoje. 23. Kdor mene sovraži, sovraži tndi očeta mojega. 24. Ko ne bi bil del sto¬ ril med njimi, ne bi imeli greha; sedaj so pa videli, in sovražijo mene in očeta mojega. 25. Pa da se izpolni be¬ seda, ktera je pisana v zakonu njih: „Sovražili so me zastonj. “ 26. Kedar pa pride to- lažnik, kterega vam bom jaz poslal od očeta, Duh resnice, kteri izhaja od očeta, on bo za-me pričal; 27. Pa tudi vi boste pri¬ čali, ker ste od začetka z menoj. XVI. POGLAVJE. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. 2. Izganjali vas bodo iz shajališč; prišel pa bo čas, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da Bogu služi. 3. In to vam bodo delali, SV. JANEZA ker niso poznali očeta ne mene. 4. Ali to sem vam pove¬ dal, da se boste, kedar ta čas pride, spomenili tega, da sem vam jaz po¬ vedal; tega vam pa od začetka nisem povedal, ker sem z vami bil. 5. A sedaj grem k temu, kteri meje poslal, in nobe¬ den od vas me ne vpraša: Kam greš ? 6. Temveč ker sem vam to povedal, napolnila vam je žalost srce. 7. Ali jaz vam po pravici pravim: bolje vam je, da jaz odidem. Kajti če ne odidem, ne bo prišel tolaž- nik k vam; če pa odidem, poslal vam ga bom. 8. In kedar on pride, pre¬ pričal bo svet greha in pravice in sodbe. 9. Greha namreč, ker ne verujejo v me; 10. Pravice pa, ker grem k očetu svojemu, in me ne boste več videli; 11. A sodbe, ker je voj¬ voda tega sveta odsojen. 12. Še veliko vam imam povedati; pa sedaj ne mo¬ rete nositi. . EVANG. 16. 235 13. Kedar pa on pride, Duh resnice, napotil vas bo na vsako resnico; ne b o namreč govoril od sebe, nego govoril bo, kar bo slišal, in oznanjeval vam bo prihodnje reči. 14. On bo mene oslavil, ker bo od mojega vzel in vam oznanil. 15. Vse, kar ima oče, moje je; za to sem rekel, da bo od mojega vzel in vam oznanil. 16. Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste: ker jaz grem k očetu. 17. Tedaj rekč nekteri od učencev njegovih med se¬ boj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? in: Ker jaz grem k očetu? 18. In govorili so: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj pravi. 19. Jezus pa spozna, da ga hočejo vprašati, in reče jim: Ali za to se pohuj¬ šujete med seboj, ker sem rekel: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? 236 SV. JANEZA 20. Resnično resnično vam pravim, da boste jo¬ kali vi in plakati, in svet se bo rado val; a vi boste žalostni: ali žalost vaša se bo premenila v radost. 21. Žena, kedarrodi, ima žalost, ker je čas nje pri¬ šel; ali kedar porodi dete, ne spominja se več brit- kosti, od radosti, da se je rodil človek na svet. 22. Tako tudi vas sedaj žalost objemlje; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne bo nihče odvzel. 23. In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično resnično vam pravim, da karkoli boste očeta v ime moje prosili, dal vam bo. 24. Doslej niste v ime moje ničesar prosili. Pro¬ site, in prejeli boste, da bo radost vaša dopolnjena. 25. To sem vam povedal v prilikah; ali prišel bo čas, ko vam ne bom več govoril v prilikah, nego’ vam bom odkrito ozna¬ njeval za očeta. EVANG. 16. 26. Tisti dan boste vime moje prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil očeta za vas: 27. Kajti oče vas sam ljubi, ker ste vi mene lju¬ bili, in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga. 28. Izšel sem od očeta, in prišel sem na svet; in zopet zapuščam svet, in grem k očetu. 29. Reko mu učenci nje¬ govi: Glej, sedaj razločno govoriš, in prilike nobene ne praviš. 30. Sedaj vemo, da vse veš, in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem ti verujemo, da si od Bo¬ ga izšel. 31. Odgovori jim Jezus: Ali sedaj verujete? 32. Glej, prišel bo čas, in sedaj je prišel, da se boste razkropili vsak na svojo stran, in mene boste samega pustili; pa nisem sam, ker je oče z menoj. 33. To sem vam povedal, da boste mir imeli v meni. Na svetu boste britkost imeli; ali ne bojte se, jaz sem svet premagal. SV. JANEZA XVII. POGLAVJE. To je povedal Jezus, ter povzdigne oči' svoje na ne¬ bo, in reče: Oče, prišel je čas; oslavi sina svojega, da tudi sin tvoj tebe oslavi: 2. Kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da vsem, ktere si mu dal, da večno življenje. 3. Večno življenje je pa to, da poznajo tebe edine¬ ga resničnega Boga, in kogar si poslal, Jezusa Kristusa. 4. Jaz sem te oslavil, na zemlji; delo, ktero si mi dal, da ga storim, dodelal sem. 5. Sedaj pa oslavi, oče, ti mene sam pri sebi, s slavo, ktero sem imel pri tebi, predno je svet postal. 6. Razodel sem ime tvoje ljudem, ktere si mi dal od sveta; tvoji so bili, in meni si jih dal: in besedo tvojo so ohranili. 7. Sedaj vedč, da je vse, kar si mi dal, od tebe: 8. Kajti besede, ktere si meni dal, dal sem njim; EVANG. 17. 237 in oni so sprejeli, in raz¬ poznali so resnično, da sem od tebe izšel, in ve¬ rovali so, da si me ti po¬ slal. 9. Jaz prosim za-nje; ne prosim za svet, nego zate, ktere si mi dal, ker so tvoji. 10. In vse moje je tvoje, in tvoje moje; in oslavil sem se v njih. 11. In nisem več na sve¬ tu, in ti' so na svetu, in jaz grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih v ime svoje, ktere si mi dal, da bodo eno, kakor mi. 12. Dokler sem bil ž nji¬ mi na svetu, varoval sem jih v ime tvoje; ohranil sem jih, ktere si mi dal, in nobeden njih ni pogi¬ nil, razen sin pogube, da se izpolni pismo. 13. A sedaj grem k tebi, in to govorim na svetu, da bodo imeli radost mojo izpolnjeno v sebi. 14. Jaz sem jim dal be¬ sedo tvojo, in svet jih so¬ vraži, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. 15. Ne prosim, da jih s sveta vzemi, nego da jih obvaruj zlega. 238 SV. JANEZA EVANG. 17. 18. 16. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta. 17. Posveti jih v resnici svojej; tvoja beseda je resnica. 18. Kakor si mene poslal na svet, poslal sem tudi jaz njih na svet. 19. In za njih se jaz sam posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici. 20. Ne prosim te pa samo za te, nego tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi verovali v me; 21. Da bodo vsi eno; ka¬ kor ti, oče, v meni, in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno: da bo svet ve¬ roval, da si me ti poslal. 22. In jaz sem slavo, ktero si meni dal, njim dal; da bodo eno, kakor smo mi eno: 23. Jaz v njih, in ti v meni, da bodo združeni v eno, in da spozna svet, da si me ti poslal, in si jih ljubil, kakor si mene ljubil. 24. Oče, ktere si mi dal, hočem, da kjer jaz bom, da bodo tudi oni z menoj: da bodo videli mojo slavo, ktero si mi dal, ker si me ljubil, predno je svet po¬ stal. 25. Oče pravični! svet tebe ni poznal, a jaz sem te poznal, in ti so poznali, da si me ti poslal. 26. In oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bo ljubezen, s ktero si mene ljubil, v njih, in jaz v njih. XVIII. POGLAVJE. Rekši to Jezus, izide z učenci svojimi črez potok Cedron, kjer je bil vrt, v kterega vnide on in učenci njegovi. 2. Vedel je pa tudi Juda, izdajavec njegov, za ta kraj; ker se je pogostoma shajal Jezus tu z učenci svojimi. 3. Juda torej vzeme drhal, in služabnike od velikih duhovnov in Farizejev, in pride tje s svetilnicami in bakljami in orožjem. 4. Jezus pa, ker je vse vedel, kaj se bo ž njim zgodilo, izide, in reče jim: Koga iščete? 5. Odgovore mu: Jezusa Nazarečana. Jezus jim SV. JANEZA EVANG. 18. 239 reče: Jaz sem. Stal je pa ž njimi tudi Juda, izdaja- vec njegov. 6. Ko jim je pa rekel: Jaz sem, odstopili so na¬ zaj, in padli so na zemljo. 7. In zopet jih vpraša: Koga iščete? Oni pa rekd: Jezusa Nazarečana. 8. Jezus odgovori: Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite, naj ti odidejo. 9. Da se izpolni beseda, ktero jim je bil rekel: Ktere si mi dal, nobenega od njih nisem izgubil. 10. A Simon Peter je imel meč, in izdere ga, in udari hlapca velikegu du¬ hovna, in odseka mu des¬ no uho. Ime pa je bilo hlapcu Malha. 11. Pa reče Jezus Petru: Vtakni meč svoj v nožnice. Ali naj keliha, kterega mi je podal oče, ne pijem? 12. Tedaj drhal in po¬ glavar in služabniki Ju¬ dovski Jezusa zgrabijo, in zvežejo ga, 13. In odpeljejo ga naj¬ prej k Anu; bil je namreč tast Kajfa, kteri je bil ti¬ sto leto veliki duhoven. 14. Bil je pa Kajfa tisti, kteri je bil Judom nasve¬ toval, da je bolje, da eden človek za ljudstvo umre. 15. Sel je pa za Jezusom Simon Peter, in neki dru¬ gi učenec. Ta učenec je bil pa z velikim duhovnom znan, ter vnide z Jezusom na dvor velikega duhovna. 16. A Peter je stal zunaj pri vratih. Tedaj izide dru¬ gi učenec, kteri j e bil z ve¬ likim duhovnom znan,in reče vratarici, in odpelje Simona noter. 17. Dekla vratarica pa reče Petru: Ali nisi tudi ti izmed učencev tega člo¬ veka? On reče: Nisem. 18. A hlapci in služab¬ niki so bili zanetili ogenj, ker je bilo mraz, ter so stali in se ogrevali; stal je pa tudi Peter med nji¬ mi in se je grel. 19. A veliki duhoven vpraša Jezusa za učence njegove, in za nauk nje¬ gov. 20. Jezus mu odgovori: Jaz sem očitno govoril svetu; jaz sem vsegdar učil v shajališči in v tem- peljnu, kjer se vsegdar SV. JANEZA EVANG. 18. 240 Judje shajajo, in skrivaj nisem ničesar govoril. 21. Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, kteri so sli¬ šali, kaj sem jim govoril; glej, oni vedč, kaj sem jaz. govoril. 22. Ko je pa to rekel, udari eden od služabnikov, kteri so tam stali, Jezusa po licu, in reče: Tako odgo¬ varjaš velikemu duhovnu? ,23. Odgovori mu Jezus: Ge sem hudo govoril, iz¬ pričaj, da je hudo; če pa dobro, po kaj me biješ? 24. Ana ga pošlje zve¬ zanega k velikemu duhov¬ nu Kajfu. 25. A Simon Peter je stal in se grel. Reko mu tedaj: Ali nisi tudi ti izmed učen¬ cev njegovih? On utaji, in reče: Nisem. 26. Eden od hlapcev ve¬ likega duhovna, rojak ti¬ stemu, kteremu je bil Pe¬ ter odsekal uho, reče: Te li nisem jaz videl ž njim na vrtu ? 27. Peter pa zopet utaji, in precej zapoje petelin. 28. A Jezusa so odpe¬ ljali od Kajfa v sodnišnico. Bilo je pa zjutraj; in oni niso šli v sodnišnico, da se ne bi oskrunili, nego da bi jedli velikonočnojagnje. 29. Tedaj izide Pilat k njim, in reče: Kakošno tožbo imate zoper tega človeka? 30. Odgovore in reko mu: Ko ta ne bi bil hudo- delnik, to ti ga ne bi bili izročili. 31. Pa jim Pilat reče: Vzemite ga vi, in sodite ga po svojej postavi. Judje pa mu rekč: Mi ne sme¬ mo nikogar umoriti. 32. Da se izpolni Jezu¬ sova beseda, ktero jim je rekel, ko je zaznamoval, s kakošno smrtjo bo umrl. 33. In Pilat vnide zopet v sodnišnico, in pokliče Jezusa, in reče mu: Ti si kralj Judovski? 34. Odgovori mu Jezus: Praviš li to sam od sebe, ali so ti drugi za - me rekli ? 35. Pilat odgovori: Jeli sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izročili; kaj si storil? 36. Jezus odgovori: Moje kraljestvo ni s tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo SV. JANEZA E VAN G. 18. 19. 241 s tega sveta, moji služab¬ niki bi bili branili, da ne bi bil Judom izročen: se¬ daj pa kraljestvo moje ni odtod. 37. Tedaj mu Pilat reče: Torej kralj si ti? Jezus odgovori: Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem za to rojen, in za to sem pri¬ šel na svet, da pričam resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj. 38. Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je to re¬ kel, izide zopet k Judom, in reče jim: Jaz ne naha¬ jam nobene krivice na njem. 39. Je pa navada pri vas, da vam enega izpustim na Veliko noč; hočete li torej, da vam izpustim kralja Judovskega? 40. Pa zavpijejo zopet vsi, govoreč: Ne tega, nego Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik. XIX. POGLAVJE. Tedaj Pilat Jezusa vze- me, in biča. 2. In vojaki spletč krono z trnja in mu jo denejo na glavo, in oblečejo mu škrlaten plašč, 3. In govorili so: Zdrav, kralj Judovski! in bili so ga po licu. 4. Pilat pa zopet izide ven, in reče jim: Glej, pe¬ ljem vam ga ven, da spoznate, da ne nahajam na njem nobene krivice. 5. In Jezus izide ven, noseč trnjevo krono, in škrlatni plašč. In reče jim: Glej, človek! 6. Ko ga pa veliki du¬ hovni in služabniki ugle¬ dajo, zavpijejo, govoreč: Križaj! križaj! Veli jim Pilat: Vzemite ga vi in križajte; kajti jaz ne na¬ hajam nobene krivice na njem. 7. Odgovore mu Judje: Mi imamo postavo, in po postavi našej je dolžen umreti, ker se je sina Bož¬ jega naredil. 8. Ko je pa Pilat to be¬ sedo slišal, zboji se bolj. 9. In vnide zopet v so- dnišnico, in reče Jezusu: Odkod si ti? Jezus pa mu ne dd odgovora. 10. Tedaj mu Pilat reče: Meni ne govoriš? Ne veš 16 242 SV. JANEZA li, da imam oblast križati te, in da imam oblast iz¬ pustiti te ? 11. Jezus odgovori: Ne imel bi nobene oblasti nad menoj, da ti ni dano od zgorej; za to ima tisti, kteri me je tebi izročil, veči greh. 12. Odsihmal je Pilat gledal, da bi ga izpustil. A Judje so kričali, govo¬ reč : Če tega izpustiš, nisi prijatelj cesarju. 13. Ko je pa Pilat to besedo slišal, pripelje ven Jezusa, in sede na so¬ dišče, na mesto, ktero se imenuje Litostroton, He¬ brejski pa Gabata. 14. Bilo je pa v petek pred veliko nočjč, okoli šeste ure. In reče Judom: Glej, kralj vaš! 15. Oni pa zavpijejo: Vzemi, vzemi, križaj ga! Reče jim Pilat: Kralja vašega bom križal? Veliki duhovni odgovore: Nima¬ mo kralja, razen cesarja. 16. Tedaj jim ga izroči, naj ga križajo. Ter vzemč Jezusa in odpeljejo. 17. In noseč križ svoj, izide na mesto, imenova- EVANG. 19. no Črepinjek, ktero se He¬ brejski imenuje Golgota. 18. Tu ga razpnd, in ž njim dva druga od ene in druge strani, posredi pa Jezusa. 19. Napisal je pa Pilat tudi napis, in del ga je na križ; bilo je pa pisano: Jezus Nazarečan kralj Ju¬ dovski. 20. Ta napis je torej veliko Judov bralo, ker je bil kraj, kjer so Jezusa razpeli, blizu mesta; in bilo je pisano Hebrejski, Grški, Latinski. 21. Pravili so torej veliki duhovni Judovski Pila¬ tu: Ne piši: Kralj Judov¬ ski; nego, da j e sam rekel: Kralj sem Judovski. 22. Pilat odgovori: Kar sem pisal, pisal sem. 23. Vojaki pa, ko so bili Jezusa razpeli, vzemd ob¬ leko njegovo, (in napravijo štiri dele, vsakemu vojaku del,) in suknjo. A suknja ni bila šivana, nego od vrha vsa iztkana. 24. Za to rekč med seboj: Trgali je ne bomo, nego srečkajmo za njo, čegava bo; da se izpolni pismo, SV. JANEZA EVANG. 19. 243 ktero pravi: »Razdelili so obleko mojo med seboj, in za oblačilo moj e so vrgli kocko." In vojaki store tako. 25. Stale so pa pri.križu Jezusovem mati njegova in sestra Matere njegove Marija Kleopova, in Ma- rija Magdalena. 26. Ko pa ugleda Jezus mater, in učenca, da stoji, kterega je ljubil, reče ma¬ teri svojej: Žena, glej, sin tvoj! 27. Po tem reče učencu: Glej, mati tvoja! In od tega časa jo je vzel uče¬ nec k sebi. 28. Po tem, vedoč Jezus, da je uže vse dopolnjeno, da se izpolni pismo, reče: Žejen sem! 29. Stala je pa tam po¬ soda polna octa; in oni napolnijo gobo z octom, in ovijejo jo okoli izopa, ter mu pritaknejo k li¬ stom. 30. Ko je pa Jezus ocet okusil, reče: Dopolnjeno je! in nakloni glavo, in izroči duha. 31. Judje pa, da ne ostane truplo v soboto na križu, ker je bil petek, (bil je namreč ta dan sobotni velik,) zaprosijo Pilata, naj jim goleni prebijejo, in jih snemejo. 32. Vojaki torej pridejo in prebijejo prvemu goleni in drugemu, kteri je bil ž njim križan. 33. Ko pa pridejo do Je¬ zusa, in vidijo, da je uže umrl, ne polomijo mu go¬ leni; 34. Nego eden od voja¬ kov mu prebode s sulico rebra, in precej izide kri in voda. 35. In ta, ki je videl, priča, in pričanje njegovo je resnično, in on ve, da govori resnico, da boste vi verovali. 36. Zgodilo pa se je to, da se izpolni pismo: »Kost njegova se ne bo prelo¬ mila. “ 37. In zopet drugo pismo pravi: »Pogledali bodo, kterega so prebodli." 38. Po tem pa zaprosi Pilata Jožef iz Arimateje, (ker je bil učenec Jezu¬ sov, to da skrivaj za voljo strahu Judovskega,) da bi snel truplo Jezusovo; in 16 * 244 SV. JANEZA EVANG. 19. 20. Pilat dovoli. Ter pride in sneme truplo Jezusovo. 39. Pride pa tudi Niko- dem, (kteri je bil poprej po noči prišel k Jezusu,) in prinese z miro pome¬ šane aloje kakih sto funtov. 40. In vzemeta truplo Jezusovo, in zavijeta ga v prte z dišavami vred, kakor imajo Judje navado pokopavati. 41. Bil je pa na mestu, kjer je bil križan, vrt, in na vrtu nov grob, vkterega še nikoli nobeden ni bil položen. 42. Tu torej, za voljo pet¬ ka Judovskega, ker je bil grob blizu, položita Je¬ zusa. XX. POGLAVJE. A prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je še temabila, na grob; in ugleda, da je kamen odvaljen od groba. 2. Tedaj odbežiin pride k Simonu Petru in drugemu učencu, kterega je Jezus ljubil, in reče jima: Vzeli so gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili. 3. In Peter izide in drugi učenec, in prideta na grob. 4. Bežala sta pa oba vkupej; in drugi učenec je hitreje bežal kakor Peter, in pride prvi na grob, 5. In sklonivši se, ugleda povoje, da leže; ali vsto¬ pil ni. 6. Tedaj pride tudi Simon Peter za njim, in vnide v grob, in ugleda povoje, da leže; 7. A prt, kteri je bil na glavi njegovej, ni ležal z drugimi prti, nego bil je posebej zvit na enem kraji. 8. Tedaj vnide tudi drugi učenec, kteri je bil prvi prišel na grob, in videl je, in veroval je. 9. Nista še namreč ve¬ dela pisma, da mora od mrtvih vstati. 10. In odšla sta učenca zopet k svojim. 11. A Marija je zunej pri grobu stala in jokala. Ko je pa jokala, skloni se v grob, 12. In ugleda dva ange- Ija v belih oblačilih, da sedita, eden pri glavi, in SV. JANEZA EVANG. 20. 245 eden pri nogah, kjer je bilo ležalo truplo Jezusovo. 13. Inrečetajej ona: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so gospoda mojega vzeli, in ne vem, kam so ga po¬ ložili. 14. In ko je to rekla, obme se nazaj, in ugleda Jezusa, da stoji; ni pa ve¬ dela, da je Jezus. 15. Reče jej Jezus: Žena, kaj jokaš? koga iščeš? Ona, misleč, da je vrt¬ nar, reče mu: Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil; in jaz ga bom vzela. 16. Reče jej Jezus: Ma¬ rija! Ona se obrne, in reče mu: Rabuni! (kar se pravi: Učenik.) 17. Reče jej Jezus: Ne dotikaj se me, ker se še nisem vrnil k očetu svo¬ jemu. Pojdi pa k bratom mojim, in povej jim: Grem k svojemu in vašemu oče¬ tu, in svojemu Bogu in vašemu Bogu. 18. Marija Magdalena pride, in oznani učencem, da je videla Gospoda, in da jej je to rekel. 19. Ko je pa pozno bilo, tisti prvi dan tedna, in so bile duri zaprte, kjer so bili učenci zbrani, zavoljo strahii Judovskega, pride Jezus in stopi na sredo, in reče jim: Mir vam! 20. In ko je to rekel, po¬ kaže jim roke in rebra svoja. In razvesele se učenci njegovi, videč Go¬ spoda. 21. A Jezus jim zopet reče: Mir vam! Kakor je oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas. 22. In ko je to rekel, dahne, in reče jim: Prej¬ mite svetega Duha. 23. Kterimkoli boste gre¬ he odpustili, odpustili jim se bodo; kterimkoli jih boste zadržali, zadržali jim se bodo. 24. Tomaž pa, eden od dvanajsterih, ki se ime¬ nuj e D vojček, ni bil ž njimi, ko je Jezus prišel. 25. Pravili so mu torej drugi učenci: Videli smo gospoda. On jim pa reče: Če ne vidim na rokah njegovih rane od žrebljev, in ne položim prsta svo¬ jega v rano od žrebljev, in ne vložim roke svoje 246 SV. JANEZA EVANG. 20. 21. v rebra njegova: ne bom veroval. 26. In črez osem dni so bili zopet učenci njegovi notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, in duri so bile zaprte, in stopi na sredo, in reče: Mir vam! 27. Potem reče Tomažu: vloži prst svoj sem, in po¬ glej roke moje; in podaj roko svojo, in položi v rebra moja: in ne bodi neveren, nego veren. 28. In Tomaž odgovori, in reče mu: Gospod moj in Bog moj! 29. Reče mu Jezus: Ker si me videl, Tomaž, veru¬ ješ; blagor jim, kteri ne vidijo, pa verujejo. 30. In še veliko drugih čudežev je Jezus storil pred učenci svojimi, kteri niso zapisani vteh bukvah. 31. A ti so zapisani, da boste verovali, da Jezus je Kristus sin Božji, in da boste, verovaje, življenje imeli v ime njegovo. XXI. POGLAVJE. Po tem se je Jezus zo¬ pet prikazal učencem na morji Tiberijadskem; pri¬ kazal se je pa tako-le: 2. Bili so skupaj Simon Peter, in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Nata- nael iz Kane Galilejske, in Zebedejeva, in dva dru¬ ga izmed učencev nje¬ govih. 3. Reče jim Simon Peter: Ribe grem lovit. Rek6 mu: Tudi mi pojdemo s teboj. Ter izidejo in vsto¬ pijo precej v ladjo, in ti¬ sto noč niso nič vjeli. 4. Ko je pa uže jutro napočilo, stal je Jezus na bregu; ali učenci niso ve¬ deli, da je Jezus. 5. In reče jim Jezus: Otroci! jeli imate kakošne jedi? Odgovore mu: Ne. 6. On jim pa reče: Vrzite mrežo na desno stran la¬ dje, pa boste našli. Ter vržejo, in niso je več mo¬ gli vleči od množice rib. 7. Tedaj reče učenec, ta, kterega je Jezus lju¬ bil, Petru: Gospod je. Si¬ mon Peter pa, ko zasli¬ ši, daje gospod, opaše si srajco, (bilje namreč nag,) in skoči v morje. 8. A drugi učenci pridejo SV. JANEZA EVANG. 21. na ladji, (niso bili nam¬ reč daleč od zemlje, nego kakih dve sto komolcev,) in vlekli so mrežo z ri¬ bami. 9. Ko pa izstopijo na zemljo, ugledajo ogenj naložen in na njem ribo položeno, in kruh. 10. Veli jim Jezus: Pri¬ nesite od rib, ktere ste sedaj vjeli. 11. Simon Peter vstopi, in izvleče mrežo na zem¬ ljo, polno velikih rib sto in tri in petdeset; in da si ravno jih je toliko bilo, ni se mreža raztrgala. 12. Veli jim Jezus: Pri¬ dite, obedujte! Nobeden pa od učencev si ni upal vprašati ga: Kdo si ti? vedoč, daje gospod. 13. In Jezus pride, in vzeme kruh, in dd jim, in ravno tako ribo. 14. To se je uže v tretje prikazal Jezus učencem svojim, odkar je vstal od mrtvih. 15. A ko so poobedovali, reče Jezus Simonu Petru: Simon Jonov, ljubiš li me bolj, nego ti? Reče mu: Da, gospod! ti veš, da te 247 ljubim. Reče mu: Pasi jagnjeta moja. 16. Reče mu zopet dru¬ go č: Simon Jonov, ali me ljubiš? Reče mu: Da, go¬ spod! ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pasi ovce moje. 17. Reče mu v tretje: Simon Jonov, ali me lju¬ biš? Peter postane žalo¬ sten, da mu je v tretje re¬ kel: Ali me ljubiš? in reče mu: Gospod! ti vse veš; ti znaš, da te ljubim. Veli mu Jezus: Pasi ovce moje. 18. Resnično resnično ti pravim: Ko si bil mlajši, opasoval si se sam, in ho¬ dil si, kamor si hotel; ke- dar boš pa star, raztegnil boš roke svoje, in drugi te bo opasal, in odpeljal te bo, kamor ne boš hotel. 19. To je pa povedal, da je na znanje dal, s kakošno smrtjo bo oslavilBoga. In ko je to povedal, reče mu: Pojdi za menoj! 20. Obrnivši se pa Peter, ugleda učenca, kterega je Jezus Ij ubil, dagre za njim, kteri je bil na večerji tudi legel na prsi njegove, in je bil rekel: Gospod! kdo je tisti, ki te bo izdal? 248 DEJANJA SV. APOSTELJNOV 1. 21. Ko tega Peter ugle¬ da, reče Jezusu: Gospod! Kaj pa ta? 22. Keče mu Jezus: Če hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj. 23. In razglasila se je med brati ta beseda: Ta učenec ne bo umrl. Ali Jezus mu ni bil rekel, da ne bo umrl; nego: Če hočem, da ostane do¬ tlej, ko pridem, kaj tebi za to? 24. Ta učenec je ta, ki pričuje za to, in je napisal to; in vemo, da je priče¬ vanje njegovo resnično. 25. Je pa še drugega veliko, kar je storil Jezus, in to, ko bi se posamez vse napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za bukve, ktere bi se napisale. Amen. DEJANJA SV. APOSTELJNOV. I. POGLAVJE. Ervo torej knjigo sem napisal o vsem, o Teofil, kar je jel Jezus delati in pa učiti, 2. Noter do dne, ko se je gor vzel, potem ko je zapovedi dal aposteljnom, ktere je bil po svetem Duhu izvolil. 3. Kterim se je tudi po trpljenji svojem živega pokazal, z mnogimi goto¬ vimi znamenji, in jim se je štirideset dni prikazo¬ val, in govoril o kraljestvu Božjem. 4. In ko se je ž njimi se¬ šel, zapovedal jim je, naj ne odidejo iz Jeruzalema, nego čakajo obljube oče¬ tove, ktero ste slišali od mene; 5. Kajti Janez sicer je krstil z vodo, ali vi se boste krstili z Duhom svetim, ne dolgo po teh dneh. 6. Ti pa, kteri so se bili sešli, vpraševali so ga torej, govoreč: Gospod! ali boš v teh dneh zopet DEJANJA APOSTOL. 1. 249 postavil kraljestvo Izrae¬ lovo? 7. On pa jim reče: Ni vaše, da bi znali čas ali uro, ktero je Bog svojej oblasti pridržal; 8. Nego prejeli boste moč, ko pride sveti Duh ua vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in no¬ ter do kraja zemlje. 9. In ko je to povedal, vzdignil se je vpričo njih: in oblak ga je vzel izpred njih oči. 10. In ko so gledali za njim, ko je šel na nebo, in glej, moža dva pri¬ stopita k njim v belej ob¬ leki, 11. Ktera tudi rečeta: Možje Galilejci! kaj sto¬ jite in zrete na nebo? Ta Jezus, ki se je gor vzel od vas na nebo, ta bo pri¬ šel, kakor ste ga videli, daje šel na nebo. 12. Tedaj so se vrnili v Jeruzalem z gore, ktera se imenuje. Oljska, in je blizu Jeruzalema, en so¬ botni dan hoda. 13. In ko so bili noter prišli, šli so gor v gornjo izbo, kjer so prebivali: Peter in pa Jakob in Ja¬ nez in Andrej, Filip in Tomaž, Jernej in Matevž, Jakob Alfejev in Simon Zelot in Juda Jakobov. 14. Vsi ti so bili ene mi¬ sli stanovitni v molitvi in prošnji, z ženami in Ma¬ rijo materjo Jezusovo, in z brati njegovimi. 15. In v te dni vstane Peter sredi učencev, in reče (bilo je pa ljudi kakih sto in dvajset imen): 16. Možje bratje! mo¬ ralo se je izpolniti to pismo, ktero je prerekel sveti Duh z ustmi Davi¬ dovimi, za Juda, kterije bil vodnik tem, ki so vjeli Jezusa; 17. Kajti prištet je bil nam, in prejel je bil del te službe. 18. Ta torej je pridobil njivo odnepravičnegapla- čila, in obesil seje, in raz¬ počil se je po sredi, in iz- sul se je ves drob njegov. 19. In na znanje je pri¬ šlo vsem, kteri prebivajo okoli Jeruzalema, tako, da se imenuje tisto polje v 250 DEJANJA APOSTOL. 1. 2. lastnem njih jeziku Akel- clama, to je Krvavo polje. 20. Pisano je namreč v bukvah psalmov: „Dvor njegov naj bo pust, in ni¬ kogar naj ne bo, kteri bi prebival v njem;“ in: „ Škofij stvo njegovo naj prejme drugi. “ 21. Za to je treba, da od teh mož, kteri so bili z nami ves čas, dokler je Gospod Jezus z nami pre¬ bival, 22. Začenši od krsta Ja¬ nezovega noter do dne, ko se je gor vzel od nas: da bo eden od teh z nami vred priča vstajenja nje¬ govega. 23. Ter postavijo dva, Jožefa, ki se imenuje Bar- zaba, s priimkom Just, in Matija. 24. In moleč rekč: Ti Gospod, ki poznaš srca vseh, pokaži, kterega od teh dveh si izvolil, 25. Da prejme del te službe in aposteljstva, iz kterega je izpadel Ju¬ da, da je odšel na svoj kraj. 26. In vržejo kocke za nju, in kocka pade na Ma¬ tija, in prištet je bil enaj- sterim aposteljnom. II. POGLAVJE. In ko pride petdeseti dan, bili so vsi ene misli vkupej. 2. Kar vstane šum z neba kakor puhanje sil¬ nega vetra, in napolni vso hišo, kjer so sedeli. 3. Ter prikažejo jim se razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sede na vsa¬ kega od njih. 4. In vsi se napolnijo Duha svetega, in začno govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. 5. Prebivali pa so v Je¬ ruzalemu Judje, možje pobožni, od vsakega na¬ roda, kteri so pod nebom. 6. Ko seje pa zaslišal ta glas, snide se množica, in groza jih obide; kajti slišal je vsak od njih, da govore v njegovem jeziku. 7. In zavzemali so se in čudili, govoreč med seboj: Glej, niso li vsi ti, ki go¬ vore, Galilejci? DEJANJA APOSTOL. 2. 251 8. In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo se rodili ? 9. Parčani in Medijani in Elamljani, in kteri pre¬ bivamo v Mezopotamiji, in pa Judeji in Kapado- ciji, Pontu in v Aziji, 10. Frigiji in pa Pamfiliji, Egiptu in v straneh Libije, ktera je pri Cireni, in pri- šelci iz Kima, Judje in po- judeni, 11. Krečani in Arab- ljani: slišimo, da nam go¬ vore v naših jezikih ve¬ lika dela Božja. 12. In vsi so se zavze¬ mali, in strmeli so, govo¬ reč eden drugemu: Kaj če to biti ? 13. A drugi so se po¬ smehovali, in govorili so: Sladkega vinca so se napili. 14. Tedaj se vstopi Peter z enajsterimi, in povzdi¬ gne glas svoj, in reče jim: Možje Judje in vsi, kteri prebivate okoli Jeruza¬ lema! to vam bodi na znanje, in poslušajte be¬ sede moje. 15. Ti namreč niso, ka¬ kor vi menite, pijani, ko j e še le tretja ura dne; 16. Nego to je, kar je rečeno po preroku Joelu: 17. „In poslednje dni bo, pravi Bog, izlil bom od duha svojega na vse člo¬ veštvo, in prerokovalibodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo vi¬ deli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje. 18. In tudi na hlapce svoje innadeklesvojebom tiste dni' izlil od duha svo¬ jega in prerokovali bodo. 19. In pokazal bom ču¬ deže gori na nebu, in zna¬ menja doli na zemlji: kri in ogenj in kajenja dima. 20. Solnce se bo preme- nilo v temo, in mesec v kri, predno pride veliki in slavni dan Gospodov. 2f. In zgodilo se bo, da vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, zveličal se bo.“ 22. Možjč Izraelci! sli¬ šali ste te besede: Jezusa Nazarečana, moža, ktere- gajeBogpotrdilmedvami z močmi in čudeži in zna¬ menji, ktera je Bog po njem storil med vami, ka¬ kor tudi sami veste, 252 DEJANJA APOSTOL. 2. 23. Tega, po posebnem sklepu in previdnosti Bož- jej izdanega, vzeli ste, in po rokah krivičnikov pri¬ bili in umorili; 24. Kterega je Bog obu¬ dil, razvezavši vezi smrti, ker ni bilo mogoče, da bi ga bila ona držala. 25. Kajti David pravi za-nj: „Gledal sem Go¬ spoda vedno pred seboj, ker je na desnej strani mene, da ne omahnem. 26. Za to se je oveselilo srce moje, in obradoval se je jezik moj; pa še tudi telo moje bo počivalo v upanji: 27. Ker ne boš pustil duše moje v peklu, in tudi ne boš dal, da bi svetnik tvoj videl trohnenje. 28. Naznanil si mi pota življenja ; napolnil me boš z veseljem pred obličjem svojim. 1 ' 29. Možje bratje! naj bo dovoljeno govoriti vam svobodno ob očaku Davi¬ du, daje umrl in pokopan bil, in grob njegov je med nami do tega dne. 30. Prerok torej, in ve¬ doč, da mu je Bog s pri¬ sego prisegel, da bo po telesu iz semena ledja nje¬ govega zbudil Kristusa, in ga posadil na prestol nje¬ gov: 31. Videl je naprej, in povedal je za vstajenje Kristusovo, da se duša njegova ni pustila v peklu, in tudi telo njegovo ni videlo trohnenja. 32. Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče. 33. Z desnico Božjo torej povišan, in prejemši ob¬ ljubo svetega Duha od očeta, izlil je to, kar vi sedaj vidite in slišite. 34. Kajti David ni šel gor na nebesa, nego sam pravi: „Bekel je Gospod gospodu mojemu: Sedi meni na desno, 35. Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje." 36. Za gotovo torej vedi vsa hiša Izraelova, da ga je za Gospoda in Kristusa naredil Bog, tega Jezusa, kterega ste vi križali. 37. Ko so pa to slišali, zbode jih v srce, ter rekd Petru in drugim apostelj- DEJANJA APOSTOL. 2. 3. 253 nom: Kaj nam je storiti, možje bratje? 38. Peter jim pa reče: Spokorite se, in krsti naj se vsakdo izmed vas vime Jezusa Kristusa za od¬ puščanje grehov; in prejeli boste dar svetega Duha. 39. Kajti za vas je ob¬ ljuba, in za otroke vaše, in za vse, kteri so daleč, kterekoli bo poklical Go¬ spod Bog naš. 40. In z mnogimi dru¬ gimi besedami je pričeval in opominjalgovoreč: Otmite se od tega hudob¬ nega roda. 41. Kteri so torej be¬ sedo njegovo radi sprejeli, krstili so se; in pridru¬ žilo se je tisti dan kake tri tisoči duš. 42. Bili so pa stanovitni v nauku apostolskem in v družbi in v lomljenji kru¬ ha in v molitvah: 43. Obšel pa je vsako dušo strah, in veliko čude¬ žev in znamenj se je go¬ dilo po aposteljnih. 44. Vsi pa, kteri so ve¬ rovali, bili so vkupej, in imeli so vse občno, 45. In lastnine in imenja so prodajali, in razdajali so jih vsem, kakor je kdo potreboval. 46. In vsak dan so bili stanovitno ene misli v tempeljnu, in lomili so po hišah kruh, in prejemali so jed z veseljem in pri- prostim srcem, 47. Hvaleč Boga in ima- joč milost pri vsem ljud¬ stvu. A Gospod je prida- jal cerkvi vsak dan teh, kteri so se zveličevali. IH. POGLAVJE. A Peter in Janez sta šla vkupej gor v tempelj ob uri molitve, ob devetih. 2. In nosili so nekega moža, kteri je hrom bil iz telesa matere svoje; inpo- kladali so ga vsak dan pred tempeljnova vrata, ktera se imenujejo Lepa, da je prosil miloščine od teh, kteri so hodili v tempelj. 3. Ta, videvši Petra in Janeza, da hočeta iti v tempelj, prosil je, da bi prejel miloščine. 4. Peter pa, pogledavši 254 DEJANJA APOSTOL. 3. na-nj z Janezom, reče: Poglej na naju! 5. In on je gledal na nju, misleč, da bo kaj prejel od njn. 6. Peter pa reče: Sre¬ bra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. V ime Jezusa Kristusa Nazare¬ čana, vstani in hodi! 7. In prijemši ga za des¬ no roko, vzdigne ga: in precej so se utrdila sto¬ pala njegova in gležnji. 8. In poskočivši, stal je in hodil, in vnide ž njima v tempelj, hodeč in po¬ skakujoč in hvaleč Boga. 9. In videlo gaje vse ljud¬ stvo, dahodi in hvaliBoga; 10. In poznali so ga, da je tisti, ki je za voljo mi¬ loščine sedel pri Lepih vratih tempeljnovih: in napolnijo se strmenja in groze nad tem, kar mu se je prigodilo. 11. Ko se je pa hromi ta, ki je bil ozdravel, držal Petra in Janeza, priteče k njim vse ljudstvo v lopo, kiseimenujeSolomonova, in strmeli so. ■ 12. Videč pa to Peter, odgovori ljudstvu: Možje; J Izraelci! kaj se čudite te¬ mu, ali kaj naju gledate, kakor da bi bila s svojo močjo ali oblastjo storila, da ta hodi? , 13. Bog Abrahamov, in Izakov, in Jakobov, Bog očetov naših oslavil je si¬ na svojega Jezusa, ktere- ga ste vi izdali, in zatajili ga pred obličjem Pilato¬ vim, ko je on sodil, naj se izpusti. 14. A vi ste svetnika in pravičnega zatajili, in pro¬ sili ste, naj vam dd ubi- javea. 15. A začetnika življenja ste umorili, kterega je Bog obudil iz mrtvih, če¬ mur smo mi priče. 16. In za voljo vere v ime njegovo je tega, ki ga vidite in poznate, utrdilo ime njegovo; in vera, ki je po njem, dala mu je popolno to zdravje vpričo vseh vas. 17. Ali sedaj,bratje, vem, da ste iz nevednosti sto¬ rili, kakor tudi poglavarji vaši. 18. Bog pa, kar je bil naprej oznanil z ustmi vseh prerokov svojih, da DEJANJA APOSTOL. 3. 4. 255 bo Kristus trpel, dopolnil je tako. 19. Spokorite se torej in izpreobrnite, da se izbri¬ šejo grehi vaši: da pri¬ dejo časi ohlajenja od ob¬ ličja Gospodovega, 20. In pošlje oznanje¬ nega vam Jezusa Kri¬ stusa, 21. Kterega mora sicer nebo sprejeti do časov, ko se uravna vse, kar je Bog povedal z ustmi svetih prerokov svojih od nekedaj. 22. Mojzes namreč je re¬ kel očakom: „Preroka vam bo zbudil Gospod Bog vaš izmed bratov vaših, kakor mene; njega poslu¬ šajte v vsem, karkoli vam bo govoril. 23. Bo pa, da vsaka du¬ ša, ktera ne bo poslušala tega preroka, iztrebila se bo iz ljudstva.“ 24. Pa tudi vsi preroki od Samuela in po tem, kolikorkoli jih je govorilo, oznanili so te dni. 25. Vi ste sinovi prero¬ kov in zaveze, kteroje sto¬ ril Bog z očaki našimi, govoreč Abrahamu: „In v semenu tvojem se bodo blagoslovili vsi narodi zemlje. u 26. Vam najprej je zbu¬ dil Bog sina svojega Je¬ zusa, in poslal, da vas blagoslovi, da se vsak od vas obrne od hudobij svojih. IV. POGLAVJE. Ko sta pa ljudstvu go¬ vorila, pristopijo k njima duhovni in poglavar tem- peljna in Saduceji, 2. Kteri so bili nevoljni, da učita ljudstvo in ozna¬ njujeta v Jesusu vstajanje od mrtvih. 3. In polože na nju roke, in denejo ju v ječo do ju¬ tra; kajti bilje uže večer. 4. Veliko teh pa, kteri so besedo slišali, vero¬ valo jih je; in postalo je število mčž kakih pet ti¬ soči. 5. Zgodi' se pa drugi dan, da se zberč njih pogla¬ varji in starešine in pis- marji v Jeruzalemu, 6. In Ana veliki duhoven in Kajfa in Janez in Ale¬ ksander, in kolikor jih je 256 DEJANJA APOSTOL. 4. bilo iz višega duhovskega rodb. 7. Ia postavivši ju na sredo, vpraševali so: Ska- košno močjč, ali v čegavo ime sta vidva to storila? 8. Tedaj Peter, napol- nivši se Duha svetega, reče jim: Poglavarji naroda in starešine! 9. Ce naju danes izpra¬ šujete za dobroto, ~kte.ro sva storila bolnemu člo¬ veku, kako je on ozdravel: 10. Bodi na znanje vsem vam, in vsemu ljudstvu Izraelovemu, da v ime Je¬ zusa KristusaNazarečana, kterega ste vi križali, kte- rega je Bog obudil iz mr¬ tvih, po tem stoji ta pred vami zdrav. 11. Taje kamen, kterega ste vi zidarji zavrgli, kteri je postal glava oglu. 12. In v nikomer drugem ni zveličanja; kajti ni ga drugega imena pod nebom danega ljudem, po kterem bi se mi mogli zveličati. 13. Videč pa srčnost Petrovo in Janezovo, in vedoč, da sta neučena in priprosta človeka, ču¬ dili so se; in poznali so ju, da sta z Jezusom bila. 14. In videč človeka, kte¬ ri je ozdravel, da stoji ž njima, niso kaj imeli zo¬ per reči. 15. In zapovedd jima, naj odideta ven iz zbora, in posvetujejo se med seboj, 16. Govoreč: Kaj bomo storili tema človekoma? kajti da se je znani čudež po njima zgodil, znano je vsem, kteri prebivajo v Jeruzalemu, in ne more¬ mo utajiti. 17. Ali da se ne razglasi dalje med ljudstvom, za¬ pretimo jima, naj nobe¬ nemu človeku več ne go¬ vorita o tem imenu. 18. In poklicavši ju za- povedd jima, naj nikoli več ne govorita in učita v ime Jezusovo. 19. .A Peter in Janez od¬ govarjajoč jim, rečeta: Sodite, je li prav pred Bogom, da bi vas bolj poslušala, nego Boga. 20. Ne moreva namreč, da tega, kar sva videla in slišala, ne bi govorila. 21. Oni pa, zapretivši ji- DEJANJA A ma, izpuste ju, ko niso na¬ hajali, kako bi ju kazno¬ vali, za voljo ljudstva, ker so vsi hvalili Boga za to, kar se je zgodilo. 22. Imel je namreč več nego štirideset let ta člo¬ vek, nakterem seje zgodil ta čudež ozdravljenja. 23. Ko so ju pa izpustili, prideta k svojim, in pove¬ sta jim, kaj so jima veliki duhovni in starešine rekli. 24. Oni pa, ko so to sli¬ šali, povzdignejo ene mi¬ sli glas k Bogu, in rekč: Gospod, ti Bog, ki si ustva¬ ril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih; 25. Kteri si z ustmi Da¬ vida hlapca svojega rekel: „Za kaj so se togotili po¬ gani, in ljudstva izmišlja¬ la prazne reči? 26. Postavili so se kralji zemlje, in poglavarji so se zbrali vkupej zoper Go¬ spoda, in zoper Kristusa njegovega." 27. Zbrali so se namreč zares zoper svetega sina tvojega Jezusa, kterega si pomazilil, Herod in Pon- tijski Pilat s pogani in ljudstvom Izraelovim, POSTOL. 4. 257 28. Da store, kar je roka tvoja in sklep tvoj sklenil, da naj se zgodi. 29. In sedaj, Gospod, poglej na njih pretenje, in daj hlapcem svojim, da bodo z vso srčnostjo go¬ vorili besedo tvojo, 30. S tem, da stegneš roko svojo na uzdravlja- nje, in da se znamenja in čudeži gode po imenu sve¬ tega sina tvojega Jezusa. 31. In ko so odmolili, potrese se mesto, na kte- rem so bili zbrani, in vsi se napolnijo Duha svete¬ ga, in govorili so besedo Božjo srčno. 32. A množica teh, kte¬ ri so verovali, bila je ene¬ ga srca in enega duha; in nihče ni govoril, da je od tega, kar je imel, njego¬ vega kaj, nego vse jim je bilo občno. 33. In z veliko močjd so dajali pričevanje apostelj- ni za vstajenje Gospoda Jezusa, in milost velika je bila na vseh njih. 34. Ni ga bilo namreč ubogega med njimi. Kajti kolikor jih je bilo, kteri so imeli njive ali hiše,pro- 17 258 DEJANJA APOSTOL. 4. 5. dajali so, in donašali so ceno tega, kar so prodali, 35. In pokladali so apo- steljnom pred noge; in delilo se je vsakemu, ka¬ kor je kdo potreboval. 36. Jozej pa, kteremu so aposteljni priimek Barna¬ ba dali (kar se tolmači: Sin tolažbe), Levit, iz Cipra po rodu, 37. Ker je imel njivo, prodal je, in prinesel je ceno, in položil je apo- steljnom pred noge. V. POGLAVJE. A neki mož Ananija po imenu, s Safiro ženo svojo prodal je bil posestvo, 2. In utajil je od cene, z vedezom žene svoje; in prinesel je en del in po¬ ložil aposteljnom pred noge. 3. Peter pa reče: Ana¬ nija! za kaj je napolnil satan srce tvoje, da si se zlagal svetemu Duhu, in si utajil od cene njive? 4. Ali ne bi bila, ko bi bila ostala, tebi ostala; in prodana, ali ni bila v tvojej oblasti? Kaj, da si to reč položil v srce svoje? Nisi se zlagal ljudem, ne¬ go Bogu. 5. Ko je pa Ananija te besede slišal, padel je in je izdahnil. In velik strah je obšel vse, kteri so to poslušali. 6. Vstavši pa mladeniči, vzemč ga, in odneso ven in pokopljejo. 7. Zgodi se pa kake tri ure pozneje, pa vnide žena njegova, ne vedoč, kaj se je zgodilo. 8. Odgovori pa jej Peter: Povej mi, ali sta za toliko prodala njivo? Ona pa reče: Da, za toliko. 9. Peter jej pa reče: Kaj, da sta se dogovorila, da bosta izkušala duha Go¬ spodovega? Glej, noge teh, ki so pokopali moža tvojega, pred durmi so, in ponesd te ven. 10. In pri tej priči mu je padla pred noge, in iz¬ dahnila je. In ko mladeniči vstopijo, najdejo jo mrtvo, in odneso jo ven in pokop¬ ljejo poleg moža njenega. 11. In obšel je strah ve¬ lik vso cerkev, in vse, kteri so to slišali. DEJANJA APOSTOL. 5. 259 12. Po rokah pa apostelj- nov godilo se je veliko znamenj in čudežev med ljudstvom: fin bili so vsi ene misli v lopi Solomo- novej; 13. A od drugih jim se ni upal nihče pridružiti: nego poveličevalo jih je ljudstvo. 14. In če dalje bolj so pristopali, kteri so verovali Gospodu, množice mdž in pa žen.) 15. Tako, da so bolnike na ulice nosili in pokla- dali na postelje in odre, da bi vsaj senca mimo gredočega Petra koga od njih obsenčila. 16. Shajala pa se je tudi množica iz okolnih mest v Jeruzalem, in donašali so bolnike in ktere so mu¬ čili nečisti duhovi; in vsi so ozdravljali. 17. Vstavši pa veliki du¬ hoven in vsi, kteri so bili ž njim, od ločinke Sadu- cejske, napolnijo se ne- navidnosti, 18. In polože roke svoje na aposteljne, in denejo jih v občinsko ječo. 19. Ali angelj Gospodov odpre po noči vrata ječe, in izpeljavši jih, reče: 20. Pojdite, in vstopite se, in govorite vtempeljnu ljudstvu vse besede tega življenja. 21. Oni pa, ko so to sli¬ šali, vnidejo zjutraj v tempelj, ter so učili. Ko pa pride včliki duhoven in kteri so bili ž njim, skličejo zbor in vse stare¬ šinstvo sinov Izraelovih, in pošljejo v ječo, naj jih pripeljejo. 22. Ko pa služabniki pridejo, ne najdejo jih v ječi; in vrnejo se in spo- roče, 23. Govoreč: Ječo smo sicer našli z vso skrbjč zaprto, in varuhe stoječe pred vratmi; ko smo pa odprli, nismo nikogar no¬ tri našli. 24. Ko so pa slišali te besede duhoven in pa poglavar tempeljna in ve¬ liki duhovni, strmeli so nad njimi, kaj bi to bilo. 25. Pa pride nekdo in jim sporoči,govoreč: Glej, možje,ktere ste deli v ječo, stoje v tempeljnu in uče ljudstvo. 17 * 260 DEJANJA APOSTOL. 5. 26. Tedaj odide poglavar s služabniki, ter jih pri¬ pelje, ne s silo, ker so se bali ljudstva, da jih ne bi kamenjalo. 27. In ko jih pripeljejo, postavijo jih pred zbor, in vpraša jih veliki duho¬ ven, 28. Govoreč: Ali vam nismo ostro naročili, da ne učite v to ime? in glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim, in hočete na nas spraviti kri tega človeka. 29. Odgovarjajoč pa Pe¬ ter in aposteljni, rekč: Boga je treba bolj poslu¬ šati, nego ljudi. 30. Bog očakov naših je obudil Jezusa, kterega ste vi na les obesili in umorili. 31. Tega je Bog z des¬ nico svojo povišal za po¬ glavarja in zveličarja, da da Izraelu pokoro in od¬ puščanje grehov. 32. In mi smo mu priče teh reči, in pa Duh sveti, kterega je dal Bog tem, kteri so njemu pokorni. 33. Ko so pa to slišali, srditi so se, in mislili so jih umoriti. 34. Pa vstane neki Fa¬ rizej v zboru, Hamaliel po imenu, učenik postave spoštovan od vsega ljud¬ stva, in ukaže, naj apo- steljne malo ven denejo. 35. In reče jim: Možje Izraelci! pomislite dobro za te ljudi, kaj hočete storiti. 36. Kajti pred temi dnevi je vstal Te vda, govoreč, da je on nekaj, in pridru¬ žilo mu se je število m6ž kake štiri sto; on je bil ubit, in vsi, kteri so ga poslušali, razšli so se, in bili so na nič dejani. 37. Za tem je vstal Juda Galilejec, v dneh popiso¬ vanja, in potegnil je dosti ljudstva za seboj; in on je poginil, in vsi, kteri so ga poslušali, razkropili so se. 38. In za to vam sedaj pravim, da odstopite od teh ljudi, in pustite jih; kajti če je od ljudi ta na¬ klep ali to delo, razdrlo se bo; v 39. Če je pa od Boga, ne morete ga razdreti: da se kako ne najde nad vami, da se Bogu ustavljate. DEJANJA APOSTOL. 5. 6. 261 40. In poslušali so ga, in poklicavši aposteljne, pretepč jih, in naroče jim, naj ne govore v ime Jezu¬ sovo, ter jih izpuste. 41. In oni so šli veseli izpred zbora, da so bili vredni spoznani, za ime njegovo sramoto prejeti. 42. In niso nehali v tem- peljnu in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati Jezusa Kristusa. VI. POGLAVJE. V te dni pa, ko so se učenci množili, vstane godrnjanje Grkov zoper Hebrejce, da se pri vsak- danjej delitvi njih vdove zanemarjajo. 2. In dvanajsteri pokli¬ čejo množico učencev, in rek<5: To ne gre, da bi mi besedo Božjo opuščali, in oskrbljevali mize. 3. Ozrite se torej, bratje, po sedmih možeh pošte¬ nih izmed sebe, kteri so polni Duha svetega in modrosti, da jih postavi¬ mo nad tem opravilom; 4. A mi se bomo molitve in službe besede držali. 5. In ta beseda je bila vsej množici po godi; ter izvolijo Štefana, moža pol¬ nega vere in Duha svete¬ ga, in Filipa, in Prohora in Nikanora, Timona in Parmena, in Nikolaja iz- preobrnjenca iz Antijo- hije. 6. Te postavijo pred aposteljne; in molivši, polože na-nj roke. 7. In beseda Božja je rastla, in število učencev se je silno množilo v Je¬ ruzalemu; tudi velika tru¬ ma duhovnov je bila po¬ korna veri. 8. Štefan pa, poln vere in moči, delal je čudeže in velika znamenja med ljudmi. 9. In vstane jih nekaj iz shajališča, ktero se ime¬ nuje Libertinsko in Cire- nejsko in Aleksandrinsko, in teh, kteri so bili iz Cilicije in Azije, in prepi¬ rali so se s Štefanom; 10. Ali niso se mogli upirati modrosti in Duhu, po kterem je govoril. 11. Tedaj podšuntajo može, kteri naj bi rekli: Slišali smo ga govoriti 262 DEJANJA APOSTOL. 6. 7. kletvine zoper Mojzesa in Boga. 12. Ter nadražijo ljudstvo in starešine in pismarje, in napadejo in zgrabijo ga, in pripeljejo v zbor, 13. In postavijo krive priče, kteri so govorili: Ta človek ne neha govo¬ riti kletvin zoper to sveto mesto in postavo. 14. Slišali smo ga nam¬ reč, da pravi: Ta Je¬ zus Nazarečan bo razdel to mesto, in premenil bo šege, ktere nam je izročil Mojzes. 15. In pogledavši na-nj vsi, kteri so sedeli v zboru, videli so obličje njegovo kakor obličje angelja. VII. POGLAVJE. Tedaj reče veliki duho¬ ven : Je li to tako ? 2. On pa reče: Možje bratje in očetje, poslu¬ šajte! Bog slave seje pri¬ kazal očetu našemu A- brahamu, ko je bil v Me¬ zopotamiji, predno se je nastanil v Haranu, 3. In rekel mu je: Izidi iz zemlje svoje, in od ro¬ dovine svoje, in pojdi v zemljo, ktero ti bom po¬ kazal. “ 4. Tedaj je izšel iz zemlje Kaldejske, in nastanil se je v Haranu. In odtod, ko je bil oče njegov umrl, preselil ga je v zemljo, v kterej vi sedaj prebivate. 5. In ni mu dal nasled¬ stva v njej, ne za stopinjo noge; in obljubil jo je bil njemu dati v posest, in semenu njegovemu za njim, ko še ni imel sina. 6. Rekel pa je Bog tako: „Seme tvoje bo tuje v tu- jej zemlji, in podvrgli ga bodo sužnosti, in hudo bo¬ do delali ž njim, štiri sto let. 7. In narod, kteremu bodo služili, sodil bom jaz,“ rekel je Bog; „in po tem bodo izšli, in slu¬ žili bodo meni na tem mestu. “ 8. In dal mu je zavezo obreze; in tako je rodil Izaka,in obrezal gaje osmi dan; in Izak Jakoba, in Jakob dvanajstere očake. 9. In očaki so iz nevoščlji¬ vosti Jožefa prodali v Egi- pet; in bil je Bog ž njim, DEJANJA APOSTOL. 7. 263 10. Id rešil ga je iz vseh nadlog njegovih, in dal muje milost in modrost pred Faraonom kraljem Egiptovskim, in postavil ga je za poglavarja nad Egiptom in vso hišo svojo. 11. Prišla pa je lakota na vso zemljo Egiptovsko in Kanaansko, in velika nadloga; in niso našli ži¬ veža očaki naši. 12. Slišavši pa Jakob, da je žita v Egiptu, poslal je prvikrat očake naše. 13. In v drugo so spo¬ znali Jožefabratje njegovi, in znana je postala Fara¬ onu rodovina Jožefova. 14. Poslavši pa Jožef, poklical je očeta svojega Jakoba, in vso rodovino svojo, pet in sedemdeset duš. 15. In sešel je Jakob v Egipet, in umrl je on in očetje naši; 16. In prenesli so jih v Sihem, in položili v grob, kterega je kupil Abraham za ceno srebra od sinovHe- morja očeta Sihemovega. 17. Ko se je pa bližal čas obljube, ktero je pri¬ segel Bog Abrahamu, na- rastlo je ljudstvo in u- množilo se v Egiptu, 18. Dokler ni vstal drugi kralj, kteri ni poznal Jo¬ žefa. 19. Ta je zvijaško storil z rodom našim, in zatrl je očete naše, da so mo¬ rali izpostavljati otroke svoje, da ne žive. 20. V ta čas se je rodil Mojzes, in bil je prijeten Bogu; kteri je bil tri me¬ sece rejen v hiši očeta svojega. 21. A ko je izpostav¬ ljen bil, vzela ga je hči Faraonova, in odgojila ga je sebi za sina. 22. In naučil se je Mojzes vse modrosti Egiptovske; in bil je mogočen v bese¬ dah in v dejanjih. 23. Ko je pa dopolnil štirideset let, prišlo mu je na misel obiskati brate svoje sinove Izraelove. 24. In ko je videl nekoga, da trpi krivico, obranil ga je, in maščeval je tega, kteri je krivico trpel, in ubil je Egipčana. 25. Menil je pa, da bratje njegovi umejo, da jim po njegovej roki hoče dati 264 DEJANJA APOSTOL. 7. Bog odrešenje; ali oni niso razumeli. 26. A drugi dan je prišel k njim, ko so se bojevali, in miril jih je, govoreč: „Možje, vi ste bratje; po kaj delate krivico eden drugemu ?“ 27. Tisti pa, ki je delal krivico bližnjemu, odpah- ne ga, govoreč: „Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika nad nami? 28. Ali me ti hočeš ubiti, kakor si ubil včeraj Egip¬ čana? “ 29. Mojzes je pa pobegnil na to besedo, in bilje tu¬ jec v zemlji Madijamskej, kjer je rodil dva sina. 30. In ko se je dopolnilo štirideset let, prikazal mu se je v puščavi gore Si¬ najske angelj Gospodov v plamenu gorečega grma. 31. Mojzes pa, ko je to videl, začudil se je pri¬ kazni; in ko je pristopil, da bi pogledal, oglasil mu se je glas Gospodov: 32. „Jaz sem Bog očetov tvojih, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jako¬ bovi Mojzes pa je strepe- tal, in ni upal pogledati. 33. Reče pa mu Gospod: „Izzuj obutalo z nog svo¬ jih; kajti mesto, na kte- rem stojiš, sveta je zemlja. 34. Dobro sem videl stis¬ ko naroda svojega, ki je v Egiptu, in njih zdiho- vanje sem slišal; in sešel sem, da jih rešim. In sedaj pridi, poslal te bom v Egipeti 35. Tega Mojzesa, ktere- mu so se biii uprli, go¬ voreč: „Kdo te je posta¬ vil za poglavarja in so- dnika?“ tega je Bog za poglavarja in odrešenika poslal po roki angelja, kteri mu se je bil prikazal v grmu. 36. Ta jih je izpeljal, delajoč čudeže in zname¬ nja v zemljiEgiptovskej in Rdečem morji, in v pu¬ ščavi štirideset let. 37. Ta je tistiMojzes, kije rekel sinovom Izraelovim: „ Preroka vam bo obudil Gospod Bog izmed bratov vaših, kakor mene; njega poslušajte. “ 38. Taje tisti, ki je bil pri množici v puščavi z ange- ljem, kteri mu je govoril na gori Sinajskej, in z DEJANJA APOSTOL. 7. 265 očeti našimi, kteri je pre¬ jel besede življenja, da jih nam dž; 39. Kteremu niso hoteli pokorni biti očetje naši, nego so ga zavrgli, in obrnili srca svoja vEgipet, 40. Rekši Aronu: „Na- redi nam bogove, kteri bodo hodili pred nami; kajti ta Mojzes, ki nas je izpeljal iz zemlje Egip¬ tovske, ne vemo, kaj mu se je zgodilo. 4 ' 41. In vlili so tele tiste dni, in darovali so dari¬ tev, moliku, in veselili so se del rok svojih. 42. In odvrnil se je Bog, in izdal jih je, naj služijo ozvezdju neba, kakor je pisano v bukvah prerokov: „Ali ste mi darovali za- klanice in daritve štiri¬ deset let v puščavi, hiša Izraelova? 43. In ponesli ste šator Molohov, in zvezdo boga svojega Remfana, podobe, ktere ste naredili, da ste jim se poklanjali; in pre¬ selil vas bom za Babilon. 44 44. Šator pričevanja so imeli očetje naši v pušča¬ vi, kakor jim je zapovedal ta, ki je rekel Mojzesu, naj ga naredi po podobi, ktero je videl; 45. Kterega so tudi pre¬ jeli očetje naši, in ponesli z Jezusom, v posestvo po¬ ganov, ktere je izgnal Bog izpred obličja očetov na¬ ših, noter do dni Davida; 46. Kteri je milost našel pred Bogom, in je pro¬ sil, da bi našel prebiva¬ lišče Bogu Jakobovemu. 47. A Solomon mu je sezidal hišo. 48. Ali najviši ne pre¬ biva v tempeljnih z ro¬ kami narejenih, kakor prerok pravi: 49. „Nebo mi je stol, in zemlja podnožje nogam mojim. Kakošno hišo mi boste zidali? pravi Go¬ spod. Ali ktero je mesto za počivanje moje? 50. Ni li roka moja vsega tega naredila? 44 51. Trdovratni in neob¬ rezanih src in ušes! vi se vedno Duhu svetemu upi¬ rate; kakor očetje vaši, tudi vi. 52. Kterega od prerokov niso pregnali očetje vaši? In pomorili so te, kteri 266 DEJANJA APOSTOL. 7. 8. so naprej oznanili prihod pravičnega, kakor izda- javci in ubijavci ste sedaj vi postali; 53. Kteri ste prejeli po¬ stavo po naredbi angeljev, in je niste ohranili. 54. Ko so pa to slišali, togotili so se v srcih svo¬ jih, in škripali so z zobmi zoper njega. 55. On pa, poln Duha svetega, ozre se na nebo, in ugleda slavo Božjo, in Jezusa, da stoji na desnici Božjej. 56. In reče: Glej, vidim nebesa odprta, in sina človečjega, da stoji na desnici Božjej. 57. In zakričavši z moč¬ nim glasom, zataknejo ušesa svoja, in planejo ene misli na-nj. 58. In izpahnivši ga ven iz mesta, pobijali so ga s kamenjem. In priče so po¬ ložile oblačila svoja pred noge mladeniču, kteremu je bilo ime Savel. 59. In pobijali so s ka¬ menjem Stefana, kteri je klical in govoril: Gospod Jezus, sprejmi duh moj! 60. In pokleknivši, za¬ vpije z močnim glasom: Gospod, ne postavi jim tega greha! In rekši to, zaspal je. VIII. POGLAVJE. Savel pa je bil privolil na njegovo smrt. In vstalo je ta dan veliko preganja¬ nje zoper cerkev, ktera je bila v Jeruzalemu; in vsi so se razkropili po krajih Judejskih in Samarijskih, razen aposteljnov. 2. Pokopali pa so Šte¬ fana možje pobožni, in plakali so zelč za njim. 3. A Savel je zatiral cer¬ kev, in hodil je po hišah, in vlačil je može in žene, ter izdajal v ječo. 4. Ti pa, kteri so se bili razkropili, hodili so okrog, oznanjujoč besedo. 5. A Filip, ko je prišel dol v mesto Samarijsko, oznanjeval jimjeKristusa. 6. In pazilo je ljudstvo enega duha na to, kar je Filip pravil, poslušajoč in gledajoč znamenja, ktera je delal. 7. Kajti duhovi nečisti so iz mnogih, kteri so jih DEJANJA APOSTOL. 9. 267 imeli, vpijoč z močnim glasom, izhajali. In veliko mrtvoudnih in hromih je ozdravelo. 8. In bila je velika radost v tem mestu. 9. Bil je pa neki mož po imenu Simon, kteri je poprej čaral v mestu, in mamil ljudstvo Sama¬ rijsko, govoreč, da je on nekaj velikega; 10. Kterega so vsi po¬ slušali od najmanjega do največega, govoreč: Taje velika moč Božja. 11. Poslušali so ga pa za to, ker jih je bil dolgo časa mamil s čarobnimi deli. 12. Ko so pa verovali Filipu, kteri je oznanjeval, kar kraljestvo Božje in ime Jezusa Kristusa zadeva, krščevali so se možje in žene. 13. Tedaj je Simon tudi sam veroval; in krstivši se, držal se je Filipa. In videč znamenja in čudeže velike, kteri so se godili, strmel je. 14. Slišavši pa apostelj- j ni, kteri so bili v Jeruza¬ lemu, da je sprejela Sa- j marija besedo Božjo, po¬ šljejo jim Petra in Janeza. 15. In ko sta prišla dol, molila sta za-nje, da bi | prejeli Duha svetega. [ 16.(Kajtinanobenegaod njih še ni bil prišel, nego bili so samo krščeni v ime Gospoda Jezusa.) 17. Tedaj sta pokladala roke na-nje, in prejemali so Duha svetega. 18. Videvši pa Simon, da j se po pokladanji rok apo- steljnov daje Duh sveti, prinese jima denarjev, 19. Govoreč: Dajta tudi meni to oblast, da, na ko¬ garkoli položim roke,prej¬ me Duha svetega. 20. Peter mu pa reče: Srebro tvoje naj s teboj vred pogine, da si pomi¬ slil, da se dar Božji more dobiti za denarje. 21. Nimaš ga dela ne deleža v tej reči; kajti srce tvoje ni pravo pred Bogom. 22. Spokori se torej od te hudobije svoje, in prosi Boga, da bi tise odpustila misel srca tvojega. 23. Kajti vidim te, da si 268 DEJANJA APOSTOL. 8. v grenkem žolči in zvezi krivice. 24. Odgovarjajoč pa Si¬ mon, reče: Prosita vidva za-me Gospoda, da ne pride nič tega na me, kar sta rekla. 25. Ona tedaj, popričavsi in govorivši besedo Go¬ spodovo, vrnila sta se v Jeruzalem, in mnogim vasem Samarijanskim sta oznanila evangelj. 26. -Angelj pa Gospodov rečePilipu,govoreč: Vsta¬ ni in pojdi proti poldnevu, na cesto, ktera pelja iz Jeruzalema dol v Gazo; ona je pusta. 27.Invstavši,odšelje. In glej, mož iz Etijopije sko¬ pljenec, komornik Kan- dake kraljice Etijopske, kteri je bil nad vsemi zakladi njenimi, in je bil prišel molit v Jeruzalem, 28. Vračal se je, in sedeč na vozu svojem, prebiral je preroka Izaija. 29. Duh pa reče Filipu: Pristopi in pridruži se temu vozu. 30. Pritekši pa Filip, sliši ga, da bere preroka Izaija, ter reče: Ali pa umeš, kar bereš? 31. On pa reče: Kako bi mogel, če me kdo ne napo¬ ti? Ter zaprosi Filipa, naj vstopi in sede k njemu. 32. Vrsta pa pisma, ktero je bral, bila je ta: „Kakor ovca na zaklanje se je od¬ peljal, in kakor je jagnje pred tistim, kteri ga striže, brez glasu: tako ni odprl ust svojih. 33. Vponižanji njegovem se je preklicala sodba nje¬ gova ; a rod njegov kdo bo razložil? kajti življenje njegovo se bo vzelo od zemlje." 34. Odgovarjajoč pa sko¬ pljenec Filipu, reče: Pro¬ sim te, o kom govori to prerok? o sebi, ali o kte- rem drugem? 35. Filip pa odpre usta svoja, in začenši od tega pisma, oznani mu Jezusa. 36. Ko sta pa šla po poti, prideta k nekej vodi; in skopljenec reče: Glej, vo¬ da! kaj brani krstiti mi se? 37. Filip pa reče: Če ve¬ ruješ iz vsega srca, smeš. In odgovarjajoč, reče: DEJANJA APOSTOL. 8. 9. 269 Verujem, daje Jezus Kri¬ stus sin Božji. 38. In ukaže voz usta- • viti; in snideta oba v vodo, Filip in pa skopljenec: in krsti ga. 39. Ko sta bila pa izšla iz vode, vzel je Duh Go¬ spodov Filipa; in ni ga več videl skopljenec: šel je pa vesel svoj pot. 40. A Filip se je našel v Azotu; in gredoč skozi, oznanjeval je evangelj vsem mestom, dokler ni prišel v Cezarejo. IX. POGLAVJE. Savel pa, kteri je še dihtel pretenje in smrt zoper učence Gospodove, pristopi k velikemu du¬ hovnu, 2. In izprosi od njega pisem v Damask do sha¬ jališč, da če najde koga od tega pota, bodi si može ali žene, da jih zvezane pripelje v Jeruzalem. 3. A ko je bil na poti, zgodi se, da se je bližal Damasku: in nagloma ga obsije svetloba z neba. 4. In padši na zemljo, zasliši glas, da mu pra¬ vi: Savel, Savel! kaj me preganjaš? 5. Pa reče: Kdo si, Go¬ spod? A Gospod reče: Jaz sem Jezus, kterega ti pre¬ ganjaš; težko ti je proti ostnu brcati. 6. In trepetaje in strmeč, reče: Gospod! Kaj hočeš, da naj storim? In Gospod mu reče: Vstani in vnidi v mesto, in tam ti se bo povedalo, kaj ti je treba storiti. 7. Možje pa, kteri so ž njim šli, ustavili so se, in strmeli so, ko so glas sicer slišali, pa nikogar niso videli. 8. In vstal je Savel od tal; in z odprtimi očmi svojimi ni nikogar videl. Tedaj ga primejo za roko in pripeljejo v Damask. 9. In tri dni ni videl, in ni jedel ne pil. 10. Bilje pa neki učenec vDamaskupo imenu Ana- nija; in reče mu Gospod v prikazni: Ananija! On pa reče: Glej me, Gospod! 11. A Gospod njemu: Vstani in pojdi v ulico, ktera se imenuje Kavna, 270 DEJANJA APOSTOL. 9. in vprašaj v hiši Judovej po imenu Savla, Taršana. Kajti glej, moli, 12. In videl je v prikazni moža po imenu Ananija, Ja je vstopil in položil na-nj roko, da spregleda. 13. Auanija pa odgo¬ vori: Gospod! slišal sem od mnogih za tega moža, koliko hudega je storil svetim tvojim v Jeruza¬ lemu. 14. In tu ima oblast od velikih duhovnov vezati vse, kteri kličejo ime tvoje. 15. Pa mu Gospod reče: Pojdi; kajti posoda izvo¬ ljena mi je on, da ponese ime moje pred pogane in kralje, in sinove Izraelove. 16. Jaz namreč mu bom pokazal, koliko mu je tre¬ ba za ime moje pretrpeti. 17. In Ananija odide, in vnide v hišo, in položivši na-nj roke, reče: Savel brat! Gospod me je po¬ slal, Jezus, kteri ti se je prikazal na poti, po kte- rej si šel, da spregledaš in se napolniš Duha sve¬ tega. 18. In precej so odpadle od oči njegovih kakor lu- skinje, in spregledal je precej, in vstavši, krstil se je; 19. In vzemši jedi, o- krepčal se je. Bil je pa Savel z učenci, kteri so bili v Damasku, nekaj dni. 20. In precej je po sha¬ jališčih oznanjeval Jezu¬ sa, da je on sin Božji. 21. In zavzemali so se vsi, kteri so poslušali, in govorili so: Ni li ta tisti, ki je pregnal v Jeruzale¬ mu te, kteri so klicali to ime, in j e za to sem prišel, da jih povezane popelje velikim duhovnom? 22. Savel pa je če dalje močneji prihajal, in osra- motoval je Jude, kteri so prebivali v Damasku, do¬ kazujoč, da je ta Kristus. 23. Ko je pa minolo do¬ sti dni, posvetujejo se Judje, da bi ga umorili. 24. Ali Savel zve njih zalezovanje. In stražili so pri vratih noč in dan, da bi ga umorili. 25. Ali učenci ga vzemč po noči, in spuste po zidu, po vrvi v koši. DEJANJA APOSTOL. 9. 26. Ko je pa prišel Savel v Jeruzalem, izkusil se je pridružiti učencem; ali vsi so se ga bali, ker niso verjeli, daje učenec. 27. Barnaba ga pa vze- me in pripelje k apostelj- nom, in razloži jim, kako je bil na poti videl Go¬ spoda, in da je ž njim go¬ voril, in kako je v Da¬ masku srčno oznanjeval ime Jezusovo. 28. In prebival je ž nji¬ mi v Jeruzalemu; in srčno je oznanjeval ime Gospo¬ da Jezusa. 29. In govoril je in se prepiral z Grki; a oni so gledali, da bi ga umorili. 30. Zvedevši pa to brat¬ je, odpeljejo ga dol v Cezarejo, in pošljejo ga v Tars. 31. In cerkve po vsej Judeji in Galileji in Sa¬ mariji so imele mir, in utrjevale so se, in hodile so v strahu Gospodovem, in umnoževale so, se s to¬ lažbo Duha svetega. 32. Zgodi se pa, da Pe¬ ter, ko je obiskoval vse, pride tudi k svetim, kteri so prebivali v Lidi. 271 33. In tu najde nekega človeka Eneja po imenu, kteri je uže osem let le¬ žal na odru, in je bil mrtvouden. 34. In reče mu Peter: Eneja! Jezus Kristus te uzdravlja; vstani in po¬ stelji si sam. In precej je vstal. 35. In videli so ga vsi, kteri so prebivali v Lidi in Saronu, in izpreobrnili so se h Gospodu, 36. A v Jopi je bila ne¬ ka učenka po imenu Ta- bita (ktera se, če raztol¬ mačiš, imenuje Srna); ta je bila polna dobrih del in miloščin, ktere je da¬ jala. 37. Zgodilo pa se je v te dni, da je zbolela in umr¬ la; in omivši jo, položili so jo v vrhnjo izbo. 38. Ker je pa Lida blizu Jope, in so učenci slišali, da je Peter v njej, po¬ šljejo dva moža k njemu, proseč, naj ne odlaša priti do njih. 39. Vstavši pa Peter, od¬ ide ž njima; in ko pride, odpeljejo ga v vrhnjo izbo, in obstopijo ga vse DEJANJA APOSTOL. 9. 10. 272 vdove, jokajoč in pokazu- joč suknje in oblačila, ktera jim je delala Srna, dokler je bila ž njimi. 40. Izgnavši pa vse ven Peter, poklekne in moli; in obrnivši se k truplu, reče: Tabita, vstani! In ona odpre oči svoje; in ko ugleda Petra, sede. 41. In podavši jej roko, vzdigne jo; in poklicavši svete in vdove, pokaže jo živo. 42. In razglasi se po vsej Jopi, in veliko jih je verovalo v Gospoda. 43. Zgodi pa se, da je dosti dni prebil v Jopi pri nekem Simonu stro- jarji. X. POGLAVJE. Bil je pa neki mož v Cezareji po imenu Kor¬ nelij, stotnik trume, ktera se je imenovala Italijska, 2. Pobožen in bogaboječ z vso hišo svojo, kteri je dajal veliko miloščine ljudem, in je molil k Bo¬ gu neprenehoma; 3. Videl je v prikazni razločno, okoli devete ure | dne, angelja Božjega, da je prišel k njemu, in mu je rekel: Kornelij! 4. On pa, pogledavši na¬ nj in uplašivši se, reče: Kaj je, Gospod? Pa mu reče: Molitve tvoje in miloščine tvoje so prišle v spomin pred Bogom. 5. In sedaj pošlji v Jopo mčž, in pokliči Simona, kteri ima priimek Peter; 6. On gostuje pri nekem Simonu strojarji, komur je hiša pri morji: on ti bo povedal, kaj ti je treba storiti. 7. Ko je pa angelj, kteri je s Kornelijem govoril, odšel, pokliče dva od do¬ mačih svojih, in pobož¬ nega vojaka izmed teh, kteri so mu služili; 8. In razloživši jim vse, pošlje jih v Jopo. 9. A drugi dan, ko so bili ti na poti in so se mestu bližali, izide Peter na streho molit, okoli še¬ ste ure,. 10. In postane lačen, in hotel je jesti. Ko so pa oni pripravljali, zamakne 1 se, 11. In ugleda nebo od- DEJANJA APOSTOL. 10. prto, in nekako posodo da skaja na-nj, kakor ve¬ lik prt, za čvetere ogle privezana, in se spušča na zemljo; 12. V kterej so bile vse štirinogate in divje in la¬ zeče živali zemlje, in tiče nebeške. 13. In oglasi mu se glas: Vstani, Peter, zakolji in jej! 14. Peter pa reče: Nika¬ kor ne, Gospod! kajti ni¬ koli nisem jedel kaj na- gnjusnega ali nečistega. 15. In glas mu zopet v drugo reče: Kar je Bog očistil, ne imej ti za na- gnjusno. 16. To pa se je zgodilo trikrat. In zopet se je vze¬ la posoda gor na nebo. 17. Ko je pa Peter sam pri sebi strmel, kaj bi bila ta prikazen, ktero je videl, in glej, možje, kteri so bili poslani od Korne¬ lija, izprašali so bišo Si¬ monovo, in stali so pred vratmi; 18. In poklicavši, vpra¬ ševali so, če Simon s pri¬ imkom Peter tu gostuje. 19. Ko je pa Peter pre- 273 mišljeval o prikazni, reče mu Dub: Glej, trije mož¬ je te iščejo; 20. Vstani torej, in snidi, in pojdi ž njimi, brez po- mišljevanja; kajti jaz sem jib poslal. 21. In Peter snide k mo¬ žem, kteri so bili od Kor¬ nelija k njemu poslani, in reče: Glej, jaz sem, kte- rega iščete; kaj je vzrok, za voljo kterega ste pri¬ šli? 22. Oni pa rekč: Kor¬ nelij stotnik, mož pravi¬ čen in pobožen, imajoč dobro pričevanje od vse¬ ga naroda Judovskega, prejel je povelje od ange- lja svetega, naj te pokliče v bišo svojo, da sliši be¬ sede od tebe. 23. Tedaj jib noter po¬ kliče in vzeme pod stre¬ ho. A drugi dan izide Peter ž njimi, in nekaj bratov, kteri so bili v Jopi, odide ž njim. 24. In drugi dan vnidejo v Cezarejo; a Kornelij jih je pričakoval, sklicavši rojake svoje in bližnje prijatelje. 25. Ko se pa zgodi, da 18 274 DEJANJA APOSTOL. 10. Peter vnide, pride mu Kornelij naproti, in pade na noge, ter se pokloni. 26. Peter pa ga vzdigne, govoreč: Vstani! tudi jaz sem človek. 27. In govoreč ž njim, vnide, in najde jih veliko zbranih, 28. In reče jim: Vi ve¬ ste, kako nespodobno je možu Judu družiti se ali hoditi k tujcu; in meni je Bog pokazal, naj ne ime¬ nujem nikogar nagnjus- nega ali nečistega. 29. Za to sem tudi brez pomišljevanja prišel, ko sem bil poklican. Vpra¬ šujem torej, iz kterega vzroka ste me poklicali? 30. In Kornelij reče: Od četrtega dne noter do te ure sem se postil, in ob devetej uri sem molil v hiši svojej; in glej, mož se postavi pred menoj v svetlem oblačilu, in reče: 31. Kornelij, uslišana je molitev tvoja, in milo¬ ščine tvoje so v spominu pred Bogom. 32. Pošlji torej v Jopo, in pokliči Simona s pri¬ imkom Petra; on gostuje v hiši Simona strojarja pri morji: on ti bo povedal, ko pride. 33. Za to sem precej poslal k tebi; in ti si prav storil, da si prišel. Sedaj torej vsi mi pred Bogom stojimo, da slišimo vse, kar ti je zapovedano od Boga. 34. Tedaj Peter odpre u- sta, in reče: V resnici vi¬ dim, da Bog ne gleda na lice, 35. Nego v vsakem na¬ rodu, kdor se ga boji in dela pravico, prijeten mu je- 36. Besedo, ktero je po¬ slal sinovom Izraelovim, oznanjujoč mir po Jezusu Kristusu (ta je vsem Go¬ spod): 37. Vi veste, kaj se je zgodilo po vsej Judeji, počenši od Galileje, po krstu, kterega je oznanje¬ val Janez: 38. Jezusa iz Nazareta, kako ga je pomazilil Bog z Duhom svetim in moč- j<5; kteri je prešel, dela¬ joč dobroto in uzdravlja- joč vse, ktere je bil hudič DEJANJA AP< posedel, ker je bil Bog ž njim. 39. In mi smo priče vsemu, kar je storil v deželi Judovskej, in v Jeruzalemu; kterega so na les obesili in umorili. 40. Tega je Bog obudil tretji dan, in dal mu je, da se je pokazal, 41. Ne vsemu ljudstvu, nego pričam poprej izvo¬ ljenim od Boga, nam, kteri smo ž njim jedli in pili, potem ko je bil vstal od mrtvih. 42. In ukazal nam je, naj oznanjujemo ljudstvu, in pričamo, da je on od¬ ločeni od Boga sodnik živih in mrtvih. 43. Temu vsi preroki pričajo, da bo po imenu njegovem prejel odpu¬ ščanje grehov vsak, kdor veruje va-nj. 44. Ko je Peter še go¬ voril te besede, pade Duh sveti na vse, kteri so po¬ slušali. 45. In zavzemi! se verni iz obreze, kteri so bili s Petrom prišli, da se je tudi na pogane izlil dar Duha svetega; »STOL. 10. 11. 275 46. Kajti slišali so jih govoriti jezike, in poveli¬ čevati Boga. Tedaj odgo¬ vori Peter: 47. Ali more kdo vodo zabraniti, da se ne bi krstili ti, ki so Duha sve¬ tega prejeli, kakor tudi mi? 48. In ukaže jih krstiti v ime Gospoda. Tedaj ga zaprosijo, naj bi ostal pri njih nekoliko dni. XI. POGLAVJE. Slišali pa so aposteljni in bratje, kteri so bili v Judeji, da so tudi pogani sprejeli besedo Božjo. 2. In ko je prišel Peter v Jeruzalem, prepirali so se ž njim, kteri so bili iz obreze, 3. Govoreč: K možem neobrezanim si šel, in je¬ del si ž njimi. 4. Peter pa začne, in iz- kladal jim je po vrsti, go¬ voreč : 5. Jaz sem v mestu Jopi molil, in videl sem v za¬ maknjenji prikazen, daje shajala nekaka posoda, kakor velik prt, in se je 18 * 276 DEJANJA APOSTOL. 11. za čvetere ogle spuščala J z neba, in prišla noter do mene. 6. In pogledavši va-njo, opaziili in ugledam štiri- nogate in divje in lazeče živali zemlje, in tiče ne¬ beške. 7. In zaslišim glas, da mi pravi: Vstani, Peter, zakolji in jej! 8. In rekel sem: Nika¬ kor ne, Gospod! kajti na- gnjusnega ali nečistega ni nikoli nič prišlo v usta moja. 9. Odgovori pa mi glas v drugo z neba: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nagnjusno. 10. To pa se je zgodilo trikrat, in zopet se je po¬ tegnilo vse na nebo. 11. In glej, precej se trije možje postavijo pred hišo, v kterej sem bil, po¬ slani iz Cezareje k meni. 12. In reče mi Duh, naj grem brez pomišlje- vanja ž njimi. Prišlo je pa z menoj tudi teh-le šest bratov, in vstopili smo v hišo moževo. 13. In povedal nam je, kako je videl angelja v i | hiši svojej, da je pristopil in mu rekel: Pošlji v Jo¬ po mčž, in pokliči Simona s priimkom Petra, 14. Kteri ti bo govoril besede, po kterih se boš zveličal ti in vsa hiša tvoja. 15. Ko sem pa jel go¬ voriti, pade sveti Duh na¬ nje, kakor tudi na nas v začetku. 16. Tedaj sem se spo- menil besede Gospodove, kakor je povedal: „Janez sicer je krstil z vodo, ali vi se boste krstili z Du¬ hom svetim/' 17. Ko jim je torej Bog dal ravno ta dar, kakor tudi nam, kteri smo ve¬ rovali v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu zabraniti? 18. Ko so pa to slišali, umolknili so, in slavili so Boga, govoreč: Torej tu¬ di poganom je Bog dal pokoro za življenje. 19. Ti pa, kteri so se bili razkropili za voljo stiske, ktera je nastala za Ste¬ fana, prešli so noter do Fenicije, nikomur ne go- DEJANJA APOSTOL. 11. 12. 277 voreč besede, razen samo 1 Judom. 20. Bili so pa nekteri od njih možjč Ciprani in Ci- j renči, kteri so, ko so bili prišli v Antijohijo, govo¬ rili tudi Grkom, in ozna¬ njevali Gospoda Jezusa. 21. In bila je roka Go¬ spodova ž njimi; in veliko število jih je verovalo in izpreobrnilo se h Go¬ spodu. 22. In prišel je glas o j tem do ušes cerkve, kte- ra je bila v Jeruzalemu; in poslali so Barnaba, naj odide do Antijohije. 23. Ta, ko je prišel, in je videl milost Božjo, ovese- lil se je, in prosil je vse, naj s stanovitnim srcemj ostanejo v Gospodu. 24. Kajti bil je mož do¬ ber in poln Duha svetega in vere. In pridružilo se je veliko ljudstva Gospo¬ du. 25. Tedaj izide Barnaba v Tars iskat Savla; in ko gaje našel, pripelje ga v Antijohijo. 26. In zbirala sta se celo leto v cerkvi, in učila sta dosti ljudstva, in imeno¬ vali so se učenci najprej v Antijohiji Kristjani. 27. V te dni so pa prišli iz Jeruzalema preroki v Antijohijo. 28. In vstavši eden od njih po imenu Agab, o- znani po Duhu, da bo lakota velika po vsem svetu; ktera je tudi bila za Klavdija cesarja. 29. Tedaj učenci, vsak po zmožnosti svojej, skle¬ nejo v pomoč poslati bra¬ tom, kteri so prebivali v Judeji; 30. Kar so tudi storili, poslavši starešinam po roki Barnabovej in Sav- lovej. XII. POGLAVJE. V ta čas pa vzdigne Herod kralj roke, da bi nektere od cerkve mučil. 2. In umori Jakoba bra¬ ta Janezovega z mečem. 3. In videvši, da je po godi Judom, sklene tudi Petra vjeti (bili so pa dnevi presnih kruhov); 4. Kterega je tudi vjel in posadil v ječo, in izro¬ čil štirim četvericam vo- 278 DEJANJA APOSTOL. 12. jakov, naj ga varujejo, in hotel ga je po Velikej no¬ či izpeljati pred ljudstvo. 5. Petra torej so sicer varovali v ječi; a cerkev je molila za-nj k Bogu neprenehoma. 6. Ko ga je pa imel He¬ rod izpeljati, tisto noč je spal Peter med dvema vojakoma, okovan v dvoj¬ ne verige; a varuhi pred vratmi so stražili ječo. 7. In glej, angelj Go¬ spodov pristopi, in svetlo¬ ba se zasveti v ječi; in udarivši Petra v rebra, zbudi ga, govoreč: Vstani hitro! In spadle so mu verige z rok. 8. In reče mu angelj: Opaši se, in obuj opanke svoje. In storil je tako. In reče mu: Ogrni plašč svoj, in pojdi za menoj. 9. In izšel je, in šel je za njim; in ni vedel, da je res, kar seje godilo po angelji, nego menil je, da vidi prikazen. 10. Ko sta bila pa pre¬ šla mimo prve straže in druge, prideta do železnih vrat, ktera so držala v mesto, in ta jima se sama od sebe odpro. Ter izi¬ deta, in prideta v eno u- lico, in precej odstopi angelj od njega. 11. In ko pride Peter k sebi, reče: Sedaj vem res, da je poslal Gospod an- gelja svojega, in me je otel iz roke Herodove in vsega čakanja ljudstva Judovskega. 12. In razmislivši to, pride do hiše Marije ma¬ tere Janeza s priimkom Marka, kjer je bilo veliko zbranih, kteri so molili. 13. Ko je pa Peter na vežna vrata potrkal, pri¬ stopi deklica po imenu Koda poslušat. 14. In spoznavši glas Petrov, od veselja ni od¬ prla vrat, nego odbežala je noter, in sporočila j e, da stoji Peter pred vratmi. 15. Oni jej pa reko: Me¬ ša ti se. A ona je trdila, daje tako. Oni so pa go¬ vorili: Angelj njegov je. 16. A Peter je čakal in trkal. Ko*pa odprč, ugle¬ dajo ga, in ostrme. 17. Namignivši pa z ro¬ ko, naj molče, razloži jim, kako ga je Gospod izpe- DEJANJA APOSTOL. 12. 13. 279 Ijal iz ječe. In reče: Spo¬ ročite to Jakobu in bra¬ tom. In izšel je, in odšel je v drugi kraj. 18. Ko se je pa zdanilo, ni bil majhen strah med vojaki, kaj da se je s Pe¬ trom zgodilo. 19. Herod pa, ko ga je zahteval in ga ni našel, izpraša varuhe, in ukaže jih odpeljati; in snide iz Judeje v Cezarejo, ter je tu živel. 20. Bil je pa Herod je¬ zen na Tirce in Sidonce ; a oni enodušno pridejo k njemu, in pregovorivši Blasta komornika kralje¬ vega, prosili so miru, za to, ker je njih dežela do¬ bivala živež iz kraljeve. 21. A odločeni dan se je oblekel Herod v kraljevo oblačilo, in sedši na so¬ dišče, govoril jim je. 22. Ljudstvo pa je vpilo: Božji glas je to, a ne člo¬ veški. 23. Pri tej priči pa ga je udaril angelj Gospodov, za to ker ni dal slave Bo¬ gu: in sneden od črvov je umrl. 24. A beseda Gospodo¬ va je rastla in razširjala se. 25. A Barnaba in Savel sta se vrnila iz Jeruza¬ lema, ko sta bila opravila službo, in vzela sta s seboj tudi Janeza z priimkom Marka. XIII. POGLAVJE. Bili so pa v cerkvi, kte- ra je bila v Antijohiji, ne- kteri preroki in učeniki: Barnaba in Simeon, ki se je imenoval Niger, in Lu¬ cij Cirenec, in Manahen, s Herodom četrtnikom odgojen, in Savel. 2. Ko so pa oni službo Gospodu opravljali in se postili, reče sveti Duh: Odločite mi Barnaba in Savla za delo, na ktero sem ju poklical. 3. Tedaj, postivši se in molivši, polože roke na nju, iex ju odpuste. 4. Ta torej, poslana od Duha svetega, snideta v Selevcijo, in odtod se od¬ peljeta po morji na Ciper. 5. In ko sta prišla v Sa- lamino, oznanjevala sta besedo Božjo po shajali- 280 DEJANJA APOSTOL. 13. ščih Judovskih; imela sta pa tudi Janeza za služab¬ nika. 6. In ko sta prešla otok noter do Pafa, najdeta nekega vražarja, lažnji- vega preroka Juda, ktere- mu je bilo ime Barjezu, 7. In je bil z namestni¬ kom Sergijem Pavlom, pametnim možem. Ta, poklicavši Barnaba in Savla, želel je slišati be¬ sedo Božjo. 8. Ali ustavljal jima se je Elima, vražar (tako namreč se tolmači ime njegovo), gledajoč, da bi namestnika odvrnil od vere. 9. Savel pa, ki se tudi Pavel imenuje, poln Duha svetega, pogledavši na-nj, 10. Beče: O polni vsake zvijače in vsake hudobije, sin hudičev, sovražnik vsake pravice! ali ne boš nehal prevračati pravih potov Gospodovih? 11. In sedaj, glej, roka Gospodovale zoper te, in slep boš in ne boš videl solnca do časa. In pri tej priči je padel na-nj i mrak in tema, in tipajoč ' okoli, iskal je vodnika. 12. Tedaj je namestnik, ko je videl, kaj se je zgo¬ dilo, veroval, in čudil se ! je nauku Gospodovemu. 13. Odpeljavši pa se iz ! Pafa Pavel in kteri so bili ž njim, pridejo v Pergo ; Pamfilijsko. Janez pa se loči od nju, in vrne se v Jeruzalem. 14. Ona pa, ko sta bila odšla iz Perge, prideta v Antijohijo Pisidijsko, in vnideta v sobotni dan v shajališče, in sedeta. 15. Po branji postave in prerokov pa pošljejo po¬ glavarji shajališča k nji¬ ma, govoreč: Moža brata! | če je v vaju beseda tolažbe za ljudstvo, govorita. 16. Vstavši torej Pavel, pomigne z roko, naj u- molknejo, ter reče: Možje Izraelci, in kteri se bojite Boga, poslušajte! 17. Bog naroda tega Iz¬ raelovega je izvolil očete naše, in povišal je ljud¬ stvo, ko so prebivali v zemlji Egiptovskej, in s povzdignjeno roko jih je izpeljal iž nje. DEJANJA APOSTOL. 13. 281 18. In okoli štirideset let je potrpel ž njih šegami v puščavi. 19. In pokončavši sedem narodov v zemlji Kana- anskej, razdelil jim je po kocki njih zemljo. 20. In po tem, kakih štiri sto in petdeset let, dal jim je sodnike do Sa¬ muela preroka. 21. In odtlej so zahtevali kralja, in dal jim je Bog Savla sina Kisovega, mo¬ ža iz rodri Benjamino¬ vega, štirideset let. 22. In ko je bil tega zavrgel, obudil jim je Da¬ vida za kralja, kteremu je tudi rekel, pričevaje: „Našel sem Davida Jese- jevega, moža po srcu svo- j jem, kteri bo izpolnjeval vso voljo mojo.“ 23. Iž njegovega semena je Bog po obljubi obudil Izraelu zveličarja Jezusa, 24. Ko je oznanil Janez j pred prihodom njegovim krst pokore vsemu Ijud-: stvu Izraelovemu. 25. Ko je pa Janez tek svoj dopolnjeval, govoril je: „Kdo menite, da sem jaz? Nisem jaz, nego glej, prišel bo za menoj, komur nisem vreden obutala od¬ vezati z nog.“ 26. Možje bratje, sinovi rodu Abrahamovega, in kteri se med vami boje Boga! vam seje poslala beseda tega življenja. 27. Kajti tl, kteri prebi¬ vajo v Jeruzalemu, in njih poglavarji, ker tega niso poznali, odsodili so ga, in tako so glasove prerokov, kteri se vsako soboto berč, dopolnili; 28. In nobene krivice smrtne niso našli, in pro¬ sili so Pilata, naj ga po¬ gubi. 29. In ko so dopolnili vse, kar je bilo pisano za njega, sneli so ga z lesa. in položili v grob. 30. A Bog ga je obudil iz mrtvih, 31. In pokazoval se je več dni tem, kteri so bili ž njim vred prišli iz Ga¬ lileje v Jeruzalem, kteri so priče njegove pred ljud¬ stvom. 32. In mi vam oznanju¬ jemo obljubo, ktera se je obljubila očetom, daje to 282 DEJANJA APOSTOL. 13. Bog izpolnil nam njih •otrokom, obudivši Jezusa, 33. Kakor je tudi v dru¬ gem psalmu pisano: „Sin moj si ti; jaz sem te da¬ nes rodil. “ 34. Da ga je pa obudil iz mrtvih, da se ne vrne več v trohnenje, rekel je tako: „Dal vam bom sve¬ tinjo Davidovo zvesto. “ 35. Za to pravi tudi na •drugem mestu: „Ne boš dal, da bi svetnik tvoj vi¬ del trohnenje. “ 36. Kajti David, ko je bil ob času svojem poslu- žil volji Božjej, zaspal je, in položili so ga k očetom njegovim, in videl je trohnenje. 37. Ta pa, ki ga je Bog obudil, ni videl trohnenja. 38. Znano vam torej bodi, možje bratje! da vam se po njem odpuščanje gre¬ hov oznanjuje; 39. In od vsega, od česar se v Mojzesovej postavi niste mogli opravičiti, o- pravičil se bo v tem vsak, kdor veruje. 40. Glejte torej, da ne pride na vas, kar je reče¬ no v prerokih: 41. „ Glejte, zaničevavci! in čudite se in izginite; kajti delo bom jaz storil v dneh vaših, delo, ktere- mu ne boste verovali, če vam kdo pove.“ 42. Ko sta pa izšla iz shajališča Judovskega, prosili so ju pogani, naj bi jim drugo soboto govo¬ rila te besede. 43. In ko se je zbor raz¬ šel, odšlo je veliko Judov in pobožnih izpreobrnjen- cev za Pavlom in Barna¬ bom, ktera sta, govoreč jim, prigovarjala,naj osta¬ nejo v milosti Božjej. 44. A drugo soboto se je skoro vse mesto zbralo, da bi slišali besedo Božjo. 45. Videč pa Judje ljud¬ stvo, napolnijo se nena- vidnosti, in govorili so zopor to, kar je pravil Pa¬ vel, nasprotujoč in pre¬ klinjajoč. 46. Tedaj Pavel in Bar¬ naba srčno rečeta: Vam se je morala najprej go¬ voriti beseda Božja; ko jo pa zametujete, in se nevredne štejete večnega življenja, glej, obračava se do poganov. DEJANJA APOSTOL. 13. 14. 283 47. Kajti tako nam je zapovedal Gospod: po¬ stavil sem te za luč po¬ ganom, da boš na zveli¬ čanje noter do kraja zemlje. “ 48. Ko so pa pogani to slišali, veselili so se, in slavili so besedo Gospo¬ dovo, in verovali so, koli¬ kor jih. je bilo odločenih za večno življenje. 49. In razširjala se je beseda Gospodova po vsej deželi. 50. Judje pa nadražijo pobožne in poštene žene in prvake mestne, in zbude preganjanje zoper Pavla in Barnaba, in izženč ju iz svojih krajev. 51. A ona sta otresla prah z nog svojih na njih, in prišla sta v Ikonijo. 52. Učenci pa so se na¬ polnjevali radosti in Du¬ ha svetega. XIV. POGLAVJE. Zgodi se pa v Ikoniji, da sta šla vkupej v shaja¬ lišče Judovsko, in sta go¬ vorila, tako, da je veliko mnoštvo Judov in Grkov verovalo. 2. Tisti Judje pa, kteri niso verovali, podpihajo in nadražijo duše poganov zoper brate. 3. Ali ostala sta dosti časa, govoreč srčno v Go¬ spodu, kteri je pričeval besedo milosti svoje, in je dajal, da so se znamenja in čudeži godili po njunih rokah. 4. In množica mestna se razdeli; in eni so bili z Judi, eni pa z aposteljno- ma. 5. Ko so se pa vzdignili pogani in Judje s pogla¬ varji svojimi, da bi ju zasramotili in kamenjali, 6. Zvesta, in pobegneta v Likaonski mesti Listro in Derbo, in okolico, 7. In tu sta oznanjevala evangelj. 8. In sedel je v Listri en mož bolan na nogah, hrom iz telesa matere svoje, kteri ni bil nikoli hodil. 9. Ta je poslušal Pavla, ko je govoril; in on po¬ gleda na-nj, in videvši, da ima vero, da bo ozdravel, 10. Reče z močnim gla- 284 DEJANJA APOSTOL. 14. som: Stopi na noge svoje po konci! In skočil je, in hodil je. 11. Ljudstvo pa, ko je videlo, kar je Pavel sto¬ ril, povzdignejo glas svoj, govoreč Likaonski: Bo¬ gova sta v človeškej po¬ dobi sešla k nam. 12. In imenovali so Bar¬ naba Jupiterja; a Pavla Merkurija, ker je bil on načelnik besede. 13. Duhoven pa Jupiter- jev, kije bil pred mestom, pripelje juncev, in prinese vencev pred vrata, in ho¬ tel jima je z ljudstvom darovati. 14. Ko sta pa aposteljna Barnaba in Pavel to sli¬ šala, raztrgala sta oblačila svoja, in skočila sta med ljudstvo kričeč, 15. In govoreč: Možjč! kaj to delate? Tudi mi¬ dva sva umrljiva, vam enaka človeka, ktera vam oznanjujeva, da se od teh praznih reči obrnite k živemu Bogu, kteri je u- stvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih; 16. Kteri je v preteklih časih pustil vse narode, I da so hodili po svojih ! potih: 17. Vendar pa ni sebe brez pričevanja pustil, de¬ lajoč dobrote, dajoč nam z neba dež in rodovitne čase, napolnjujoč srca na¬ ša z jedjo in veseljem. 18. In govoreč to, ko¬ maj sta ustavila ljudstvo, da jima ni darovalo. 19. Med tem pa pride nekaj Judov iz Antijohije in Ikonije, in pregovoriv- ši ljudstvo, kamenjali so Pavla in izvlekli iz mesta, misleč, da je umrl. 20. Ko so ga pa učenci obstopili, vstane in vnide v mesto; in drugi dan izide z Barnabom v Derbo. 21. In ko sta oznanila evangelj temu mestu, in sta mnoge podučila, vrni¬ la sta se v Listro in Iko- nijo in Antijohijo, 22. Potrjujoč duše učen¬ cev, opominjajoč, da naj ostanejo v veri, in da nam je treba po mnogih stiskah vniti v kraljestvo Božje. 23. In postavivši jim starešine po cerkvah, mo- livši s postom, izročila sta DEJANJA APOSTOL. 14. 15. 285 jih Gospodu, v kterega so verovali. 24. In prešla sta Pisidi- jo in prišla v Pamfilijo. 25. In govorivši v Pergi besedo, sešla stav Atalijo; 26. In odtod sta se od¬ peljala po morji v Anti- joliijo, odkoder sta bila izročena milosti Božjej na delo, ktero sta dokon¬ čala. 27. Ko sta pa prišla in sta zbrala cerkev, sporo¬ čila sta, koliko reč! je Bog ž njima storil, in daje od¬ prl poganom vrata vere. 28. In prebila sta tu ne malo časa z učenci. XV. POGLAVJE. In pride jih nekaj iz Ju¬ deje, in učili so brate: Če se ne obrežete po šegi Mojzesovej, ne morete zveličati se. 2. Ko je torej nastal razpor, in se Pavel in Barnaba nista malo pre¬ pirala ž njimi, sklenejo, da naj odidejo Pavel in Barnaba in nekteri drugi izmed njih gor k apostelj- nom in starešinam v Je¬ ruzalem, za voljo tega vprašanja. 3. Oni torej spremljeni od cerkve, šli so skozi Penicijo in Samarijo, pri- povedovajeizpreobrnjenje poganov; in delali so ve¬ liko radost vsem bratom. 4. Ko so pa prišli v Jeru¬ zalem, sprejela jih je cer¬ kev in aposteljni in stare¬ šine, in sporočili so, koliko reči je Bog ž njima storil. 5. Ali vstalo jih je nekaj od ločinke Farizejske, kte- ri so bili verovali, in govo¬ rili so: Obrezovati se mo¬ rajo, in naročiti se mora, naj postavo Mojzesovo izpolnjujejo. 6. In aposteljni in sta¬ rešine se zberd, da to reč presodijo. 7. Ko so se pa veliko prepirali, vstane Peter in jim reče: Možje bratje! vi veste, da je od prvih dni Bog izmed nas izbral, da so iz mojih ust slišali pogani besedo evangelja, in so verovali. 8. In Bog, kteri poznd srca, popričal jim je, davši jim Duha svetega, kakor tudi nam. 286 DEJANJA APOSTOL. 15. 9. In nobenega razločka ni postavil med nami in njimi, ko je po veri očistil njih srca. 10. Sedaj torej, kaj iz¬ kušate Boga, da nakladate učencem jarem na vrat, kterega ne očetje naši, ne mi nismo mogli ponesti ? 11. Nego po milosti Gospoda Jezusa Kristusa verujemo, da se bomo zveličali, kakor tudi oni. 12. Tedaj je vsa množica umolknila, in poslušali so Barnaba in Pavla, ktera sta pripovedovala, kolika znamenja in čudeže je Bog storil po njima med po¬ gani. 13. Ko sta umolknila, odgovori Jakob, govoreč: Možje bratje, čujte me! 14. Simon je povedal, kako je Bog najprej obis¬ kal pogane, da bi prejel iž njih ljudstvo imenu svojemu; 15. In s tem se vjemajo besede prerokov, kakor je pisano : 16. „Po tem se bom vrnil, in sezidal bom zopet dom Davidov, ki je padel; in razvaline njegove bom zopet sezidal, in povzdig¬ nil ga bom: 17. Da ljudje, kteri osta¬ nejo, poiščejo Gospoda, in vsi narodi, na ktere se je ime moje poklicalo: pravi Gospod, kteri vse to dela.“ 18. Bogu so od vekomaj znana vsa dela njegova. 19. Za to jaz sodim, naj se ne nadlegujejo, kteri se od poganov obračajo k Bogu. 20. Nego piše naj jim se, da naj se zdržujejo ognju- šenja od molikov in kur- barije in udavljenega in krvi': 21. Kajti Mojzes jih od starodavnih časov po vseh mestih ima, kteri ga o- znanjujejo, ko se po sha¬ jališčih vsako soboto bere. 22. Tedaj so aposteljni in starešine z vso cerkvi¬ jo sklenili izvoliti može izmed sebe, in poslati v Antijohijo s Pavlom in Barnabom: Juda s pri¬ imkom Barsaba, in Sila, znamenita moža med bra¬ ti. 23. In pisali so po njunih rokah to: Aposteljni in DEJANJA APOSTOL. 15. 28T starešine in bratje po¬ zdravljajo brate izmed po¬ ganov, Meri so po Anti- johiji in Siriji in Ciliciji. 24. Ker smo slišali, da so nekteri izmed nas izšli, in so vas zbegali z bese¬ dami, in zmotili duše vaše, govoreč, da se obre¬ zujte in izpolnjujte posta¬ vo, kterim nismo zapo¬ vedali ; 25. Sklenili smo ene misli zbrani izvoliti može in poslati k vam, z ljub¬ ljenima našima Barnabom in Pavlom, 26. Človekoma, ktera sta dala duši svoji za ime Gospoda našega Jezusa Kristusa. 27. Poslali smo torej Juda in Sila, ktera bosta tudi sama z besedo pove¬ dala ravno to. 28. Dopadlo je namreč svetemu Duhu in nam, nobenega bremena več ne nakladati vam, razen teh potrebnih reči: 29. Da se zdržujte moli- kom darovanega in krvi' in udavljenega in kurba- | rije. Če se boste tega va¬ rovali, boste prav delali. Zdravi! 30. In ko so jih bili od¬ pravili, prišli so v Antijo- hijo; in zbravši množico, izročili so pismo. 31. Ko so pa prebrali, razveselili so se tolažbe. 32. A Juda in Sila, kte¬ ra sta bila tudi preroka, utolažila sta z mnogimi besedami brate, in utrdila. 33. In ko sta tu nekaj časa prebila, odpustili so ju bratje v miru k apo- steljnom. 34. Sklenil je pa Sila tam ostati. 35. A Pavel in Barnaba sta živela v Antijohiji, in učila sta in oznanjevala, tudi z mnogimi drugimi, besedo Gospodovo. 36. A črez nekoliko dni reče PavelBarnabu: Vrni¬ va se in obiščiva brate svoje po vseh mestih, v kterih sva oznanila bese¬ do Gospodovo, kako se imajo. 37. Barnaba je pa hotel, da bi vzela s seboj Janeza, ki se je imenoval Marka. 38. Ali Pavlu se je za dobro zdelo, da tega, ki se 288 DEJANJA APOSTOL. 15. 16. je ločil od nju iz Pamfi- lije, in ni šel ž njima na delo, nebi jemala s seboj. 39. Za to vstane raz- por, tako, da sta se ločila eden od drugega, in je Barnaba vzel Marka, in se je odpeljal po morji na Ciper; 40. A Pavel izbere Sila, in izide, priporočen mi¬ losti Božjej od bratov. 41. In hodil je po Siriji in Ciliciji, in utrjeval je cerkve. XVI. POGLAVJE. Pride pa v Derbo in Listro; in glej, neki uče¬ nec je bil tu po imenu Timotej, sin neke žene Judinje, kteraje verovala, očeta pa Grka; 2. Za kterega so dobro pričali bratje, kteri so bili v Listri in Ikoniji. 3. Tega je hotel Pavel, da bi šel ž njim, in vzemši, obreže ga za voljo Judov, kteri so bili v tistih kra¬ jih; kajti vedeli so vsi za očeta njegovega, da je Grk. 4. Ko so pa hodili po mestih, priporočevali so jim, naj izpolnjujejo usta¬ ve, ktere so sklenili apo- steljni in starešine v Je¬ ruzalemu. 5. In cerkve so se utrje¬ vale v veri, in množilo se je njih število vsak dan. 6. In ko so prehodili Frigijo in Galacijsko de¬ želo, zabranil jim je sveti Duh govoriti besedo v Aziji. 7. In ko so prišli v Mi¬ žijo, izkušali so iti v Biti- nijo: ali Duh jim ni pustil. 8. A ko so prešli Mižijo, snidejo v Troado. 9. In prikaže se Pavlu po noči prikazen. Neki mož Macedonec je stal, proseč ga in govoreč: Pri¬ di v Macedonijo in poma¬ gaj nam. 10. Ko je bil pa prikazen videl, ogledali smo se pre¬ cej, da izidemo v Mace¬ donijo, prepričani, da nas je Gospod poklical, da jim oznanimo evangelj. 11. Ko smo se torej odpeljali iz Troade, prišli smo na ravnost v Samo- tracijo, in drugi dan v Neapolj. DEJANJA APOSTOL. 16. 289 12. In odtod v Filipo, kteraje prvo mesto strani Macedonske, selišče. V tem mestu pa smo se ne¬ koliko dni mudili, 13. In v sobotni dan smo izšli iz mesta k vodi, kjer je bil navadni kraj mo¬ litve, in sedši, govorili smo ženam, ktere so se bile zbrale. 14. In neka žena po imenu Lidija, ktera je prodajala škrlat, iz mesta Tijatirskega, boga boječa, poslušala je; in odprl jej je Bog srce, da je pazila na to, kar je Pavel govoril. 15. Ko se je pa krstila, in hiša njena, prosila je, govoreč: Če mislite, da sem Gospodu verna, vni- dite v hišo mojo in osta¬ nite; in primorala nas je. 16. Zgodi se pa, ko smo šli na molitev, sreča nas neka deklica, ktera je ime¬ la duha vedeža, in je ve¬ liko dobička dajala go¬ spodarjem svojim z ve¬ deževanjem. 17. Ta je bila šla za Pavlom in nami, in vpila je, govoreč: Ti ljudje so služabniki Boga najviše- ga, kteri vam oznanjujejo pot zveličanja. 18. A to je delala veliko dni. Pavla je pa bolelo, in obrnivši se, reče duhu: Ukazujem ti po imenu Jezusa Kristusa, da izidi iž nje. In izšel je še tisto uro. 19. Ko so pa videli go¬ spodarji njeni, da je izšlo upanje njih dobička, pri¬ mejo Pavla in Sila, in odvlečejo ju na trg k po¬ glavarjem. 20. In pripeljavši ju k poglavarjem, reko: Ti ljudje motijo naše mesto, ker so Judje; 21. In oznanjujejo šege, kterih mi ne smemo spre¬ jemati ne izpolnjevati, ker smo Bimljani. 22. In ljudstvo vstane zoper nju; in poglavarji jima raztrgajo oblačila, in veleli so ju šibati. 23. In ko so ju zelč pre¬ tepli, vržejo,/« v ječo, na- ročivši varuhu ječe, naj ju skrbno varuje. 24. In on, prejemši ta- košno zapoved, vrže ju v najnotranjo ječo, in dene jima noge v klado. 19 290 DEJANJA APOSTOL. 16. 25. A o polnoči sta Pa¬ vel in Sila molila in hva¬ lila Boga; in jetniki so ju poslušali. 26. Kar vstane potres velik, tako, da se je te¬ melj ječe zganil; in pri tej priči so se odprla vsa vrata, in vsem je odpadlo železje. 27. Ko se je pa varuh ječe prebudil, in je videl vrata ječe odprta, izdere meč in hotel se je umoriti, misleč, da so jetniki po¬ begnili. 28. Pavel pa zakliče z močnim glasom, govoreč: ne stori si nič žalega; saj smo vsi tu. 29. On pa, izprosivši luč, poleti noter, in pade drhtajoč Pavlu in Šilu pred noge. 30. In izpeljavši ju ven, reče: Gospoda! kaj mi je treba storiti, da se zve¬ ličam ? 31. Ona pa rečeta: Veruj v Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, in zveličal se boš ti in hiša tvoja. 32. In govorila sta mube- sedo Gospodovo, in vsem, kteri so bilivhiši njegovej. 33. In vzel ju je še tisto uro noči, in izmil od ran, in krstil se je on in vsi njegovi precej. 34. In odpeljavši ju v hišo svojo, postavil je mizo, in veselil se je, da je z vso hišo veroval v Boga. 35. Ko se je pa zdanilo, pošljejo poglavarji beriče, govoreč: Izpusti te ljudi. 36. In varuh ječe spo¬ roči te besede Pavlu: Po¬ slali so poglavarji, da se imata izpustiti; sedaj to¬ rej izidita, in pojdita v miru. 37. Ali Pavel jim reče: Šibali so naju očitno, ne- obsojena, človeka Rim- ljaua, in vrgli v ječo: in sedaj naju skrivaj izpu¬ ščajo? Ne tako; nego sami naj pridejo in naju izpel¬ jejo- 38. In beriči sporoče te besede poglavarjem; in uplašijo se, slišavši, da sta Rimljana. 39. Ter pridejo in ju zaprosijo: in izpeljavši,;«, prosili so, naj izideta iz mesta. 40. In ko sta bila izšla DEJANJA APOSTOL. 16. 17.' 291 iz ječe, prišla sta k Lidiji; in videvši brate, utolažila sta jih, in izšla sta. XVII. POGLAVJE. In šla sta skozi Amfipolj in Apolonijo, in prišla sta v Solun, kjer je bilo shaja¬ lišče Judovsko. 2. In Pavel vnide po navadi k njim, in razgo- varjal se je ž njimi tri sobote iz pisem, 3. Razkladajoč in doka¬ zujoč, daje bilo treba, da je Kristus trpel in vstal od mrtvih, in da ta Jezus, kterega vam jaz oznanju¬ jem, je Kristus. 4. In nekteri od njih so verovali, in pridružili so se Pavlu in Šilu, in od pobožnih Grkov velika množica, in imenitnih žen ne malo. 5. Ali trdovratni Judje so zavidali, in privzemši nekaj hudobnih mčž iz¬ med drhali, in zbravši trumo, nadražili so mesto; in obstopili so hišo Jazo- novo, in iskali so ju, da bi ju izpeljali pred ljud¬ stvo. 6. Ko ju pa niso našli, povlečejo Jazona in ne- ktere brate pred starešine mestne, vpijoč: Ti, ki so ves svet razdražili, ti so tudi sem prišli, 7. Ktere je sprejel Jazon; in ti vsi delajo zoper ce¬ sarjeve zapovedi, govoreč, da je nekdo drugi kralj, Jezus. 8. In razdražili so ljud¬ stvo in starešine mestne, kteri so to poslušali. 9. In ko so bili prejeli zadostenje od Jazona in drugih, pustili so jih. 10. Bratje pa naglo po noči odpravijo Pavla in Sila v Berejo; in ko tje prideta, odideta v shaja¬ lišče Judovsko. 11. Ti so bili pa blagosrč- niji od Solunskih; ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem, in vsak dan so preiskovali pisma, če je to tako. 12. In tako jih je veliko od njih verovalo, in pošte¬ nih Grških žen in mčž ne malo. 13. Ko so pa Judje So¬ lunski zvedeli, da tudi v Bereji oznanjuje Pavel 19 * 292 DEJANJA APOSTOL. 17. besedo Božjo, pridejo tudi tje, in vzdignejo ljudstvo. 14. Ali bratje so tedaj Pavla naglo odpravili, da je šel v primorje; a Sila in Timotej sta ostala tam. 15. Ti pa, kteri so bili Pavla spremili, pripeljali so ga do Atene; in ko so prejeli sporočilo do Sila in Timoteja, naj bi kar najhitreje prišla k njemu, vrnili so se. 16. Ko ju je pa Pavel v Ateni čakal, vname se duh njegov v njem, ko je videl, da je mesto moli- kovanju udano; 17. In razgovarjal se je v shajališči z Judi in po¬ božnimi, in na trgu vsak dan s tistimi, na ktere je naletel. 18. Nekteri od Epiku- rejskih in Stojskih mo¬ drijanov so se pa prepirali ž njim; in eni so govorili: Kaj hoče ta kvase pove¬ dati? a drugi: Zdi se, da je oznanjevavec tujih bo¬ gov: ker jim je Jezusa in vstajanje oznanjeval. 19. In vzemč ga in od¬ peljejo na Areopag, govo¬ reč: Moremo li zvedeti, kakošen je ta novi nauk, kterega ti oznanjuješ? 20. Kajti nekaj novega nam nosiš v ušesa; za to hočemo zvedeti, kaj če to biti. 21. (Vsi Atenjani pa in tujci, kteri so prihajali, niso imeli drugega opra¬ viti, nego kaj novega pri¬ povedovati ali poslušati.) 22. Pavel pa, vstopivši se sredi Areopaga, reče: Možje Atenjani! po vsem vas vidim, da ste nekako preverni. 23. Ko sem namreč pre¬ hajal in ogledoval sveti¬ šča vaša, našel sem tudi oltar, na kterem je bilo napisano: Nepozna¬ nemu Bogu. Kogar torej častite, da si ravno ga ne poznate, tega vam jaz oznanjujem. 24. Bog, kteri je ustva¬ ril svet in vse, kar je v njem, ta, ki je gospodar neba in zemlje, ne prebi¬ va v tempeljnih, kteri so z rokami narejeni; 25. In ne streže mu se s človeškimi rokami, ka¬ kor da bi česa potreboval, DEJANJA APOSTOL. 17. 18. 293 ko sam daje vsem življe¬ nje in dihanje in vse; 26. In je ustvaril iz ene krvi ves rod človeški, da prebivapo vsem licu zem¬ lje, in je odločil odme- njene čase in meje njih prebivanja: 27. Da bi iskali Gospo¬ da, ne bi li ga kako oti¬ pali ali našli; da si ravno ni daleč od nobenega od nas. 28. Kajti v njem živimo in se gibljemo in smo; kakor so tudi nekteri pes¬ nikov vaših rekli: „Kajti tudi rodii njegovega smo."' 29. Ker smo torej Bož¬ jega rodu, ne smemo mi¬ sliti, da je božanstvo ena¬ ko zlatu ali srebru ali kamenu, izrezanemu po umetnosti in izmišljenji človekovem. 30. Bog torej, ne gleda¬ joč na čase nevednosti, oznanjuje sedaj vsem lju¬ dem povsodi, naj delajo pokoro; 31. Za to, ker je posta¬ vil dan, ko bo sodil ves svet po pravici, po mo¬ žu, kterega je odločil, j podavši vero vsem s tem, da ga je obudil od mrt¬ vih. 32. Ko so pa slišali vsta¬ janje mrtvih, nekteri so se posmehovali; a drugi so rekli: O tem te bomo drugoč slišali. 33. In tako je odšel Pa¬ vel izmed njih. 34. A nekteri možje so mu se pridružili in so ve¬ rovali; med kterimi je bil Dionizij Areopagitski, in žena po imenu Damara, in drugi ž njima. XVIII. POGLAVJE. Po tem je pa Pavel, ko se je bil ločil iz Atene, prišel v Korint. 2. In našel je nekega Juda po imenu Akvila, iz Ponta po rodu, kteri je bil nedavno prišel iz Ita¬ lije , in Priscilo ženo nje¬ govo (za to, ker je bil za¬ povedal Klavdij, da ima¬ jo vsi Judje iti iz Kima), in prišel jek njima. 3. In ker je bil ravno tistega rokodelstva, ostal je pri njima in je delal; bila sta pa po rokodelstvu delavca šatorov. 294 DEJANJA APOSTOL. 18. 4. In prepiral se je v shajališči vsako soboto, in prigovarjal je Judom in Grkom. 5. Ko sta pa prišla iz Macedonije Sila in Timo¬ tej, pričeval je Pavel na¬ vdušen Judom, da Jezus je Kristus. 6. Ko so pa oni naspro¬ tovali in preklinjali, otrese oblačila, in reče jim: Kri vaša vam pridi na glavo; čist jaz odslej k poganom pojdem. 7. In ko je odšel odtod, prišel je v hišo nekega Justa po imenu, kteri je častil Boga, in kogar hiša je bila tik shajališča. 8. Krisp pa, poglavar shajališča, veroval je v Gospoda z vso hišo svo¬ jo; in veliko Korinčanov, kteri so poslušali, vero¬ valo je in krščevalo se. 9. Reče pa Gospod Pavlu po noči v prikazni: Ne boj se, nego govori in ne molči; 10. Kajti jaz sem s te¬ boj, in nihče te ne bo na¬ padel, da bi ti kaj storil: ker imam veliko ljudstva v tem mestu. 11. In prebil je tu eno leto in šest mesecev, učeč pri njih besedo Božjo. 12. Ko je bil pa Galijon namestnik v Ahaji, na¬ padli so Judje enodušno na Pavla; in pripeljali so ga na sodišče, 13. Govoreč: Ta nago¬ varja ljudi, naj časte Bo¬ ga zoper postavo. 14. Ko je pa hotel Pavel usta odpreti, reče Galijon Judom: Ko bi bila kaka krivica ali dejanje hudob¬ no, o Judje, poslušal bi vas po dolžnosti; 15. Ker je pa vprašanje za besedo in imena in za vaše postave, glejte sami: kajti jaz ne čem biti sod¬ nik v teh rečeh. 16. In odgnal jih je od sodišča. 17. Tedaj zgrabijo vsi Grki Sostena poglavarja shajališča, in bili so ga pred sodiščem; ali Gali¬ jon se ni nič zmenil za to. 18. A Pavel je še dosti dni ostal, in poslovivši se z brati, odpeljal se je po morji v Sirijo, in ž njim Priscila in Akvila; in o- strigel je v Kenhrah DEJANJA APOSTOL. 18. 19. 295 glavo: imel je namreč ob¬ ljubo. 19. In pride v Efez, in onadva pusti tam; a on vnide v shajališče, in pre¬ piral se je z Judi. 20. Ko so ga pa prosili, naj bi dalje časa ostal pri njih, ni pritrdil; 21. Nego poslovil se je ž njimi, govoreč: Prihod¬ nji praznik moram po vsakej ceni praznovati v Jeruzalemu; ali vrnil se bom, če Bog hoče, zopet k vam. In odpeljal se je iz Efeza. 22. In ko je prišel v Ce- zarejo, šel je gor in je pozdravil cerkev, in sešel je v Antijohijo. 23. In ko se je nekaj časa pomudil, izšel je, in prehodil je zapored Gala- cijsko stran in Frigijo, utrjujoč vse učence. 24. Prišel je pa v Efez neki Jud po imenu Apolo, Aleksandrijan po rodu, mož razgovoren, učen v pismih. 25. Taje bil podučen v potu Gospodovem, in, go¬ reč v duhu, govoril je in učil pridno to, kar zadeva Gospoda, in poznal je sa¬ mo krst Janezov. 26. In ta je jel srčno o- znanjevati v shajališči. Ko sta ga pa Akvila in Pri- scila slišala, vzela sta ga, iii razložila sta mu pot Gospodov natanjčneje. 27. A ko je hotel iti v Ahajo, opomenili so ga bratje, in pisali so učen- čem, naj ga spre j inč. In ko je prišel, pripomogel je mnogo tistim, kteri so verovali po milosti. 28. Kajti trdo je Jude neprenehoma zavračeval pred ljudstvom, dokazujoč iz pisem, da Jezus je Kristus. XIX. POGLAVJE. Zgodi se pa, ko je bil Apolo vKorintu, da Pavel, prehodivši gorenje stra¬ ni, pride v Efez; in ko je našel nekaj učencev, 2. Keče jim: Ali ste pre¬ jeli Duha svetega, ko ste postali verni? Oni mu pa reko: Saj še slišali nismo, da je sveti Duh. 3. In reče jim: Na kaj 296 DEJANJA APOSTOL. 19. torej ste se krstili? Oni pa reko: Na krst Janezov. 4. Pavel pa reče: Janez je krstil s krstom spokore, govoreč ljudstvu, da naj verujejo v tega, kteri bo za njim prišel, to je v Kristusa Jezusa. 5. Ko so pa to slišali, krstili so se v ime Gospo¬ da Jezusa. 6. In ko je položil Pavel roke na-nje, prišel je sveti Duh na-nje, in govorili so jezike in prerokovali. 7. Bilo je pa vseh mčž kakih dvanajst. 8. In ko je prišel v sha¬ jališče, govoril je srčno, tri mesece prepirajoč se in učeč o kraljestvu Bož¬ jem. 9. Ko so bili pa nekteri otrpneli in niso hoteli po¬ korni biti, hudo govoreč o potu Gospodovem pred množico, odstopil je od njih, in odločil je nčence, in učil je vsak dan v šoli nekega Tirana. 10. In to se je godilo dve leti, tako, da so vsi, kteri so prebivali v Aziji, slišali besedo Gospoda Jezusa, Judje in Grki. 11. In čudeže ne majhne je delal Bog po rokah Pavlovih; 12. Tako, da so na bol¬ nike pokladali potne prte od života njegovega in opasnike, in puščale so jih bolezni, in duhovi hudobni so izhajali iž njih. 13. In izkušali so nekteri izmed Judov, kteri so o- krog hodili in hudiče ro¬ tili, klicati na tiste, kteri so imeli duhove hudobne, ime Gospoda Jezusa, go¬ voreč: Zaklinjamo vas pri Jezusu, kterega Pavel oznanjuje. 14. Bilo je pa nekih se¬ dem sinov Skeve Juda, velikega duhovna, kteri so to delali. 15. Odgovarjajoč pa duh hudobni, reče: Jezusa poznam, in Pavla vem; vi pa, kdo ste P 16. In skočivši človek, v kterem je bil duh hu¬ dobni, na-nje, premagal jih je, in izdelal jih je, tako, da so nagi in ranje¬ ni ubežali iz tiste hiše. 17. To je pa prišlo na znanje vsem Judom in Grkom, kteri so prebivali DEJANJA APOSTOL. 19. 297 v Efezu; in obšel jih je strah vse, in poveličevalo seje ime Gospoda Jezusa. 18. In mnogo teh, kteri so verovali, dohajalo je in izpovedovali so se, in raz¬ odevali so dela svoja. 19. A mnogi tistih, kteri so uganjali vraže, znesli so bukve, in sežgali so jih pred vsemi; in ko so preudarili njih ceno, našli so, da so veljale petdeset tisoči srebrnikov. 20. Tako krepko je be¬ seda Božja rastla in utrje¬ vala se. 21. A ko se je to dopol¬ nilo, nameni Pavel v duhu, da prehodivši Macedonijo in Ahajo, pojde v Jeruza¬ lem, in reče: Po tem, ko bom tam, moram tudi Bim videti. 22. In poslal je v Mace¬ donijo dva od tistih, kteri so mu služili, Timoteja in Erasta; a sam je ostal nekaj časa v Aziji. 23. Vstal je pa v ta čas ne majhen hrup za voljo pota Gospodovega. 24. Neki Demetrij nam¬ reč po imenu, srebrar, ki je delal Dijani srebrne cerkvice, dajal je umetni¬ kom ne malo dela; 25. In sklicavši te, in druge takošne delavce, reče: Možje! veste, da imamo od tega dela za¬ služek svoj; 26. In vidite in slišite, da ne samo v Efezu, nego skoro po vsej Aziji je ta Pavel veliko ljudstva pre¬ govoril in odvrnil, go¬ voreč, da bogovi, kteri so z rokami narejeni, niso bogovi. 27. Ni pa samo to v ne¬ varnosti, da bo delo naše na nič prišlo, nego tudi velike boginje Dijane tempelj se bo za nič štel, in poginilo bo veličastvo te, ktero vsa Azija in ves svet časti. 28. Ko so pa to slišali, napolnijo se jeze, in kri¬ čali so, govoreč: Velika je Dijana Efežanov! 29. In napolni se vse mesto zmešnjave; in za- ženč se enodušno na gle¬ dališče, in zgrabijo Gaja in Aristarha, Macedonca, tovariša Pavlova. 30. Ko je pa Pavel hotel 298 DEJANJA APOSTOL. 19. 20. vniti med ljudstvo, niso mn pustili. 31. Pa tudi nekteri od Azijskih poglavarjev, kteri so mu bili prijatelji, po¬ slali so k njemu, in pro¬ sili so ga, naj se ne podž v gledališče. 32. Vpili so pa eni to, drugi drugo; kajti bilje zbor poln zmešnjave, in največ jih je bilo med njimi, kteri niso vedeli, po kaj so se sešli. 33. A nelcterii zmed ljud¬ stva so izvlekli Aleksan¬ dra, ko so ga Judje na¬ prej tiščali; Aleksander pa zamahne z rokd, da naj umolknejo, in hotel je ljudstvu odgovoriti. 34. Ko so pa spoznali, da je Jud, vzdignejo vsi en glas, in vpili so kaki dve uri: Velika je Dijana Efe- žanovl 35. Pisar pa, ko je ljud¬ stvo upokojil, reče: Mo¬ žje Efežani! kdo pa je člo¬ vek, kteri ne ve, da mesto Efežanov časti veliko bo¬ ginjo Dijano in od Jupi- terja padlo podobo ? 36. Ker se torej to ne more tajiti, treba je, da j se umirite, in ne delate nič naglo. | 37. Kajti pripeljali ste te ljudi, kteri niso ne tempeljna oropali, ne bo¬ ginje vaše preklinjali. 38. Če imajo pa Deme¬ trij in umetniki, kteri so j ž njim, tožbo zoper koga, ; sodnije so, in namestniki so; naj tožijo eden dru- , gega. „ 39. Ge pa kaj drugega iščete, obravnalo se bo v postavnem zboru. 40. Kajti v nevarnosti smo, da bomo zatoženi za voljo današnjega punta, ko nimamo nobenega vzroka, s kterim bi mogli odgovor dati za ta hrup. 41. In rekši to, razpustil je zbor. XX. POGLAVJE. Ko je pa hrup nehal, pokliče Pavel učence, in poslovivši se, izide, da odide v Macedonijo. ! 2. In prehodivši te stra¬ ni, in utolaživši jih z mno¬ gimi besedami, pride v Grško. 3. In prebivši tu tri me- DEJANJA APOSTOL. 20. 299 sece, sklene, ker so ga Judje, ko se je imel po morji odpeljati v Sirijo, zalezovali, vrniti se skozi Macedonijo. 4. Spremljal ga je pa no¬ ter do Azije Sopater iz Bereje; od Solunjanov pa Aristarh in Sekund, in Gaj iz Derbe in Timotej: a od Azijanov: Tihik in Trofim. 5. Ti so bili šli naprej, in čakali so nas v Troadi. 6. A mi smo se po dnevih presnih kruhov po morji odpeljali iz Filipe, in prišli smo k njim v Troado v petih dneh, kjer smo se sedem dni mudili. 7. A prvi dan po soboti, ko so se učenci zbrali, da bi lomili kruh, govoril jim je Pavel, ker je hotel drugi dan iziti, in podaljšal je govor svoj do polnoči. 8. Bilo pa je dosti svetil- nic v vrhnjej izbi, kjer so bili zbrani. 9. In sedel je neki mla¬ denič po imenu Evtih na oknu, premagan od trdega spanja, in ko je Pavel dol¬ go govoril, omahnil je v spanji, in padel je s tret¬ jega nadstropja dol, in vzdignili so mrtvega. 10. Pavel pa snide, in pade na-nj, in objemši ga, reče: Umirite se; kajti duša njegova je v njem. 11. In odšedši gor, in prelomivši kruh, okusil je, in govoril je mnogo noter do dne, in tako je izšel. 12. A mladeniča so bili pripeljali živega, in utola- žili so se ne malo. 13. A mi smo stopili na ladjo, in odpeljali smo se v Ason, kjer smo imeli sprejeti Pavla; kajti tako je bil naročil, hoteč sam peš hoditi. 14. Ko se je bil pa v Asonu k nam pridružil in smo ga sprejeli, prišli smo v Mitileno. 15. In odpeljavši se od¬ tod, prišli smo drugi dan Hiju nasproti; in en dan potem smo se priplavili k Samu; in ko smo v Trogiliji prenočili, prišli smo drugi dan v Milet. 16. Odločil je bil namreč Pavel, da bomo pri Efezu mimo šli, da se ne bi v Aziji zamudil; kajti hitel je, da bi, ako bi mu bilo 300 DEJANJA APOSTOL. 20. mogoče, na binkoštni dan v Jeruzalemu bil. 17. Poslal je pa iz Mileta v Efez, in poklical je sta¬ rešine cerkve. 18. Ko so pa prišli k njemu, reče jim: Vi veste od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, kako sem ves čas z vami bil, 19. Služeč Gospodu z vso ponižnostjo in mno¬ gimi solzami in izkušnja¬ mi, ktere so mi se dogo¬ dile za voljo zalezovanja Judov; 20. Kako nisem nič koristnega izpustil, da vam ne bi bil oznanil in učil vas očitno in po hi¬ šah, 21. Pričevaje Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu, in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa. 22. In sedaj, glej, jaz zvezan v duhu, grem v Jeruzalem, ne vedoč, kaj mi se bo v njem prigo- dilo, 23. Kazen, da Duh sveti po vseh mestih priča, govoreč, da me ječa in stiske čakajo. 24. Ali mene nič ne skrbi, in tudi življenje moje mi ni drago, da le dokončam tek svoj z ra¬ dostjo, in službo,ktero sem prejel od Gospoda Jezusa, da popričam evangelj mi¬ losti Božje. 25. In sedaj, glej, jaz vem, da ne boste več vi¬ deli obličja mojega, vi vsi, med kterimi sem ho¬ dil, oznanjujoč kraljestvo Božje. 26. Za to vam pričujem današnji dan, da sem čist od krvi vseh; 27. Kajti nisem se umaknil, da vam ne bi bil oznanil vse volje Božje. 28. Pazite torej na-se, in na vso čredo, v kterej vas je Duh sveti postavil za škofe, da pasete cerkev Božjo, ktero je pridobil s krvjo svojo. 29. Kajti jaz vem to, da bodo po odhodu mojem prišli med vas grabljivi volkovi, kteri ne bodo prizanašali čredi; 30. In izmed vas samih bodo vstali možje, kteri bodo napačno govorili, da bi potegnili učence za seboj. DEJANJA APOSTOL. 20. 21. 301 31. Za to čujte, spomi¬ njajoč se, da tri leta noč in dan nisem nehal s sol¬ zami opominjati vsakega izmed vas. 32. In sedaj vas, bratje, priporočam Bogu in be¬ sedi milosti njegove, kteri more sezidati in dati vam delež med vsemi posveče¬ nimi. 33. Srebra ali zlata ali oblačila nisem od nikogar poželel; 34. Saj sami veste, da to, kar je bilo treba meni inti- stim, kteri so bili z menoj, prislužile so te-le roke. 35. Yse sem vampokazal, da je tako treba truditi se in sprejemati slabe, in spominjati se besed Go¬ spoda Jezusa, da je on rekel: „Mnogo bolje je dajati, nego jemati.“ 36. In ko je to pove¬ dal, poklekne na-kolena svoja, in molil je z vsemi njimi. 37. In velik jok je vstal med vsemi; in objemši Pavla, poljubovali so ga: 38. Žalostni največ za voljo besede, ktero je re¬ kel, da ne bodo več videli obličjanjegovega. In spre¬ mili so ga na ladjo. XXI. POGLAVJE. Ko se je pa zgodilo, da smo se odtrgali od njih in smo se odpeljali, prišli smo na ravnost v Kon, u drugi dan v Rod, in odtod v Pataro. 2. In ko smo našli ladjo, ktera je imela jadrati v Penicijo, vstopili smo in smo se peljali. 3. Ko smo pa Ciper ugledali, pustili smo ga na levej, in peljali smo se v Sirijo, in prišli smo v Tir; tu namreč je imela ladja iztovoriti blago. 4. In ko smo učencev našli, ostali smo tu sedem dni; ti so govorili Pavlu po Duhu, naj ne hodi gor v Jeruzalem. 5. Ko so se pa dnevi izpolnili, izšli smo, in spremljali so nas vsi z ženami in otroci noter do predmestja, in pokleknivši na bregu, molili smo. 6. In ko smo se poslovili eden od drugega, stopili 302 DEJANJA APOSTOL. 21. smo v ladjo; a oni so se vrnili domu. 7. Mi pa, ko smo vožnjo iz Tira dokončali, prišli smo dol v Ptole- majdo; in pozdravivši se z brati, ostali smo en dan pri njih. 8. A drugi dan smo izšli, Pavel in kteri smo bili ž njim, in prišli smo v Cezarejo; in šli smo v hišo Filipa evangeljista, ki je bil eden od sedme¬ rih, in ostali smo pri njem. 9. Ta pa je imel štiri hčere device, ktere so prerokovale. 10. Ko smo se pa več dni mudili, pride iz Judeje neki prerok po imenu Agab. 11. Inko je prišel k nam, vzeme pas Pavlov, in zvezavši si roke in noge, reče: To veli sveti Duh: Moža, kogar je ta pas, bodo tako zvezali Judje v Jeruzalemu, in izročili ga bodo poganom v roke. 12. Ko smo pa to slišali, prosili smo mi in ondej- šnji, naj ne hodi gor v Jeruzalem. 13. Ali Pavel odgovo¬ ri: Kaj delate, da jokate in mi cepate srce? Kajti jaz nisem le pripravljen zvezan biti, nego tudi umreti v Jeruzalemu za ime Gospoda Jezusa. 14. In ko ga nismo mog¬ li pregovoriti, umolknili smo, rekši: Yolja Gospo¬ dova naj bo. 15. A po teh dneh smo se odpravili, in šli Smo gor v v Jeruzalem. 16. Sloje pa tudi učencev iz Cezareje z nami, kteri so peljali s seboj nekega Mnasona iz Cipra, starega učenca, pri kterem smo imeli gostovati. 17. In ko smo prišli v Jeruzalem, sprejeli so nas bratje ljubeznjivo. 18. A drugi dan je šel Pavel z nami k Jakobu, in prišli so vsi starešine. 19. In ko se je bil ž njimi pozdravil, razložil je vse po vrsti, kaj je storil Bog med pogani po njego- vej službi. 20. Oni pa, ko so to slišali, slavili so Gospo¬ da; im rekč mu: Vidiš, brat! koliko tisoči Judov je, kteri so sprejeli vero; DEJANJA APOSTOL. 21. 303 in vsi so vneti za po¬ stavo. 21. Slišali pa so za-te, da učiš odstop od Mojzesa vse Jude, kteri so med pogani, govoreč, naj ne obrezujejo sinov svojih, in da naj se tudi po šegah ne ravnajo. 22. Kaj bi torej? Mno¬ žica se bo gotovo zbrala; kajti slišali bodo, ba si prišel. 23. To torej stori, kar ti povemo: Mi imamo štiri može, kteri imajo obljubo na sebi; 24. Te vzemi, in očisti se ž njimi, in plačaj, naj si ostrižejo glave, in vsi bodo zvedeli, da to, kar so za-te slišali, ni res, nego da tudi sam tako živiš, da izpolnjuješ po¬ stavo. 25. Za tiste pa, kteri so izmed poganov sprejeli vero, presodili smo mi, in pisali smo, da naj nič takošnega ne izpolnjujejo, razen da naj se varujejo molikom darovanega in krvi in udavljenega in kurbarije. 26. Tedaj je Pavel vzel može, in očistivši se ž njimi drugi dan, šel je v tempelj, in naznanjeval je, kedaj se bodo izpolnili dnevi očiščevanja, dokler se. ni darovala daritev za vsakega od njih. 27. Ko so se pa sedmeri dnevi imeli izpolniti, ne- kteri Judje, kteri so 'pri¬ šli iz Azije, ugledavši ga v tempeljnu, nadražijo vse ljudstvo, ter polože roke na-nj, 28. Kričeč: Možje Izra¬ elci, pomagajte! Taje tisti človek, ki zoper ljudstvo in postavo in ta kraj vse povsodi uči; in vrb tega je tudi Grke pripeljal v tempelj, in oskrunil je ta sveti kraj. 29. (Kajti videli so bili poprej Trofima Efežana ž njim v mestu, za kterega so mislili, da ga je Pavel v tempelj pripeljal.) 30. In vse mesto se je vzdignilo, in drlo je ljud¬ stvo skupej; in zgrabivši Pavla, vlekli so ga iz tempeljna: in precej so se vrata zaprla. 31. Ko so ga pa iskali umoriti, pride glas do 304 DEJANJA APOSTOL. 21. 22. jezemika vojaške trume, da se je ves Jeruzalem spuntal. 32. In on precej vzeme vojakov in stotnikov, in priteče nad-nje. Ko so pa ugledali jezernika in vojake, nehali so biti Pavla. 33. Tedaj se jezernik približa in ga prime, in veli ga vkleniti v dve verigi; in vpraša, kdo da je, in kaj da je storil. 34. In eni so vpili to, a drugi drugo med ljud¬ stvom. Ko pa ni mogel gotovega zvedeti za voljo hrupa, ukaže ga v grad odpeljati. 35. In ko je prišel do stopnic, prigodi se, da so ga morali vojaki nesti za voljo sile ljudstva; 36. Kajti šla je za njim množica ljudstva, kričeč: Pogubi ga! 37. In ko je imel vniti v grad Pavel, reče jezer- niku: Ali smem nekaj govoriti s teboj? On pa reče: Znaš Grški? 38. Nisi li ti tisti Egip¬ čan, ki je pred temi dnevi punt napravil, in izpeljal v puščave štiri tisoči raz¬ bojnikov? 39. Pavel pa reče: Jaz sem Jud iz Tarsa, meščan ne neznanega mesta v Ciliciji; prosim pa te, do¬ voli mi govoriti ljudstvu. 40. In ko mu je dovolil, namigne Pavel z roko ljudstvu, naj umolknejo; in ko je nastala velika ti¬ hota, pregovori v Hebrej¬ skem jeziku, govoreč: XXII. POGLAVJE. Možje bratje in očetje! čujte sedaj moj odgovor k vam. 2. (Ko so pa slišali, da jim v Hebrejskem jeziku govori, bili so še bolj tiho.) In reče: 3. Jaz sem mož Jud, ro¬ jen v Tarsu Cilicijskem, odgojen pa v tem mestu pri nogah Gamalijelovih, podučen na tanko v oče- tovskej postavi, vnet za Boga, kakor ste vsi vi danes. 4. Jaz sem preganjal ta pot noter do smrti, vežoč in izdajoč v ječe može in žene, DEJANJA APOSTOL. 22. 305 5. Kakor mi tudi veliki duhoven priča, in vse sta¬ rešinstvo; od kterih sem tudi pisem prejel do bra¬ tov in sem šel v Damask, da bi pripeljal tudi tiste, kteri so tam bili, zvezane v Jeruzalem, da bi se mučili. 6. Zgodi pa se, ko sem šel in sem se bližal Dama¬ sku, okoli poldneva, da me nagloma obsije velika svetloba z neba; 7. In padel sem na tla, in slišal sem glas, da mi pravi: Savel, Savel! kaj me preganjaš? 8. Jaz sem pa odgovoril: Kdo si, Gospod? In reče mi: Jaz sem Jezus Na¬ zarečan, kterega ti pre¬ ganjaš. 9. Tisti pa, kteri so bili z menoj, videli so sicer svetlobo, in uplašili so se; ali glasb niso slišali, kteri mi je govoril. 10. In rekel sem: Kaj naj storim, Gospod? A Gospod mi reče: Vsta¬ ni in pojdi v Damask; in tam ti se bo povedalo vse, kar ti je odločeno, da storiš. 11. Ko pa nisem videl od bliščeče te svetlobe, peljali so me za roko, kteri so bili z menoj, in prišel sem v Damask. 12. Neki Ananija pa, človek pobožen po posta¬ vi, kteri ima pričevanje od vseh Judov, kteri tam prebivajo, 13. Pride k meni, in vstopivši se, reče mi: Savel brat, spreglej! In jaz sem še tisti čas pogle¬ dal na-nj. 14. On pa reče: Bog očetov naših te je izvolil, da spoznaš voljo njegovo, in vidiš pravičnega, in slišiš glas iz ust njego¬ vih : 15. Kajti boš mu priča pri vseh ljudeh tega, kar si videl in slišal. 16. In sedaj, kaj se obo¬ tavljaš? Vstani, in krsti se, in operi grebe svoje, poklicavši ime Gospo¬ dovo. 17. Zgodi se pa, ko sem se bil vrnil v Jeruzalem, in sem v tempeljnu molil, da sem se zamaknil, 18. In videl sem ga, in rekel mi je: Pobiti in 20 306 DEJANJA APOSTOL. 22. 23. izidi naglo iz Jeruzalema, ker ne bodo sprejeli pri¬ čevanja tvojega za-me. 19. In jaz sem rekel: Gospod! sami vedč, da sem jaz zapiral in bil po shajališčih te, kteri so verovali v tebe; 20. In ko se je prelivala kri Štefana pričevavca tvojega, tudi jaz sem stal zraven, in privolil sem na smrt njegovo, in varoval sem oblačila tistih, kteri so ga pobijali. 21. In reče mi: Pojdi; kajti jaz te bom daleč po¬ slal med pogane. 22. In poslušali so ga do te besede, ter povzdig¬ nejo glas svoj, govoreč: Vzemi z zemlje takošne- ga; ker ni prav, da živi. 23. Ko so pa kričali, in metali oblačila, in prah lučali k višku, 24. Ukaže gajezernikv grad odpeljati, rekši, naj ga z biči iztezajo, da bi zvedel, za kakošno krivico tako vpijejo nad njim. 25. Ko so, ga pa z jer¬ meni pritegnili, reče Pa¬ vel stotniku, kteri je tam stal: Smete li človeka Rimljana, in neobsojene- ga bičati? 26. Slišavši pa to stotnik, pristopi in sporoči jezer- niku, govoreč: Glej, kaj boš storil; kajti ta človek je Rimljan. 27. Pristopivši pa jezer- nik, reče mu: Povej mi, če si ti Rimljan? On pa reče: Da. 28. In jezernikodgovori: Jaz sem za veliko denar¬ ja to državljanstvo prido¬ bil. A Pavel reče: Jaz sem se pa tudi rodil. 29. Tedaj so precej od¬ stopili od njega, kteri so ga imeli tezati; pa tudi jezernik se je bal, ko je zvedel, da je Rimljan, in da ga je bil zvezal. 30. Drugi dan pa, ker je hotel za gotovo zvedeti, za kaj ga Judje tožijo, raz¬ veže ga od vezi, in uka¬ že priti velikemu duhovnu in vsemu zboru njihove¬ mu; in pripeljavši Pavla dol, postavi ga pred-nje. XXIII. POGLAVJE. In Pavel, pogledavši na zbor, reče: Možje bratje! jaz sem z vso dobro vestjd DEJANJA APOSTOL. 23. 307 živel pred Bogom do da¬ našnjega dne. 2. Veliki duhoven Ana- nija pa ukaže tistim, kteri so pri njem stali, naj ga udarijo po ustih. 3. Tedaj mu Pavel reče: Udaril te bo Bog, stena pobeljena! in ti sediš, da bi me sodil po postavi, in , zoper postavo me veliš biti? 4. Tisti pa, kteri so zra¬ ven stali, rekč: Velikega duhovna Božjega prekli¬ njaš? 5. Pa reče Pavel: Nisem vedel, bratje, daje veliki duhoven; pisano je nam¬ reč: „Poglavarja naroda svojega ne preklinjaj.“ 6. Vedoč pa Pavel, da je eden del Saducejev, a drugi Farizejev, zavpije v zboru: Možje bratje, jaz sem Farizej, sin Farize¬ jev; za voljo upanja in vstajanja mrtvih sem na sodbi. 7. Ko je pa to rekel, na¬ stane razpor med Farizeji in Sadueeji, in množica se razdeli. 8. Kajti Sadueeji pra¬ vijo, da ni vstajanja, in tudi angelja in duha ne; a Farizeji trdijo oboje. 9. In vstala je velika krika; in vstavši pismarji od strani Farizejske, po¬ bijali so, govoreč: Nič hu¬ dega ne nahajamo na tem človeku; če mu je pa duh govoril ali angelj, ne na¬ sprotujmo Bogu. 10. Ko je pa vstal razpor velik, bal se je jezernik, da ne bi Pavla raztrgali, ter ukaže, naj snidejo vojaki in ga potegnejo izmed njih, in odpeljejo v grad. 11. Drugo noč pa pristo¬ pi Gospod k njemu, iu reče: Ne boj se, Pavel! kajti kakor si v Jeruza¬ lemu pričal za-me, tako moraš tudi v Kirnu pričati. 12. Ko se je pa zdanilo, zbere se nekaj Judov, m zarote se, govoreč, da ne bodo ne jedli ne pili, do¬ kler ne ubijejo Pavla. 13. Bilo jih je pa več kakor štirideset, kteri so se bili tako zakleli. 14. Ti pristopijo k veli¬ kim duhovnom in stare¬ šinam, in rek6: S prisego smo se zakleli, da ne bo- 20 * 308 DEJANJA APOSTOL. 23. mo ničesar okusili, dokler Pavla ne ubijemo. 15. Sedaj torej vi z zbo¬ rom naznanite jezerniku, naj ga pripelje jutri k vam, kakor da bi hoteli kaj natanjčnijega zvedeti za njegove zadeve; a mi smo pripravljeni, da ga ubijemo, predno se pri¬ bliža. 16. Slišavši pa sin sestre Pavlove za to zalezovanje, pride in vnide v grad, in sporoči Pavlu. 17. Poklicavši pa Pavel enega od stotnikov, reče: Tega mladeniča odpelji k jezerniku; kajti ima mu nekaj sporočiti. 18. On ga torej vzeme in pripelje k jezerniku, in reče: Jetnik Pavel meje poklical in prosil, naj te¬ ga mladeniča popeljem k tebi, kteri ima nekaj s teboj govoriti. 19. In jezernik ga prime za roko in odide na stran, in vpraševal je: Kaj je, kar mi imaš povedati? 20. Pa reče: Judje so se dogovorili, da te bodo prosili, da bi jutri pri¬ peljal Pavla v zbor, kakor da bi hoteli kaj natanj¬ čnijega izprašati za-nj. 21. Ti jih pa ne poslu¬ šaj ; kajti zalezuje ga iz¬ med njih več kakor štiri¬ deset m<5ž, kteri so se zarotili, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne umore; in sedaj so pri¬ pravljeni, in čakajo tvo¬ jega odgovora. 22. Tedaj jezernik mla¬ deniča odpusti, naročivši mu, naj nikomur ne pove, da si mi to naznanil. 23. In poklicavši dva stotnika, reče: Pripravita dve sto vojakov, da pojde¬ jo do Cezareje, in sedem¬ deset konjikov, in dve sto strelcev, po tretjej uri noči; 24. In pripeljejo naj ži¬ vino, da Pavla posade in zdravega pripeljejo k Fe¬ liksu, poglavarju. 25. In napiše pismo, kte- ro se je tako-le glasilo: 26. Klavdij Lizija po¬ zdravlja častitega pogla¬ varja Feliksa. 27. Tega moža so Judje zgrabili, in hoteli so ga umoriti; ali prišel sem z vojsko, in otel sem ga, ko DEJANJA APOSTOL. 23. 24. 309 sem zvedel, da je Rim¬ ljan. 28. Hoteč pa zvedeti vzrok, za kaj ga tožijo, peljal sem ga v njih zbor. 29. In našel sem, da ga tožijo za vprašanja njih. postave, da pa nima nobene krivice, za ktero bi bil vreden smrti ali vezi. 30. Ko mi se je pa na¬ znanil naklep, kterega so kovali Judje zoper tega moža, poslal sem precej k tebi, sporočivši tudi tožnikom, naj pred teboj povedč, kar imajo zoper njega. Zdrav! 31. Tedaj so vojaki, ka¬ kor jim se je bilo naroči¬ lo, Pavla vzeli in odpe¬ ljali po noči v Antipatrido. 32. A drugi dan so se vrnili v grad, pustivši ko- njike, da so šli ž njim. 33. Ti pa, ko so prišli v Cezarejo, oddali so pismo poglavarju, in postavili so Pavla pred-nj. 34. Poglavar pa, ko je prebral in vprašal, iz kte- re dežele da je, in je zve¬ del, da iz Cilicije: 35. Zaslišal te bom, reče, kedar tudi tožniki tvoji pridejo. In ukazal je, naj ga varujejo v dvo¬ ru Herodovem. XXIV. POGLAVJE. V Crez pet dni pa snide veliki duhoven Ananija s starešinami in govorni¬ kom nekim Tertulom; in ti pridejo pred poglavarja zoper Pavla. 2. Ko je bil pa pokli¬ can, začne tožiti Tertul, govoreč: 3. Da imamo veliko mi¬ ru po tebi, in pravice in sreče, ktere se narodu temu gode po tvojej pre¬ vidnosti, vselej in povso- di, častiti Feliks! spreje¬ mamo z vso hvaležnostjo. 4. Ali da ti ne bom dalje nadlegoval, prosim, da bi nas poslušal ob kratkem po svojej dobroti. 5. Našli smo namreč te¬ ga človeka, daje kuga, in budi punt zoper vse Jude po vsem svetu, in je vod¬ nik ločinki Nazaretskej, 6. Kteri je izkusil tudi tempelj oskruniti; ktere¬ ga smo tudi zgrabili in 310 DEJANJA A po svojej postavi hoteli soditi; 7. Ali prišel je Lizija je- zernik, ter gaje z veliko silo iz rok naših odpeljal, 8. Ukazavši tožnikom njegovim, naj gremo k tebi; od njega boš mogel sam, ko izprašaš, vse to zvedeti, za kar ga mi to¬ žimo. 9. Pritrdili pašo tudi Jud¬ je, govorec, da je to tako. 10. Pavel pa odgovori, ko mu je poglavar na¬ mignil, da naj govori: Ker vem, da si veliko let sem sodnik temu narodu, odgovarjal bom to, kar se mene tiče, toliko srčneje: 11. Ko lahko zveš, da ni več kakor dvanajst dni, kar sem prišel molit v! Jeruzalem. 12. In niso me našli j v tempeljnu, da bi se bil s kom prepiral ali da bi bil napravljal hrup med ljudstvom, ne po shaja¬ liščih, ne po mestu; 13. In tudi izkazati ne morejo, za kar me sedaj tožijo. 14. To ti pa priznavam, da po poti, ktero imenu- POSTOL. 24. jejo ločinko, tako služim Boga očakov, verovaje vse, kar je po postavi in v prerokih pisano, 15. Upanje imajoč na Boga, kterega tudi oni sami čakajo, da bo vsta¬ janje mrtvim, pravičnim in nepravičnim. . 16. V tem si pa sam pri¬ zadevam, da bi brezma¬ dežno vest imel pred Bogom in ljudmi vseg- dar. 17. Crez več pa let sem prišel miloščino delit na¬ rodu svojemu in daritve; 18. Pri tem so me našli očiščenega v tempeljnu, ne z ljudstvom ne s hru¬ pom, neki Judje iz Azije, 19. Kteri bi imeli pred- te priti in tožiti, če kaj imajo zoper mene. 20. Ali naj tl sami po¬ vedo, če so našli krivico na meni, ko sem stal pred zborom; 21. Bazen za voljo tega edinega glasu, s kterim sem zavpil, stoječ med njimi: Za voljo vstajanja mrtvih me sodite danes. 22. Slišavši pa to Feliks, odloži jim, na tanko ve- DEJANJA APOSTOL. 24. 25. 311 XXV. POGLAVJE. doč, kar ta pot zadeva, in reče: Kedar Lizija Je¬ zernik snide, razsodil bom vašo stvar. 23. In ukazal je stotni¬ ku, da se ima Pavel va¬ rovati, in da naj se niko¬ mur od njegovih ne brani streči mu ali dohajati k njemu. 24. A črez nekaj dni pride Feliks z Družilo ženo svojo, ktera je bila Judinja, in pokliče Pavla, in slišal ga je o veri v Kristusa. 25. Ko je pa govoril on o pravici in zdržljivosti in prihodnjej sodbi, upla- ši se Feliks, in odgovori: Za sedaj pojdi; a kedar! bom prigoden čas imel, poklical te bom. 26. Zraven se je pa tudi nadejal, da mu bo Pavel dal denarja, da bi ga iz¬ pustil; za to ga je tudi pogostoma klical in se razgovarjal ž njim. 27. Ko ste se pa izpol¬ nili dve leti, prejme Fe¬ liks nastopnika Porcija Pesta; hoteč pa Feliks Judom ugoditi, pustil je Pavla zvezanega. Fest torej, ko je bil prišel v deželo, izšel je črez tri dni' iz Cezareje v Jeruzalem. 2. In prišli so k njemu veliki duhovni in prvaki Judovski zoper Pavla, in prosili so ga, 3. Iskajoč milosti zoper njega, da bi ga poslal v Jeruzalem, in zalezovali so, da bi ga umorili na poti. 4. Fest pa odgovori, da se Pavel varuje v Ceza- reji, in da on sam kmalu pojde tj e; 5. Kteri torej od vas morejo, reče, naj z menoj snidejo, in če je kakošna krivica na tem možu, naj ga tožijo. 6. In prebivši med nji¬ mi ne več kakor deset dni, snide v Cezarejo, in drugi dan sede na so¬ dišče , in ukaže Pavla pripeljati. 7. Ko ga pa pripeljejo, obstopijo ga Judje, kteri so prišli iz Jeruzalema, in prinašali so zoper Pavla mnoge in težke krivice, 312 DEJANJA APOSTOL. 25. kterih niso mogli izka¬ zati, 8. Ko se je Pavel zago¬ varjal: Nič se nisem pre¬ grešil ne zoper postavo Judovsko, ne zoper tem¬ pelj, ne zoper cesarja. 9. Pest pa, koteč Judom ugoditi, odgovori Pavlu in reče: Hočeš iti gor v Jeruzalem, da te tam so¬ dim za to? 10. Pavel pa reče: Na cesarjevem sodišči sto¬ jim, kjer me je treba so¬ diti; Judom nisem nobe¬ ne krivice storil, kakor tudi ti dobro veš. 11. Kajti če sem kriv, in sem kaj smrti vrednega storil, ne branim se u- mreti; če pa nič tega ni, česar me dolže, ne more me nihče njim izdati. Na cesarja se sklicujem. 12. Tedaj Pest, pogovo- rivši se z zborom, reče: Na cesarja si se sklical, k cesarju pojdeš. 13. Ko je pa minulo ne¬ koliko dni, prideta Agri- pa kralj in Bernika v Ce- zarejo pozdravljat Pesta. 14. Ko sta se pa več dni tam mudila, pove Fest kralju zadevo Pavlovo, govoreč: Nekega moža je pustil Feliks v ječi, 15. Za voljo kterega so, ko sem bil v Jeruzalemu, prišli k meni veliki du¬ hovni in starešine Judov¬ ski, proseč, naj ga obso¬ dim; 16. Kterim sem odgo¬ voril, da ni navada pri Bimljanih, da bi se izdal kakošen človek na smrt, dokler obtoženi nima pred licem tožnikov, in ne prejme mesta, da se zagovarja za krivico. 17. Ko so se torej tu sesli, sedel sem brez vse¬ ga odlašanja drugi dan na sodišče, in ukazal sem moža pripeljati; 18. Kogar tožniki sto*- ječ tam, niso nobene ta- košue krivice očitali, ka- koršnih sem pričakoval jaz; 19. Nego nekošna vpra¬ šanja o svojej praznej veri so imeli zoper njega, in o nekošnem Jezusu, kteri je umrl, za kogar je Pavel trdil, da živi. 20. Jaz pa, ne vedoč, kaj bi na to vprašanje DEJANJA APOSTOL. 25. 26. 313 odgovoril, rekel sem, ako bi hotel iti v Jeruzalem, in tam sojen biti za to. 21. Ko se je pa Pavel oglasil, da naj ga varuje¬ mo do Avgustove sodbe, ukazal sem ga varovati, dokler ga ne pošljem k cesarju. 22. Agripa pa Pestu re¬ če: Kad bi tudi jaz tega človeka slišal. On pa: Jutri, reče, ga boš slišal. 23. Drugi dan pa, ko je prišel Agripa in Bernika z veliko slavo, in sta vstopila v sodnišnico, z Jezerniki in najimenitni- jimi mestnimi možmi, in je bil Fest ukazal, pripe¬ ljejo Pavla. 24. In Pest reče: Agri¬ pa kralj, in vsi možje, kteri ste tu z nami! vi¬ dite tega, za voljo ktere- ga me je vsa množica Judov nadlegovala v Je¬ ruzalemu in tu, kričeč, da ne sme živeti več. 25. Jaz pa, ko sem spo¬ znal, da ni nič smrti vred¬ nega storil, in se je tudi on sam sklical na cesarja, sklenil sem ga poslati; 26. Za kterega nimam kaj gotovega pisati go¬ spodarju: za to sem ga pripeljal pred vas, in zla¬ sti pred tebe, kralj Agri¬ pa, da bom, ko se izpraša, imel kaj pisati. 27. Kajti neumno mi se zdi poslati zvezanega, krivice pa njegove ne na¬ znaniti. XXVI. POGLAVJE. Agripa pa Pavlu reče: Dopušča ti se, da sam za¬ se govoriš. Tedaj se je Pavel zagovarjal, stegniv- ši roko: 2. Srečnega se štejem, kralj Agripa, da se imam danes pred teboj zago¬ varjati, za vse, česar me Judje dolže: 3. Zlasti, ker vem, da poznaš vse šege in pre¬ pire, kteri so med Judi: za to te prosim, da bi me potrpežljivo poslušal. 4. Življenje torej moje od mladosti, kakošno je bilo od začetka med na¬ rodom mojim v Jeruzale¬ mu, vedč vsi Judje, 5. Poznajoč me od za¬ četka (če hočejo pričati), 314 DEJANJA APOSTOL. 26. da sem po najostrejšej ločinki vere naše živel ko Farizej. 6. In sedaj stojim pred sodbo za voljo upanja obljube, ktero je obljubil Bog očetom našim; 7. Ktero dvanajsteri ro¬ dovi naši, služeč Bogu noč in dan, upajo doseči. Za voljo tega upanja sem, kralj Agripa! tožen od Ju¬ dov. 8. Kaj? Neverjetno vam se zdi, da Bog mrtve obu¬ ja? 9. Tudi jaz sem sicer menil, da moram zoper ime Jezusa Nazarečana veliko nasprotnega sto¬ riti; 10. Kar sem tudi storil v Jeruzalemu, in veliko svetih sem jaz v ječe zaprl, ko sem bil od veli¬ kih duhovnov oblast pre¬ jel. In ko so jih morili, pristajal sem na sodbo. 11. In po vseh shajali¬ ščih sem jih pogosto mu¬ čil in silil preklinjati: in neizmerno sem divjal zoper nje, in preganjal sem jih tudi noter do vnanjih mest, 12. In ko sem za tega voljo šel v Damask z oblastjo in dovoljenjem od velikih duhovnov: 13. O poldne na potu sem videl, kralj, z neba luč svetlejšo od svetlobe solnčne, ktera je obsijala mene in tiste, kteri so bili z menoj. 14. In ko smo vsi padli na zemljo, slišal sem glas, da mi pravi v He¬ brejskem jeziku: Savel! Savel! kaj me preganjaš? Težko ti je proti ostnu brcati. 15. Jaz sem pa rekel: Kdo si, Gospod? On pa reče: Jaz sem Jezus, kte- rega ti preganjaš. 16. Ali vstani in stopi na noge svoje; za to nam¬ reč sem ti se prikazal, da te naredim za služabnika in pričo tega, kar si videl, in tega, v čemer ti se bom pokazoval; 17. In otel te bom od ljudstva in poganov, med ktere te sedaj pošiljam, 18. Da jim odpreš oči, da se izpreobrnejo od te¬ me k luči, in od oblasti sa¬ tanove k Bogu: da prej- DEJANJA APOSTOL. 26. 315 mč odpuščanje grehov, in delež med svetimi po ve¬ ri, Mera je v mene. ' 19. Za to, kralj Agripa! nisem bil nepokoren ne- beškej prikazni, 20. Nego sem najprej tem, kteri so v Damasku in v Jeruzalemu, in po vsej deželi Judejskej, a po tem poganom oznanil, naj se spokore in izpre- obrnejo k Bogu, delajoč vredna dela pokore. 21. Za tega voljo so me Judje v tempeljnu zgra¬ bili in izkusili z rokami umoriti. 22. Ali dobivši pomoč, kteraje od Boga, stojim do današnjega dne, in pri¬ čam malim in velikim, ne govoreč nič drugega ne¬ go, kar so govorili pre¬ roki, da se bo zgodilo, in Mojzes: 23. Da bo Kristus trpel, in da bo, prvi iz vstaja¬ nja mrtvih, luč oznanje¬ val narodu in poganom. 24. Ko je pa to odgo¬ varjal, reče Pest z moč¬ nim glasom: Mešaš se, Pavel! Velika učenost tvoja ti jemlje um. 25. On pa reče: Ne me¬ šam se, vrli Fest, nego besede resnice in razum¬ nosti govorim. 26. Saj ve za to kralj, pred kterim tudi svobod¬ no govorim; ne verujem namreč, da bi mu bilo od tega kaj neznano: kajti to se ni godilo v kotu. 27. Veruješ, kralj Agri¬ pa, prerokom? Vem, da veruješ. 28. Agripa pa Pavlu re¬ če: Malo, pa me boš pre¬ govoril, da Kristjan po¬ stanem. 29. Pavel pa reče: Želel bi od Boga, da, bodi si malo ali veliko, da ne bi samo ti, nego tudi vsi, kteri poslušajo danes, ta- košni bili, kakoršen sem tudi jaz, razen vezi teh. 30. In ko je to izgovoril, vstane kralj in poglavar, in Bernika, in kteri so ž njimi sedeli; 31. In ko so bili na stran odšli, razgovarjali so se, govoreč: Ta človek ni nič smrti ali vezi vrednega storil. 32. Agripa pa Pestu reče: Izpustil bi se lahko 316 DEJANJA APOSTOL. 26. 27. ta človek, da se ni sklical na cesarja. XXVII. POGLAVJE. Kakor je bilo pa skle¬ njeno, da se imamo po morji odpeljati v Italijo, izročili so Pavla in nekaj drugih jetnikov stotniku, po imenu Juliju, od ce¬ sarske trume. 2. In stopivši na ladjo Adramitsko, da se pope¬ ljemo poleg Azijskih kra¬ jev, odrinili smo; in bil je z nami Aristarh Mace- donec iz Soluna. 3. In drugi dan smo prišli v Sidon. In Julij je priljudno ravnal s Pav¬ lom, in dovolil mu je k prijateljem iti in dati si postreči. 4. In ko smo odtod odrinili, peljali smo se za Ciprom, ker so nam bili vetrovi nasproti. 5. In ko smo morje, kte- ro je medCilicijo inPam- filijo, prepluli, prišli smo v Miro Licijsko. 6. In tu je našel stotnik ladjo Aleksandrijsko, kte- ra je jadrala v Italijo, in del nas je va-njo. 7. Ko smo se bili pa mnogo dni počasi vozili, in komaj proti Gnidu pri¬ šli, ker nam veter ni dal, dopluli smo pod Kret pri Salmonu. 8. In komaj se vozeč mimo njega, prišli smo v neki kraj, kteri se ime¬ nuje Dobro Pristanišče, poleg kterega je bilo bli¬ zu mesto Laseja. 9. Ko je bilo pa veliko časa prešlo, in je bila vožnja že nevarna, ker je uže tudi post minul, opo¬ minjal je Pavel, 10. Govoreč jim: Možje! vidim, da hoče vožnja z nevoljo in veliko izgubo biti, ne le za blago in ladjo, nego tudi za živ¬ ljenje naše. 11. Ali stotnik je krmar¬ ju in gospodarju ladje bolj verjel, nego temu, kar je Pavel pravil. 12. In ker pristanišče ni bilo pripravno za zimo- vanje, sklenili so skoro vsi, odpeljati se odtod, ne bi li kako mogli priti do Fenike, da bi prezimili DEJANJA APOSTOL. 27. 317 v pristanišči Kretskem, ktero gleda proti jugu in zahodnjemu severju. 13. Ko je pa jug po¬ tegnil, misleč, da bodo namen dosegli, odrinili so, in peljali so se blizu ob Kretu. 14. Ali ne dolgo po tem se vzdigne njemu na¬ sproti vihar vrtinec, kteri se imenujeVzhodnji sever. 15. Ko je pa ladjo za¬ neslo, in se ni mogla ve¬ tru upirati, izročili smo jo valovom, in nosili so nas. 16. Ko nas je pa pod neki otočič, kteri se ime¬ nuje Klavda, zaneslo, ko¬ maj smo mogli zadržati čolnič; 17. In ko so ga vzdigni¬ li, poslužili so se pripo¬ močkov, in ovili so ladjo; in boječ se, da ne bi na kleče zadeli, spustili so jadra, in tako so se pe¬ ljali. 18. Ko nas je pa vihar hudo metal, izmetavali so drugi dan. 19. In tretji dan smo s svojimi rokami ladij no orodje izmetali. 20. Ko se pa ne solnce ! ne zvezde niso pokazale več dni, in ni majhena burja pritiskala, izginilo je uže vsako upanje, da bi se oteli. 21. In ko se uže dolgo časa ni jedlo, tedaj Pavel, stoječ sredi njih, reče: Imeli bi bili, o možje! poslušati me in ne odri- | niti od Krete, in obvaro- I vati se te nevolje in iz¬ gube; 22. A sedaj vas opomi¬ njam, da bodite srčni: kajti nobeno življenje od vas se ne bo izgubilo, razen ladja. 23. Prikazal mi se je namreč to noč angelj Božji, kogar sem, in komur služim, 24. Govoreč: Ne boj se, Pavel! pred cesarjem imaš stati; in glej, poda¬ ril ti je Bog vse, kteri se peljejo s teboj. 25. Za to bodite srčni, možje! ker verujem Bogu, da se bo tako zgodilo, ka¬ kor mi je bilo rečeno. .26. Imamo pa na neki otok naleteti. 27. Ko je pa štirinajsta noč prišla, in smo se vo- 318 DEJANJA APOSTOL. 27. žili po Jadranskem morji, okoli polnoči' zdelo se je mornarjem, da jim se bli¬ ža neki kraj. 28. In izmerivši globo¬ čino, najdejo dvajset sež- njev; a ko so malo dalje prišli, in so zopet izmerili globočino, našli so pet¬ najst sežnjev. 29. In boječ se, da ne bi na skalnata mesta naleteli, vrgli so s krma štiri mačke, in želeli so, da bi se dan naredil. 30. Ko so pa mornarji gledali pobegniti iz ladje, in so spustili čolnič v morje, z izgovorom, ka¬ kor da hočejo s pred¬ njega konca mačke spu¬ stiti, 31. Keče Pavel stotniku in vojakom: Če ti ne ostanejo v ladji, to se vi oteti ne morete. . 32. Tedaj so vojaki od¬ sekali vrvi čolniču, in pu¬ stili so, daje izpadel. 33. A ko seje uže danilo, prosil je Pavel vse, da naj vzemč jedi, govoreč: Šti¬ rinajsti dan je danes, kar čakate in živite brez jedi, ne vzemši ničesar. 34. Za to vas prosim, da vzemite jedi; kajti to je za vaše zdravje: ker niko¬ mur od vas ne bo las z glave spadel. 35. In ko je to rekel, vzel je kruh, in zahvalil je Boga pred vsemi; in prelomivši, jel je jesti. 36. Tedaj so vsi srčneji postali, in vzeli so tudi oni jedi. 37. Bilo nas je pa vseh duš na ladji dve sto šest in sedemdeset. 38. In ko so se nasitili jedi, olajšali so ladjo, iz- metavši žito v morje. 39. Ko se je pa zdanilo, niso poznali dežele; ugle¬ dajo pa neki zaliv, ki je imel breg, na kterega so mislili, ko bi mogli, iz¬ vleči ladjo. 40. In ko so bili mačke vzdignili, prepustili so lad¬ jo morju, odvezavši ob enem vrvi krmil; in raz¬ peli so prednje jadro po vetru, in vozili so se proti bregu. 41. Ko so pa naleteli na kraj, kteri j e imel po obeh straneh morje, zaudarili so z ladjo ob peč; in DEJANJA APOSTOL. 27. 28. 319 prednji konec se je nasa¬ dil in je ostal trd, a krm se je razbijal od sile valovja. 42. Vojaki pa so se do¬ govorili, da bodo jetnike pomorili, da ne bi kdo izplaval in pobegnil. 43. Stotnik pa, hoteč Pavla ohraniti, prepove njih naklep, in ukaže, naj tisti, kteri znajo plavati, najprej izkočijo in izidejo na zemljo; 44. Dragi pa nekteri na deskah, nekteri pa na ko¬ sovih od ladje: in tako se je zgodilo, da so vsi živi izšli na zemljo. XXVIII. POGLAVJE. In ko so se bili oteli, tedaj so spoznali, da se otok imenuje Melita. 2. Divjaki pa so nam iz¬ kazovali ne majheno ljud- milost; kajti naložili so grmado, in sprejeli so nas vse, za dež, ki je šel, in za mraz. 3. Ko je pa zgrabil Pa¬ vel kup hoste, in je del na ogenj, izide gad od vročine, in obesi mu se za roko. 4. Ko so pa videli divja¬ ki, da mu visi zver na roki, govorili so med se¬ boj: Gotovo je ta človek ubijavec, kterega, otetega iz morja, pravica mašče- vavka ne pusti živeti. 5. On pa otrese zver na ogenj, in nič hudega mu se ni zgodilo. 6. Oni so pa čakali, da bo otekel ali h krati padel in umrl. Ko so pa dolgo čakali, in so videli, da mu se nič hudega ne zgodi, premenili so se, in pravili so, da je Bog. 7. Okoli tega kraja pa so bile pristave poglavarja otoka, po imenu Publija, kteri nas je sprejel in tri dni prijazno gostil. 8. Zgodi se pa, da je oče Publijev od mrzlice in griže bolan ležal: k temu Pavel vnide, in mo- livši, položi na-nj roke, in uzdravil ga je. 9. In ko se je to zgodilo, dohajali so tudi drugi, kteri so imeli bolezni na otoku, in ozdravljali so se; 10. Kteri so nas tudi z velikimi častmi častili, in ko smo odšli, naložili so, kar je bilo potreba. 320 DEJANJA APOSTOL. 28. 11. A po treh mesecih smo se odpeljali na ladji Aleksandrijske]’, ktera je bila prezimila na otoku, in je imela znamenje Dvojčekov. 12. In pripeljavši se v Sirakuz, ostali smo tu tri dni. 13. Odtod smo se okoli peljali, in prišli smo v Re¬ gijo, in ko je en dan po¬ tem potegnil jug, prišli smo drugi dan v Puteole. 14. Tu smo našli bratov, in prosili so nas, naj bi pri njih prebili sedem dni; in tako smo prišli v Rim. 15. In odtod, ko so brat¬ je slišali za nas, izšli so nam naproti noter do A- gapijevega Trga in Treh Krčem; in ko jih je videl Pavel, zahvalilje Boga, in napolnil se je zaupanja. 16. Ko smo pa prišli v Rim, izročil je stotnik jetnike vojvodu; a Pavlu se je dovolilo prebivati, kjer sam hoče, z voja¬ kom, kteri ga je varoval. 17. Zgodi' pa se po treh dneh, da skliče Pavel prvake Judovske; in ko so se sešli, govoril jim je: Možje bratje! da si ravno jaz ničesar nisem storil zoper narod ali še¬ ge očetovske, vendar so me zvezanega iz Jeruza¬ lema izročili v roke Rim¬ ljanom; 18. Kteri so me, zasli- šavši me, hoteli izpustiti, za to, ker ni bilo nobene smrtne krivice na meni. 19. Ko so se pa Judje ustavljali, prisiljen sem bil sklicati se na cesarja,, ne kakor da bi narod svoj imel za kaj tožiti. 20. Za voljo tega torej vzroka sem vas poklical, da bi vas videl in ogovo¬ ril; kajti za voljo upanja Izraelovega sem okovan v to verigo. 21. Oni mu pa rekč: Mi nismo ne pisem za-to pre¬ jeli iz Judeje, in tudi no¬ beden izmed bratov ni prišel, da bi sporočil ali govoril kaj o tebi hudega. 22. Prosimo pa slišati od tebe, kaj da misliš; kajti za to ločinko nam je znano, da jej sepovso- di zoper govori. 23. In ko so mu odlo- DEJ. AP. 28. LIST RIMLJ. 1. 321 čili dan, prišlo jih je k njemu v stanovanje veli¬ ko; kterim je razlagal, prieevaje, kraljestvo Bož¬ je, in izkazujoč jim to, kar se dotiče Jezusa, iz postave Mojzesove in pre¬ rokov, od zore do mraka. 24. In nekteri so vero¬ vali temu, kar jim je pra¬ vil, a nekteri niso verovali. 25. In ker niso bili ene misli med seboj, odhajali so, ko je rekel Pavel eno besedo: Dobro je povedal sveti Duh po Izaiji prero¬ ku očetom našim, 26. Govoreč: „Pojdi k temu ljudstvu in reci: S sluhom boste slišali, in ne boste umeli; in z očmi' boste gledali, in ne boste videli. 27. Kajti okamenelo je j srce temu ljudstvu, in z j ušesi težko slišijo, in oči' ! svoje so zatisnili: da ne bi kako z očmi' videli, in z ušesi slišali, in s srcem umeli in izpreobrnili se, ter bi jih uzdravil.“ 28. Bodi vam torej zna¬ no, da se je poganom po¬ slalo zveličanje Božje: oni bodo tudi poslušali. 29. In ko je to povedal, odšli so Judje, in imeli so mnogo prepira med seboj. 30. Ostal je pa Pavel celi dve leti v svojem najetem stanovanji, in sprejemal je vse, kteri so dohajali k njemu, 31. Oznanjujoč kralje¬ stvo Božje, in učeč to, kar je Gospoda Jezusa Kristusa, z vso srčnostjo, in nikdor mu ni branil. PAVLAAPOST. LIST RIMLJANOM. I. POGLAVJE. Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apo- stelj, odločen za evangelj božji, 2. (Kteregajenaprej ob¬ ljubil po prerokih svojih v pismih svetih,) 3. O svojem sinu, (ro¬ jenem iz semena Davido¬ vega po mesu, 21 322 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 1. 4. Potrjenem za sinabož- jega v moči z duhom sve¬ tosti po vstajanji mrtvih,) Jezusu Kristusu, gospodu našem, 5. (Po kterem smo pre¬ jeli milost in aposteljstvo na poslušnost vere med vsemi pogani za ime nje¬ govo, 6. Med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kri¬ stusa,) 7. Vsem kteri so v Rimu, ljubljenim božjim, pokli¬ canim svetim, milost vam in mir od boga očeta na¬ šega in gospoda Jezusa Kristusa. 8. Najprej se pa zahva¬ ljujem bogu svojemu po Jezusu Kristusu za vse vas, da se vera vaša ozna¬ nja po vsem svetu; 9. Kajti priča mi je bog, kteremu služim v duhu svojem v evangelji sina njegovega, da se vas ne¬ prenehoma spominjam, 10. Vsegdar v svojih mo¬ litvah proseč, da bi se mi kako uže posrečilo v volji božjej priti k vam. 11. Kajti močno želim videti vas, da bi vam dal kakošen duhovni dar za potrjenje vaše; 12. A to je, da se skup porazveselimo z vami s skupno vero, vašo in mojo. 13. Ne čem pa, bratje, da bi ne vedeli, da sem mnogi krat namenil priti k vam, (pa sem bil zadržan noter do sedaj,) da bi kakošen sad dobil tudi med vami, kakor tudi med drugimi pogani. 14. Grkom in pa div¬ jakom, modrim in pa ne¬ umnim sem dolžnik. 15. Tako, kar se mene tiče, voljen sem tudi vam, kteri ste v Rimu, evangelj oznaniti. 16. Kajti ne sramujem se evangelja Kristusovega, ker je moč božja na zve¬ ličanje vsakemu, kteri ve¬ ruje, Judu pa najprej in Grku. 17. Ker se pravica božja v njem razodeva iz vere v vero, kakor je pisano: „A pravični bo od vere živel." 18. Kajti razodevase jeza božja z neba na vsako ne- pobožnost in krivico ljudi, kteri resnico v krivici za¬ držujejo; PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 1. 323 19. Kajti kar je znano za boga, očitno je med njimi, ker jim je bog razodel. 20. Ker kar se na njem ne more videti, to se od ustvarjenja sveta opaža in vidi na delili: nj egova več¬ na moč in božanstvo, da jih ni moči zagovaijati. 21. Kajti spoznavšiboga, niso ga kakor boga posla- vili niti mu zahvalili, nego zmelo se jim je v njih mislih in potamnelo je njih nerazumno srce. 22. Izdajajoč se za modre, ponoreli so, 23. In premenili so slavo netrohljivega boga s po¬ dobo obraza trohljivega človeka in ptic in četve- ronogik živali in lazečih zverin. 24. Za to jih je tudi izro¬ čil bog v željah src v ne¬ čistost, da se skrunijo nijh telesa med njimi samimi; 25. Kteri so premenili resnico božjo v laž in so izkazali večo čast in službo stvoru nego stvarniku, kte¬ ri je blagoslovljen na veke. Amen. 26. Zato jih je izročil bog v sramotne strasti, kajti njih ženske so premenile naravno upotrebljevanje v protinaravno, 27. A enako so tudi mož- ki, zavrgši naravno upo¬ trebljevanje ženske,unetili se v svojej želji eden za drugega, možki z možkimi sram počinjaje in zaslu¬ ženo plačo svoje zmote na sebi samih prejemaje. 28. In kakor niso odo¬ brili, boga imeti v spo¬ znanji, izročil jih je bog popačenej pameti, da so delali, kar ni spodobno, 29. Ter so bili napolnjeni vsake krivice, kurbarstva, malopridnosti, lakomno¬ sti, hudobnosti, polni za¬ visti, ubojstva, prepira, zvijače, zlobnosti; 30. Prišepetovavci, obre- kovavci, zaničevavci boga, grozovitniki, Ošabniki, ba¬ hači,izmišlj evavci hudega, roditeljem nepokorni; 31. Nerazumni, ne držeči zaveze, brez ljubezni, ne¬ spravljivi, nemilostni; 32. Kteri, če ravno so spoznali božjo pravico, da so, kteri taka dela delajo, vredni smrti, ne samo to delajo, nego tudi privo- 21 * 324 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 1. 2. ljujejo na to s temi, Meri to delajo. II. POGLAVJE. Za to se ne moreš zago¬ varjati, o človek vsak, Meri koli sodiš; kajti v čemer sodiš drugega, sebe sa¬ mega obsojaš, ker ravno tisto delaš, kteri sodiš. 2. Vemo pa, da sodba božja prihaja po resnici na te, kteri taka dela delajo. 3. Jeli .pač misliš to, o človek, kteri sodiš tiste, kteri taka dela delajo, a to delaš, da boš ti ubežal sodbi božjej? 4. Jeli bogastvo njegove dobrote in prizanesljivosti in potrpljivosti zaničuješ, ne vedoč, da te dobrota božja na spokornost vodi? 5. S svojo trdovratnostjo pa in z nepokornim srcem spravljaš sebi samemu je¬ zo za dan jeze in razodet¬ ja pravične sodbe boga, 6. Kteri bo dal vsakemu po njegovih delih: 7. Tistim namreč, kteri s stanovitnostjo v dobrem delu slavo in čast in ne- trohljivost iščejo, večno življenje; 8. A prepirljivim in res¬ nici nepokornim, krivici pa pokornim, srd in jezo. 9. Stiska in zadrega na vsako dušo človeka, kteri hudo dela, najprej pa na Juda in Grka; 10. A slava in čast in mir vsakemu, kteri dobro dela, najprej pa Judu in Grku; 11. Ker bog ne gleda,- kdo je kdo. 12. Kajti kteri koli so brez postave pregrešili, brez postave bodo tudi poginili, in kteri koli so v postavi pregrešili, po po¬ stavi se bodo sodili, 13. (Kajti kteri poslušajo postavo, nisopravičnipred bogom, nego kteri po po¬ stavi delajo, opravičili se bodo. 14. Ker kedar pogani, kteri nimajo postave, po naravi, kar je postavno, delajo, ti so ne imajoč po¬ stave, sami sebi postava; 15. Kteri kažejo, da je delo po postavi zapisano vnjih srcih, kerjimje vest za pričo in se misli med seboj tožijo ali tudi zago¬ varjajo), 16. Na dan, kedar bo so- PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 2. 3. 325 dil bog skrivnosti ljudske, poleg mojega evangelja po Jezusu Kristusu. 17. Glej ti imaš ime Jud iu naslanjaš se na postavo in hvališ se z bogom, 18. In poznaš voljo in izbiraš, kar je bolje, ker si naučen od postave, 19. In si sam prepričan, da si vodnik slepih, svet¬ lost tistih, kteri so vi mraku, 20. Podučevavec neraz¬ umnih, učitelj neučenih, imajoč obrazec znanja in resnice v postavi 21. Kteri torej učiš dru¬ gega, sebe line učiš? kteri j oznanjaš, naj se ne krade, j kradeš? 22. Kteri govoriš, naj se ne prešestuje, prešestuješ? j kteri odurjaš malike, sve- | tišče okradaš? 23. Kteri se hvališ s po¬ stavo, s prestopom posta¬ ve bogu nečast delaš? 24. „Ker se ime božje j po vas preklinja med po¬ gani,” kakor je pisano. 25. Obreza je res da has- novita, če po postavi de¬ laš; če si pa prestopnik postave, postala je tvoja obreza neobreza. 26. Če torej obreza pra¬ vice postave varuje, ne bo li se njegova neobreza za obrezo vzela? 27. In sodila bo neobre¬ za od narave, ktera po¬ stavo izpolnjuje, tebe s črko in obrezo prestopnika postave. 28. Kajti ni Jud, kteri je po zvunanjem Jud, tudi ni obreza, ktera je izvunaj na mesu, 29. Nego to je Jud, kteri je iznotraj, in obreza srca v duhu, ne v črki, to je obreza; komur hvala ne od ljudi, nego od boga. III. POGLAVJE. Kaj ima torej Jud obil¬ neje? ali kaj hasni obre¬ za? 2. Mnogo, vsakakor; kajti prvič zaupali mu so se izreki božji. 3. Pa kaj, če niso vero¬ vali nekteri? bo li njih ne¬ vera vero božjo odpravila? 4. Bog ne daj! nego bog naj bo resničen, a vsak človek lažnjivec, kakor je pisano: „Da se opravičiš 326 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 3. v svojih besedah in zma¬ gaš, kedar te bodo sodili.“ 5. Če pa naša krivica božjo pravico potrjuje, kaj porečemo? da je nepravi¬ čen bog, kedar se jezi? Po človeku govorim. 6. Bog ne daj! ker kako bo sodil bog svet? 7. Kajti če se resnica božjavmojej lažipoobilša na njegovo slavo, za kaj bi bil še tudi jaz kakor grešnik sojen? 8. In ne smemo li, (kakor kriče na nas in pravijo nekteri, da mi govorimo), storiti hudo, da pride do¬ bro? Teh le čaka pravična sodba. 9. Kaj torej? jeli smo bolji? nikakor; kajti prej smo dokazali, da so Judje in pa Grki vsi pod gre¬ hom, 10. Kakor je pisano: „Da ni pravičnega ne enega; 11. Ni ga, kteri bi bil razumen, ni ga, kteri bi iskal boga. 12. Vsi so se uganili, ob enem so se izpridili; ni ga, kteri bi delal dobro, ni ga le enega ne." 13. »Grob odprt je njih grlo, s svojimi jeziki go- ljufno govore; „kačjistrup je pod njih ustnicami. l! 14. „Njih usta so polna kletve in grenkobe.“ 15. „Hitre so njih noge, da kri prelij 6.“ 16. „Potrtje in nadloga je na njih potih." 17. „In poti mira niso spoznali. 1 ' 18. „Ni straha božjega pred njih očrni." 19. Vemo pa, da vse, kar postava govori,govori tem, kterisovpostavi,dase vsa¬ ka usta zamaše in kriv postane ves svet bogu; 20. Kajti iz del postave se ne bo opravičilo nobeno meso pred njim, ker skozi postavo prihaja spoznanje greha. 21. Sedaj pa seje brez postave pravica božja po¬ kazala, spričevana od po¬ stave in prerokov. 22. A pravica božja z vero Jezusa Kristusa v vse in na vse, kteri verujejo, ker ga ni razločka; 23. Kajti vsi so pregrešili ter jim manjkaslavebožje, 24. In opravičujejo se daroma z njegovo milostjo PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 3. 4. 327 po odkupljenji v Jezusu Kristusu, 25. Kterega sije naprej odmenil bog zapomirjenje po veri v nj ego vej krvi, da pokaže svojo pravico z odpuščenjem prejšnjih grehov 26. V potrplenji božjem, da pokaže svojo pravico v sedanjem času, da je on pravičen in da opravičuje tega, kteri je iz vere Kri¬ stusove. 27. Kje je torej hvala? Zavrgla seje. Pokakošnej postavi? jeli del? ne, nego po postavi vere. 28. Mislimo torej, da se z vero opravičuje človek, brez del postave. 29. Jeli je bog samo Ju¬ dovski? jeli ni tudi po¬ ganski ? Da, tudi poganski. 30. Kajti eden je bog, kteri bo opravičil obrezo iz vere in neobrezo po veri. 31. Postavo torej odprav¬ ljamo z vero? bog ne daj! nego postavo stavimo. IV. POGLAVJE. Kaj torej porečemo, da je Abraham naš oče našel po mesu? 2. Kajti če se je Abra¬ ham iz del opravičil, ima hvalo, ali ne pri bogu. 3. Ker kaj pravi pismo ? »Veroval pa je Abraham in zaračunilo se mu je za pravico. “ 4. A tistemu, kteri dela, ne računi se plača po mi¬ losti, nego po dolgu; 5. Tistemu pa, kteri ne dela, a veruje v tistega, kteri opravičuje nepobož- nega, računi se njegova vera za pravico. 6. Kakor tudi David pra¬ vi, da je blago človeku, komur bog računi pravico brez del. 7. »Blagor jim, kterim so se odpustile nepostav- nosti in kterih grehi so se pokrili.” 8. »Blagor možu, ktere- mu ni zaračunil gospod greha. “ 9. Blago torej to le je v obrezi ali vneobrezi? Kajti pravimo, da seje zaraču- nila Abrahamu vera za pravico. 10. Kako torej se mu je zaračunila? kedar je bil v obrezi ali v neobrezi? 328 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 4. Ne v obrezi, nego v neob- rezi. 11. In prejelje znamenje obreze, pečat pravice vere, ktera je v neobrezi, da bi bil oče vseh, kteri verujejo v neobrezi, da bi se zara- čunilo tudi njim za pra¬ vico; 12. In da bi bil oče ob¬ reze ne samo tistim, kteri so iz obreze, nego tudi ti¬ stim, kteri hodijo po sto¬ pinjah vere v neobrezi očeta našega Abrahama; 13. Kajti ni se dala s postavo obljuba Abraha¬ mu alinjegovemu semenu, da bo dedič sveta, nego s pravico vere. 14. Ker če so dediči ti, kteri so iz postave, prazna je vera in brez veljave obljuba. 15. Kajti postava jezo napravlja, ker kjer ni po¬ stave, tudi ni prestopa. 16. Za to iz vere, da po milosti, da bi bila trdna obljuba vsakemu seme¬ nu, ne samo tistemu, ktero je iz postave, nego tudi tistemu, ktero je iz vere Abrahama, kteri je oče vseh nas, 17. (Kakor je pisano: „Za očeta mnogihnarodov sem te postavil.“) pred bogom, kteremu je vero¬ val, kteri oživlja mrtve in kliče to, kar ni kakor, daje. 18. Kteri je veroval na up proti upu, da postane oče mnogih narodov poleg rečenega: „Tako bo seme tvoje." 19. In ne oslabevši v veri ni premislil svojega telesa uže umrtvljenega, ker je imel blizu sto let, in mrt- vosti maternice Sarine. 20. A na obljubo božjo niposumnjil z nevero,nego ojačil se je v veri davši čast bogu, 21. In popolnoma pre- pričavši se, daje, kar je obljubil, mogoč tudi sto¬ riti. 22. Za to se mu je tudi zaračunilo za pravico. 23. Ali ni napisano samo za njega, da se mu je za¬ računilo; 24. Nego tudi za nas, kterim ima biti zaraču- njeno, kteri verujemo v ti¬ stega, kteri je obudil Je- PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 4. 5. 329 zusa gospoda našega iz mrtvili, 25. Kteri je bil dan za grehe naše in je vstal za opravičenje naše. V. POGLAVJE. Opravičivši se torej z vero, imamo mir z bogom po gospodu našem Jezusu Kristusu, 2. Po kterem smo tudi pristop dobili z vero v to milost, v kterej stojimo, in hvalimo se z upom slave božje. 3. Pa ne samo to, nego se tudi hvalimo v stiskah vedoč, da stiska potrplji- vost dela, 4. A potrpljivost izkuše¬ nost, izkušenost pa up, 5. A up ne osramočuje, ker je ljubezen božja izlita v srcih naših po duhu sve¬ tem danem nam. 6. Kajti Kristus je, ko smo mi še slabi bili, svoj čas za nepobožne umrl, 7. Ker bo težko kdo za pravičnega umiral, za do¬ brega lahko da se kdo drz¬ ne umreti. 8. Pokazuje pa bog svojo jljubezen do nas, daje, ko smo mi še grešniki bili, Kristus za nas umrl. 9. Mnogo bolje se bomo | torej, opravičivši se sedaj j v krvi njegovej, po njem ijeze rešili. 10. Kajti če smo se spra¬ vili z bogom s smrtjo nje¬ govega sina, dokler smo sovražniki bili, s tem bolje se bomo zveličali spravivši ' se v njegovem življenji. 11. Pa ne samo to, nego se tudi hvalimo z bogom po gospodu svojem Jezusu Kristusu, po kterem smo sedaj spravo dobili. 12. Zato kakorje po enem človeku greh na svet pri¬ šel in po grehu smrt, in tako je na vse ljudi smrt I prišla, v komer so vsi pre¬ grešili. 13. Kajti greh je bil noter ' do postave na svetu, ali se greh ne računi, dokler ni postave. 14. Nego zakraljevala je smrt od Adama do Moj¬ zesa tudi nad temi, kteri niso pregrešili na spodobo Adamovega prestopa, kte¬ ri je podoba tega, kteri je imel priti. 330 PAVLA APOST. LIST KIMLJAN. 5. 6. 15. Ali ni kakor pregreha tako tudi dar, kajti če so po pregrehi enega mnogi pomrli, za mnogo bolje se je milost božja in dar v mi¬ losti enega človeka Jezusa Kristusa na mnoge poo- bilšal. 16. In dar ni kakor greh enega, ker obsojenjeje bi¬ lo iz ene pregrehe na po¬ gubo, a dar iz mnogih pre¬ greh na opravičenje. 17. Kajti če je za pre¬ greho enega smrt zakra- ljevala po tem enem, za mnogo bolje bodo tisti, kteri prejemajo obilnost milosti in dara pravice, v življenjikraljevali po enem Jezusu Kristusu. 18. Kakor je torej po pre¬ grehi enega prišlo obso- jenje na vse ljudi, tako je tudi po pravičnosti enega prišlo na vse ljudi opra¬ vičenje življenja. 19. Kajti kakor so po ne¬ poslušnosti enega človeka grešni postali mnogi, tako bodo tudi po poslušnosti enega pravični postali mnogi. 20. A postava je zravni [ tega prišla, da se pomnoži pregreha, a kjer se pre¬ greha pomnoži, tam se še bolje poobilša milost, 21. Da bi, kakor je za- kraljevalgreh za smrt, ta¬ ko tudi zakraljevala milost spravicona večno življenje po Jezusu Kristusu go¬ spodu našem. VI. POGLAVJE. Kaj torej porečemo ? bomo li ostali v grehu, da se milost pomnoži? 2. Bog ne daj! Kteri smo umrli grehu, kako bomo še živeli v njem? 3. Ne veste li, kteri koli smo se pokrstili v Kristusa Jezusa, da smo se v nje¬ govo smrt pokrstili ? 4. Torej smo se vkup ž njim pokopali po krstu v smrt, da bi, kakor je vstal Kristus iz mrtvih po oče- tovej slavi, tako tudi mi hodili v novem življenji. 5. Kajti če smo ž njim enaki po podobnosti nje¬ gove smrti, tudi bomo po podobnosti vstajenja, 6. Vedoč to, daje bil stari naš človek ž njim na križ razpet, da se grešno telo PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 6. 331 zatare, da bi več ne slu¬ žili grehu. 7. Kajti kteri je umrl, opravičenje od greha. 8. Če smo pa umrli s Kristusom, verujemo, da bomo tudi živeli ž njim, 9. Vedoč, da Kristus, vstavši iz mrtvih, več ne umira; smrt nad njim več ne gospoduje. 10. Ker daje umrl, grehu je umrl na en krat, a da živi, živi bogu. 11. Tako tudi vi za se mislite, da ste mrtvi gre¬ hu, a živi bogu v Kristusu Jezusu gospodu našem. 12. Ne kraljuje naj torej greh v vašem smrtnem te¬ lesu, da ga poslušate v po¬ želenjih njegovih. 13. Tudi ne dajte svojih udov grehu za orožje kri¬ vice, nego dajte sebe bogu kakor kteri ste živi iz mrt¬ vih, in ude svoje bogu za orožje pravice. 14. Kajti greh ne bo nad vami gospodoval, ker niste pod postavo, nego pod mi¬ lostjo. 15. Kaj torej ? bomo li grešili, ker nismo pod po¬ stavo, nego pod milostjo? Bog ne daj! 16. Ne veste li, komur dajete sebe za sluge v po¬ slušnost, da ste tistega slu¬ ge, kogar poslušate; ali greha za smrt, ali pa po¬ slušnosti za pravico ? 17. A hvala bogu, da ste bili sužnji grehu, pa ste iz srca posluhnili podobo nauka, v ktero ste se iz¬ ročili. 18.0svobodivšisepagre- ha postali ste služabniki pravice. 19. Po človeški govorim za voljo slabosti vašega mesa. Kajti kakor ste dali svoje ude za sužnje neči¬ stosti in nepostavnosti na nepostavnost, tako dajte sedaj svoje ude za sluge pravici na posvečenje. 20. Kajti kedar ste bili sužnji greha, svobodni ste bili pravice. 21. Kakošen sad ste to¬ rej imeli ta krat od tega, za kar se sedaj sramujete? kajti konec onega je smrt. 22. Sedaj pa, osvobodivši se greha, a postavši božji služabniki, imate sad svoj 332 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 6. 7. posvečenje, a konec večno življenje. 23. Kajti plača za greh je smrt, a dar božji večno življenje v Kristusu Jezu¬ su gospodu našem. VIL POGLAVJE. Ne veste li, bratje, (ti¬ stim namreč, kteri postavo poznajo, govorim,) da po¬ stava gospoduje nad člo¬ vekom, kolikor časa živi ? 2. Kajti omožena žena je s postavo privezana na moža, dokler on živi, če jejpamožumre, odvezana je od moža. 3. Za to se bo torej pre- šestnica imenovala, če, dokler nje mož živi, po¬ stane žena drugega moža; če pa mož umre, prosta je od postave, da ne bo prešestnica, če postane že¬ na drugega moža, 4. Tako, bratje moji, ste tudi vi umrli postavi po telesuKristusovem, da po¬ stanete drugega, tistega, kteri je iz mrtvih vstal, da sad obrodimo bogu. 5. Kajti ko smo bili v mesu, delale so v naših udih grešne strasti zbu¬ jene po postavi, da smrti sad obrode. 6. Sedaj smo se pa rešili postave, ko je odmrlo to, v čemer smo bili držani tako, da služimo v novosti duha in ne v starini črke. 7. Kaj torej porečemo? postava je greh? bog ne daj! Ali greha nisem spo¬ znal razen s postavo, kajti za poželenje bi ne bil ve¬ del, ko bi postava ne go¬ vorila: „Ne poželi. “ 8. Ko je pa priložnost dobil greh po zapovedi, napravil je v meni vsako poželenje; kajti greh brez postave je bil mrtev. 9. A jaz sem živel brez postave nekdaj, ko je pa zapoved prišla, oživel je greh, 10. A jaz sem umrl in našlo seje, da mi je ta za¬ poved, ktera je bila za življenje, za smrt. 11. Kajti greh, dobivši priložnost z zapovedjo, u- kanil me je in ž njo umo¬ ril. 12. Tako je postava sveta in zapoved sveta in pra¬ vična in dobra. PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 7. 8. 333 13. Dobro je torej meni postalo smrt? bog ne daj! Nego greh, da se pokaže greh, pripravljajoč mi z dobrim smrt, da postane črez mero grešen greh po zapovedi. 14. Kajti vemo, da je po¬ stava duhovna, a jaz sem mesen, suženj pod oblastjo greha. 15. Ker- kar delam, ne umejem, kajti kar hočem, tega ne delam, nego kar sovražim, to delam. 16. Če pa to delam, kar ne čem, pritrjam postavi, da je dobra. 17. Sedaj pa uže nič več jaz ne delam tega, nego v meni prebivajoči greh. 18. Kajti vem, da ne pre¬ biva v meni, (to je v mo¬ jem mesu,) dobro, ker ho¬ teti, to je pri meni, ali do konca doganjati dobro, te¬ ga ne nahajam. 19. Kajti dobro, kar ho¬ čem, ne delam, nego hudo, kar ne, čem, delam. 20. Če pa to delam, kar ne čem jaz, nič več jaz te¬ ga ne delam, nego v meni prebivajoči greh. 21. Nahajam torej po¬ stavo, kedar hočem dobro delati, da se me hudo drži. 22. Kajti veselim se po¬ stavi božjej po notranjem človeku; 23. Ali vidim drugo po¬ stavo v svojih udih, ktera se ustavlja postavi uma mojega in me zavjema z grešno postavo, ktera je v mojih udih. 24. Jaz nesrečni človek! kdo me bo otel iz telesa te smrti? 25. Zahvaljujem se bogu po Jezusu Kristusu go¬ spodu našem. Tako torej sam jaz z duhom služim postavi božjej, a z mesom postavi greha. VIEL POGLAVJE. Nobenega torej obsoje- nja ni ža te, kteri so v Kri¬ stusu Jezusu in ne žive po mesu, nego po duhu. 2. Kajti postava duha življ enja v Kristusu Jezusu me je osvobodila od po¬ stave greha in smrti, 3. Ko je bilo to postavi nemogoče, ker je bila o- slabljena po mesu, poslal 334 PAVLA APOST. LIST BIMLJAN. 8. je bog svojega sina v po¬ dobi grešnega mesa in je za greli obsodil greh v mesu, 4. Da se pravičenje po¬ stave izpolni v nas, kteri živimo ne po mesu, nego po duhu. 5. Kajti, kteri so po mesu, mislijo na to, kar je me¬ seno, a kteri so po duhu, na to, kar je duhovno. 6-Kajtimeseno mišljenje je smrt, a duhovno mi¬ šljenje je življenje in mir. 7. Za to ker je meseno mišljenje sovraštvo do bo¬ ga, ker se božjej postavi ne podlaga, ker se tudi ne more. 8. Kteri so pa v mesu, bogu ugodni biti ne mo¬ rejo. 9. A vi niste v mesu, nego v duhu, če božji duh pre¬ biva v vas; če pa kdo duha Kristusovega nima, ta ni njegov. 10. Če je pa Kristus v vas, telo je mrtvo za voljo greha, duh pa življenje za voljo v pravice. 11. Če pa duh tistega, kteri je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, oži¬ vil bo tisti, kteri je obudil Kristusa iz mrtvih, tudi smrtna telesa vaša po du¬ hu svojem prebivajočem v vas. 12. Tako smo torej, brat¬ je, dolžniki ne mesu, da živimo po mesu; 13. Kajti če po mesu ži¬ vite, imate umreti, če pa z duhom mesena dela mo¬ rite, živeli boste. 14. Ker so vsi, ktere koli duh vodi, sinovi božji. 15. Kajti niste zopet pre- j eli d uha sužnj osti za strah, nego prejeli ste duha po- sinstva, v kterem kličemo: abh, oče! 16. Sam ta duh spričuje našemu duhu, da smo o- troci božji. 17. Ge smo pa otroci, tudi smo dediči, in sicer dediči božji in sodediči Kristusovi, če ž njim trpi¬ mo, da se tudi ž njim o- slavimo. 18. Kajtimislim,da trplje¬ nja sedanjega časa nima¬ jo vrednosti proti slavi, ktera se ima razodeti nad nami. 19. Kajti željno čakanje PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 8. 335 stvora čaka razodetja si¬ nov božjih; 20. Ker je stvor podložen nečimurnosti, ne iz dobre volje, nego za voljo ti¬ stega, kteri gaje podložil, na upanje, 21. Da se bo tudi sam stvor osvobodil sužnjosti skaze na svobodo slave o- trok božjih. 22. Kajti vemo, da vsak stvor zdihuje in čuti hude bolečine noter do sedaj. 23. Pa ne samo on, nego tudi sami imajoči prvino duha, tudi mi sami v sebi zdihujemo čakajoč posin- stva, odkupljenja svojega telesa. 24. Kajti z upanjem smo se zveličali. Upanje pa, ktero se vidi, ni upanje, ker kar kdo vidi, kaj tudi upa? 25. Če pa upamo, česar ne vidimo, s potrpljivostjo čakamo. 26. Tako pa tudi duh pomaga našim slabostim; ker kaj bomo prosili kakor treba ne vemo; nego duh sam prosi za nas z neiz¬ rečenimi zdihi. 27. Kteri pa srca izkuša, ve, kaj je misel duha, ker poleg boga prosi za svet¬ nike. 28. Vemo pa, da tem, kteri boga ljubijo, vse zda- ja k dobremu, tem, kteri so poklicani po sklepu; 29. Ker ktere je naprej spoznal, te je tudi odločil, da bodo enaki obličju nje¬ govega sina, da bi on prvo¬ rojeni bil med mnogimi brati. 30. In ktere je odločil, te je tudi poklical; in ktere je poklical, te je tudi o- pravičil; in ktere je opra¬ vičil, te je tudi osla vil. 31. Kaj tedaj porečemo nato? Če je bog z nami, kdo je proti nam? 32. Kteri vlastnemu sinu ni zanesel, nego ga je za vse nas dal, kako ne bo tudi ž njim nam vsega po¬ daril? 33. Kdo bo tožil proti izbranim božjim? bog, kte¬ ri opravičuje. 34. Kdoje,kteribo obso¬ dil? Kristus, kteri je umrl, pa je še tudi vstal, kteri je tudi na desnici boga, kteri tudi prosi za nas. 35. Kdo nas bo razločil 336 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 8. 9. od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali pre¬ ganjanje, ali lakota, ali na¬ gota, ali nevarnost, ali meč? 36. (Kakor jepisano: „Za voljo tebe nas more celi dan, imajo nas kakor ovce za klanje.") 37. Ali v vsem tem pre¬ magujemo po tistem, kteri nas je ljubil. 38. Kajti prepričan sem, da ne smrt, ne življenje, ne angelji, ne poglavarstva, ne moči, ne sedanjost, ne prihodnjost, 39. Ne višina, ne globo¬ čina, ne druga ktera stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ktera je v Kristusu Jezusu gospodu našem. IX. POGLAVJE. Resnico govorim v Kri¬ stusu, ne lažem, to mi spričuje moja vest v duhu svetem, 2. Da imam veliko žalost in neprenehano bolečino v svojem srcu. 3. Kajti želel bi, da bi bil sam jaz preklet od Kristusa za svoje brate, kteri so mi vrodupomesu; 4. Kteri so Izraeljci, kte- rih je posinstvo, in slava, in zaveze, in postavodaj- stvo, in služba, in obljube, 5. Kterih so očetje, in od kterih je Kristus po mesu, kteri je bog nad vsemi blagoslovljen na veke. Amen. 6. Ni pa tako, daje be¬ seda božja izgubljena, ker niso vsi ti Izraeljci, kteri so od Izraelja. 7. Tudi kteri so seme Abrahamovo, niso vsi ot¬ roci, nego : „V Izaku se ti bo imenovalo seme." 8. To je, niso ti, kteri so otroci mesa, otroci božji, nego otroci obljube raču- nijo se za seme. 9. Kajti beseda obljube je ta: „Ta čas bom prišel in Sara bo imela sina." 10. Pa ne samo ona, ne¬ go tudi Rebeka, z enim imajoč otroke, z Izakom očetom našim; 11. Kajti ko se še nista narodila, tudi ne storila kaj dobrega ali hudega, da bi ostal sklep božji po¬ leg izbire, PAVLA APOST. LIST KIMLJAN. 9. 337 12. Ne za voljo del, nego za voljo tistega, kteri kli¬ če, reklo se jej je: „ Veči bo služil manjšemu. “ 13. Kakorjepisano: „Ja- koba sem ljubil, a Ezava sovražil. 8 14. Kaj torej porečemo? krivica je pri bogu? Bog ne daj! 15. Kaj ti Mojzesu govori: „Pomiloval bom, kogar pomilujem, in usmilil se ga bom, kogar se usmi- ljujem. 11 16. To torej ni v moči ne tega, kteri hoče, ne tega, kterineče, nego boga, kteri pomiluje. 17. Kajti pismo govori Faraonu: „Za to sem te obudil, dapokažem na tebi svojo moč, in da se oznani moje ime po vsej zemlji. 11 18. Tako torej kogar hoče, pomiluje, a kogar hoče, trdi. 19. Porečeš mi torej: kaj se še toži? kdo njego- vej volji nasprotuje? 20. Ali kdo si ti, o človek, kteri se z bogom prego¬ varjaš ? poreče li izdelek izdelovavcu: za kaj si me naredil tako ? 21. Nima li oblasti lon¬ čar nad glino, da iz ravno tiste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast ? 22. Če je bog hotel po¬ kazati jezo in razglasiti svojo moč, prenesel je v velikej potrpljivosti po¬ sode jeze pripravljene za pogubo. 23. In da bi razglasil bo¬ gastvo slave svoje na po¬ sodah usmiljenja, ktere je naprej pripravil za slavo, 24. Ktere nas je tudi po¬ klical ne samo izmed Ju¬ dov, nego tudi izmed po¬ ganov ; 25. (Kakor tudi pri Oseji pravi: »Imenoval bom ne moje ljudstvo svoje ljud¬ stvo, in ne ljubico ljubico. 11 26. In bode, na mestu, kjer se jim je reklo: „ Ni¬ ste moj narod vi, tam se bodo imenovali sinovi bo¬ ga živega. 11 27. Jesaija pa vpije nad Izraeljem: „Ko bi bilo šte¬ vilo sinov Izraeljevih ko¬ likor morskega peska, o- stanek se bo zveličal. 11 28. Kajti besedo je do¬ končeval in skrajševal v . 22 338 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 9. 10. pravici, dabobesedo skraj¬ šano storil gospod na zemlji. “ 29. In kakor je naprej povedal Jesaija: „Ko bi gospod Sabaot ne bil pu¬ stil nam semena, kakor Sodoma bili bi postali in Gomorhipodobni.“) 30. Kaj torej porečemo? da so pogani, kteri niso iskali pravice, dobili pra¬ vico, ali pravico, ktera je iz vere; 31. A Izraelj iskajoč po¬ stavo pravice na postavo pravice ni zadel? 32. Za voljo česa? ker ni iz vere, nego kakor iz del pravice; kajti spotak¬ nili so se ob kamen spo¬ tike, 33. Kakor je pisano: Glej, polagam v Sionu ka¬ men spotike in skalo po¬ hujšanja; in kdor koli ve¬ ruje v njega, osramotil se ne bo. X. POGLAVJE. Bratje, dobra želja mo¬ jega srca in molitev k bo¬ gu je za zveličanje Izraelj a. 2. Kajti spričujem jim, da imajo vnetost za boga, ali ne po spoznanji. 3. Kajti ne poznavajoč božje pravice in iščočsvojo vlastno pravico utrditi, ni¬ so se pravici božjej pod¬ ložili. 4. Ker je konec postave Kristus na pravico vsa¬ kemu, kteri veruje. 5. Kajti Mojzes piše za pravico, ktera je od po¬ stave: „ Človek, kteri j e to storil, živel bo v tem.“ 6. A pravica, ktera je iz vere, tako govori: „Nereci v srcu svojem: Kdo pojde gor na nebo ? to je da Kri¬ stusa dol popelje; 7. Ali: „Kdo pojde dol v brezno? to je, da Kristusa iz mrtvih gor popelje.' 1 8. Ali kaj pravi: „Blizu tebe je beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem;“ to je beseda vere, ktero oznanjujemo. 9. Ker če spoznavaš z usti svojimi gospoda Je¬ zusa in veruješ v svojem srcu, da ga je bog obudil iv mrtvih, zveličal se boš. 10. Kajti s srcem se ve¬ ruje v pravico, a z usti se spoznava za zveličanje. PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 10.11. 339 11. Kajti pismo pravi: „Kdorkoli veruje v njega, osramotil se ne bo.“ 12. Ker ni razločka med Judom in pa Grkom, ker je ravno tisti gospod vseh, bogat za vse, kteri kličejo njega. 13. Kajti vsak, kteri bo klical ime gospodovo, zve¬ ličal se bo. 14. Kako torej bodo kli¬ cali tistega, v kterega ni¬ so verovali? kako bodo verovali, kterega niso sli¬ šali? kako bodo slišali brez oznanjevavca? 15. A kako bodo ozna- nj evali,če niso poslani? ka¬ kor je pisano: „Kako lepe so noge teh, kteri ozna¬ njujejo mir, kteri oznanj u- jejo dobro!“ 16. Ali vsi niso bili po¬ slušni evangelju, kajti Je- saija pravi: „Gospod, kdo je veijel temu, kar je sli¬ šal od nas?" 17. Takojeveraodslišanja, a slišanje po besedi božjej. 18. Ali pravim: Niso li slišali? Se ve da: „Po vsej zemlji je izšel njih glas in na kraje naseljenega sveta njih besede." 19. Ali pravim: Ni li spo¬ znal Izraelj? Prvi Mojzes govori: „ Jaz vas bom raz¬ dražil po ne ljudstvu, po ljudstvu nerazumnem raz¬ jezil vas bom." 20. A Jesaija se drzne in pravi: „Našli so me ti, kteri me niso iskali, raz¬ odet sem bil tem, kteri za me niso prašali." 21. KIzraelju pa govori: „Ves dan sem molil roke svoje k ljudstvu neveru¬ jočemu in se pregovarja¬ jočemu." XI. POGLAVJE. Pravim torej: Jeli bog zavrgel ljudstvo svoje? Bog ne daj! kajti tudi jaz sem Izraeljec, iz semena Abrahamovega, iz rodu Benjaminovega. 2. Ni zavrgel bog ljud¬ stva svojega, kterega je naprej spoznal. Jeli ne veste, kaj pravi za Elija pismo? kakor se toži bogu na Izraelja govoreč: 3. „ Gospod, preroke tvoje so poubili in oltare tvoje so razkopali, in jaz sem 22 * 340 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 11. ostal sam in iščejo dušo mojo.“ 4. Ali kaj pravi njemu božji odgovor? „Pustil sem sebi sedem tisoč mož, kteri niso pripognili ko¬ lena pred Baalom. 4 ' 5. Tako je torej tudi v sedanjem času ostanek po izbiri milosti. 6. Če pa iz milosti, ni več iz del, kajti bi milost več ne bila milost; a če iz del, več ni milost, kajti bi delo več ne bilo delo. 7. Kaj torej ? Česar je iskalIzraelj, tega ni dobil, a izbira je dobila, drugi pa so bili zaslepljeni, 8. (Kakorje pisano: „Dal jim je bog duha brljavega, oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo,) noter do današnjega dne. 9. In David pravi: „Po- stane naj jim njih miza za zanjko, iu za lov, in za po¬ hujšanje in za povračilo; 10. Potamne naj njih oči, da ne vidijo, in njih hrbet čisto upogni.“ 11. Pravim torej: Jeli so se spotaknili, da padejo ? Bog ne daj! nego od njih pregrehe je zveličanje za pogane, da bi jih na po¬ snemanje razdražili. 12. Če je pa njih pregre¬ ha bogastvo za svet in njih izguba bogastvo za pogane, koliko bolje njih polnost! 13. Kajti vam poganom govorim, in dokler sem jaz apostelj poganov, hvalim svojo službo, 14. Ne bi li kako na po¬ snemanje razdražil svoje meso in zveličal ktere izmed njih; 15. Ker če je njih zavr- ženje sprava sveta, kaj bi bilo sprejetje, če ne živ- lenje iz mrtvih ? 16. Če j e pa prvina sveta, tudi je testo, in če je ko¬ renina^ sveta, tudi so veje. 17. Če so se pa nektere veje odlomile, a ti, ker si bil divja olika, vcepil si se na nje in postal sodeležnik olikove korenine in tolšče, 18. Ne hvali se z vejami; če se pa hvališ, ne nosiš ti korenine, nego korenina tebe. 19. Porečeš torej: Odlo¬ mile so se veje, da bi se jaz vcepil. 20. Dobro, za voljo ne- PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 11. 341 vere so se odlomile, ti pa z vero stojiš. Ne prevzetuj, nego boj se. 21. Ker če bognaravnim vejam ni prizanesel, da tu¬ di tebi kako ne prizanese. 22. Glej torej dobroto in ostrost božjo: nad temi, kteri so padli, ostrost, a nad seboj dobroto, če o- staneš v dobroti; če ne, tudi ti boš posekan. 23. A oni, če ne ostanejo v neveri, vcepili se bodo, kajti bog je mogoč zopet jih vcepiti. 24. Kajti če si ti odse¬ kan od olike po naravi divje in si se vcepil proti naravi na pravo oliko, ko¬ liko bolje ti le, kteri se bodo vcepili na vlastno oliko ? 25. Kajti ne čem, da bi vi, bratje, ne vedeli skriv¬ nosti, (da bi ne bili sami v sebi razumni,) da je trd okornost Izraelja de¬ loma zadela, dokler ne vnide polnost poganov. 26. In tako se bo zveli¬ čal ves Izraelj, kakor je pisano: „Prišel bo iz Siona rešitelj in odvrnil nepo- božnost od Jakoba; 27. In to jim je od mene zaveza, kedar odvzamem njih grehe. 1 ' 28. Poleg evangelja so sicer sovražniki za voljo vas, a poleg izbire so ljub¬ ljenci za voljo očetov. 29. Kajti brez kesanja so darovi in klicanje božje, 30. Ker kakor tudi vi nekdaj niste verjeli bogu, a sedaj ste usmiljenje do¬ bili po njih neveri; 31. Tako tudi ti sedaj niso verjeli, po vašem usmiljenji da bi tudi oni usmiljenje dobili. 32. Kajti zaprtje bog vse v neverstvo, da bi se vseh usmilil. 33. O globočina boga¬ stva in modrosti in znanja božjega! kako neizvedljive so njegove sodbe in kako nezasledljive njegovepoti! 34. Kajti: „kdo je spo¬ znal misel gospodovo? 11 35. Ali: „kdo je bil njemu svetovavec? 11 Ali: „kdo je njemu naprej dal, ter mu se bo nazaj dajalo? 11 36. Kajti od njega in po njem in v njem je vse, nje¬ mu slava na veke. Amen. 342 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 12. XII. POGLAVJE. Opominjam vas torej, bratje, po usmiljenji bož¬ jem, da podaste telesa svo¬ ja za žrtvo živo, sveto, pri¬ jetno bogu, pametno služ¬ bo svojo. 2. In ne ravnajte se poleg veka tega, nego preme- njujte se z obnavljanjem uma svojega, da izkušate, ktero je volja božja dobra in prijetna in popolna. 3. Kajti pravim po milo¬ sti, ktera mi je dana, vsa¬ kemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi bolje, nego je treba misliti, nego naj misli pametno, kakor je bog vsakemu podelil mero vere. 4. Kajti kakor imamo v enem telesu mnoge ude, a vsi udje nimajo ravno tistega opravka, 5. Tako smo mnogi eno telo v Kristusu, a po eden j smo eden drugega udje. 6. Imamo pa darove po milosti, ktera nam je dana, razne: bodi si preroštvo, j poleg razmere vere; 7. Bodi si službo, v službi; bodi si kdor uči, v učenji, 8. Bodi si kdor opominja, v opominjanji; kdor pode¬ ljuje, v priprostosti; kdor je nad kaj postavljen, v skrbljivosti; kdor se usmi- ljuje, v veselji. 9. Ljubezen bodi nehi- navska, odurjajte hudo, držite se dobrega. 10. Z bratovsko ljubez¬ nijo eden drugega srčno ljubite, s častjo eden dru¬ gega premagujte; 11. V opravku ne bodite leni, v duhu bodite vroči, gospodu služite; 12. V upanji se veselite, v stiski bodite strpljivi, v molitvi stanovitni; 13. Potreb svetih se ude¬ ležujte, gostoljubnost i- ščite; 14. Blagoslavljajte tiste, kteri vas preganjajo, bla¬ goslavljajte, a ne prekli¬ njajte : 15. Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi; 16. Bodite ene misli med seboj, ne mislite na visoke stvari, nego z nizkimi se zlagajte; ne bodite razum¬ ni sami v sebi. PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 12.13. 343 17. Nikomur hudega za hudo ne vračajte. Premiš¬ ljujte to, kar bi'bilo dobro pričo jseh ljudi. 18. Če je mogoče, kolikor je v vašej moči, imejte mir z vsemi ljudmi. 19. Ne maščujte se sami, ljubljeni, nego dajte mesto jezi, kajti pisano je: „Moje je maščevanje, jaz bom po vračal, govori gospod. “ 20. Če je torej lačen tvoj sovražnik, siti ga, če je žejen, poj ga, kajti to de¬ lajoč kopičil mu boš žer¬ jave oglje na glavo. 21. Ne daj se hudemu premagati, nego premagaj v dobrem hudo. XIII. POGLAVJE. Vsaka duša naj se višim oblastim podlaga, kajti ni oblasti razen od boga, in te oblasti, ktere so, po¬ stavljene so od boga. 2. In tako, kdor se ustav¬ lja oblasti, ustavlja se na- redbi božjej, a kteri se ustavljajo, sebi bodo ob- sojenje prejeli. 3. Kajti poglavarji niso strah dobrih del, nego hudih. Hočeš pa ne bati se oblasti? Dobro delaj, imel boš hvalo od nje; 4. Kajti božji služabnik je tebi na dobro. Če pa hudo delaš, boj se; kajti zastonj meča ne nosi, ker je božji služabnik, kazno- vavec na jezo tega, kteri hudo dela. 5. Za kaj treba je podla¬ gati se, ne samo za voljo je, nego tudi za voljo svesti. 6. Kajti za to tudi davke plačujete, za kaj služab¬ niki so božji pa se ravno s tem stanovitno pečajo. 7. Dajte torej vsem, kar ste dolžni: komur davek, davek; komur mito, mito; komur strah, strah; komur čast, čast. 8. Nikomur ničesar dol¬ žni ne bodite, razen da ljubite eden drugega, kajti kdor ljubi drugega, po¬ stavo je izponil; 9. Ker: „Ne prešestuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pri¬ segaj po krivem, ne želi,“ in če je ktera druga za¬ poved, ta le beseda jo obsega: „Ljubi bližnjega 344 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 13.14. svojega kakor samega se¬ be. “ 10. Ljubezen bližnjemu hudega ne napravlja. Iz- polnjenje torej postave je ljubezen. 11. In to delajmo vedoč za čas, da je ura, da se že iz spanja zbudimo; kajti sedaj nam je bliže zveli¬ čanj e, nego ke dar smo vero sprejeli. 12. Noč je minula, a dan se je približal; odvrzimo torej dela tmine in oble¬ cimo se v orožje svetlosti. 13. Kakor po dnevi, spo¬ dobno hodimo, ne v po- jedinjah in pijanščinjah, ne v kurbarstvih in hot- ljivostih, ne v prepiru in zavisti; 14. Nego oblecite go¬ spoda Jezusa Kristusa in ne delajte si skrbi za meso na poželenja. XIV. POGLAVJE. A slabega v veri spre- jemljite ne na razločevanje misli, 2. Kajti eden veruje, da sme vse jesti, a kdor je slab, sočivo je. 3. Kdor je, naj ne zani¬ čuje tistega, kteri ne je, in kdor ne jč, naj ne sodi tistega, kteri je, kajti bog ga je sprejel. 4. Ti kdo si, kteri sodiš tujega hlapca? Vlastnemu gospodarju stoji ali pada, ali vstal bo, kajti mogoč je bog postaviti ga. 5. Eden razloča dan od dneva, a drugi sodi, da so vsi dnevi enaki. Vsak naj se v vlastnem razumu po¬ polno prepriča. 6. Kdor razloča dan, go¬ spodu razloča, in kdor ne razloča dneva, gospodu ne razloča; kdor je, go¬ spodu je, ker se bogu zahvaljuje, in kdor ne je, gospodu ne je in se za¬ hvaljuje bogu. 7. Kajti nikdor nas sebi ne živi in nikdor sebi ne umira. 8. Kajti če živimo, go¬ spodu živimo, in če mrje- mo, gospodu mrjemo; če torej živimo, če mrjemo, gospodovi smo. 9. Kajti za to je Kristus umrl in vstal in zopet oži¬ vel, dagospodujenadmrt- vimi in živimi. PAVLA APOST. LIST EIMLJAN. 14.15. 345 10. Ti pa za kaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, za kaj zaničuješ brata svo¬ jega? ker vsi se bomo po¬ stavili pred sodišče Kri¬ stusovo. 11. Kaj ti pisano j e: „ Ži¬ vim jaz, govori gospod, da se bo meni pripognilo vsako koleno, in vsak jezik bo boga spoznaval. “ 12. Tako bo torej vsak nas za se odgovor dajal bogu. 13. Nič več torej eden drugega ne sodimo, nego presodite bolje, da ne sta¬ vite spotike bratu ali po¬ hujšanja. 14. Vem in prepričan sem v gospodu Jezusu, da nič ni nečisto po sebi, ra¬ zen kdor misli, da je kaj nečisto, za njega je ne¬ čisto. 15. Če se pa za voljo jedi tvoj brat žalosti, nič več ne hodiš po ljubezni. Ne pogubljaj s svojo jedjo tistega, za kterega je Kri¬ stus umrl. 16. Ne dajte torej, da se preklinja vaše dobro. 17. Kajtibožje kraljestvo ni jed ne pijača, nego pra¬ vica in mir in radost v duhu svetem. 18. Ker kdor v tem služi Kristusu, ugoden je bogu in izkušen ljudem. 19. Za to se torej poga¬ njajmo za mir in za zbu¬ janje eden drugega na po¬ božnost. 20. Za voljo jedi ne raz¬ diraj dela božjega; vse je sicer čisto, ali hudo za človeka, kteri je na spo¬ tiko. 21. Dobroje,nejestimesa in ne piti vina ne ničesar, nad čimer bi se brat tvoj spotikal ali pohujševal ali slabil. 22. Ti imaš vero ? sam za sejo imej pred bogom; blagor mu, kdor ne sodi samega sebe v tem, kar ima za dobro. 23. Kdor pa razloča, ob¬ sojen je, če je, kajti ni po veri; a vse, kar ni po veri, greh je. XV. POGLAVJE. Dolžni pa smo mi, kteri smo močni, slabosti slabih nositi in ne samim sebi po godu delati. 346 PAVLA APOST. LIST KIMLJAN. 15. 2. Kajti vsak vas naj de- [ pogani, in imenu tvojemu la bližnjemu po godu na prepeval. “ dobro za zbujanje pobož¬ nosti. 3. Kajti tudi Kristus ni sebi po godu storil, nego kakor je pisano: „ Ogovori tistih, kteri so tebe ogo¬ varjali, padli so na me.“ 4. Ker kar koli se je po¬ prej napisalo, napisalo se je za naš nauk, da s po- trpljivostjo in s tolažbo pisem up imamo. 5. A bog potrpljivosti in tolažbe naj vam da ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu, 6. Da enodušno z enimi usti slavite boga in očeta gospoda našega Jezusa Kristusa. 7. Za to sprejemljite eden drugega, kakor je tudi Kristus sprejel nas na sla¬ vo božjo. 8. Pravim namreč, daje Jezus Kristus sluga postal obreze za voljo resnice božje,, da bi potrdil ob¬ ljube očetov. 9. Pogani naj pa za voljo usmiljenja boga poslave, kakor je pisano: „Za to te bom spoznaval med j 10. In zopet pravi: „Ove- l selite se, pogani, z njego- ; vim ljudstvom. u 11. In zopet: .,Hvalite gospoda vsi pogani in po¬ hvalite ga vsa ljudstva. 1 ' 12.Inzopet Jesaijapravi: | „Bode korenina Jesejeva in kteri bo vstal gospo¬ dovat nad pogani; v njega bodo upali pogani. 1 ' 13. Bog upanja pa naj vas napolni vsake radosti in mira v verovanji, da bi imeli obilnost v upanji, v moči duha svetega. 14. A prepričan sem, bratje moji, tudi sam jaz za vas, da ste tudi vi sami polni dobrote, napolnjeni vsakega znanja, mogoči tudi eden drugega svariti. 15. Pa sem vam drzneje napisal, bratje, deloma, da vas zopet opomenem, po milosti, ktero mi je bog dal. 16. Da bom služabnik Jezusa Kristusa med po¬ gani , opravljajoč sveto službo evangelja božjega, da postane prinesek po- PAVLA APOST. I ganov prijeten, posvečen v duhu svetem. 17. Imam torej hvalo v Kristusu Jezusu glede boga. 18. Kajti ne bom se pre- drznil govoriti kaj, kar ni napravil Kristus po meni, za poslušnost poganov, z besedo in dejanjem, 19. V moči znamenj in čudežev, v moči duha bož¬ jega tako, da sem od Je- j ruzalema in po okolici tja do Ilirika izpolnil evan- gelj Kristusov, 20. Tako namreč priza¬ devajoč si, da se ozna¬ nja evangelj ne, kjer se je imenoval Kristus, da bi na tujej podlagi ne izdal, 21. Nego kakor je pisa¬ no : „Kterim se ni oznanilo za njega, videli bodo, in kteri niso slišali, razumeli bodo.“ 22. To me je tudi naj bolje oviralo, da nisem prišel k vam. 23. Sedaj pa nič več mesta ne imajoč v teh zemljah, a imajoč željo priti k vam od več let, 24. Kedar pojdem na Španjsko, pridem k vam, I 1ST RIMLJAN. 15. 347 ker upam tam tudi potu¬ joč videti vas, in da me boste vsi spremili tja, ko se vas poprej nekoliko na- voljim. 25. Sedaj pa potujem v Jeruzalem služit svetim. 26. Kajti Macedonija in Ahaja sta sklenili neka- košen sklad storiti za ubo¬ ge onih svetih, kteri so v Jeruzalemu. 27. Sklenili sta, tudi dolž¬ ni stajim; kajti če so delež¬ niki postali njih duhovnih stvari pogani, dolžni so tu¬ di v telesnih stvareh po- | streči jim. . 28. To torej končavši in zapečativši jim ta sad, : odpotoval bom preko vas na Španjsko. 29. A vem, kedar pridem k vam, da bom prišel v polnem blagoslovu evan- gelja Kristusovega. 30. Prosim pa vas, bratje, po gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni du¬ ha, da mi pomorete v mo¬ litvah za me k bogu; 31. Da se rešim tistih, kteri ne verujejo v Judeji in da moja služba za Je- 348 PAVLA APOST. LIST RIMLJAN. 15.16. ruzalem prijetna postane svetim; 32. Da v radosti pridem k vam po volji božjej in si skupej z vami odpočijem. 33. A bog mira bodi z vsemi vami. Amen. XVI. POGLAVJE. Priporočam vam paPe- bo sestro našo, ktera je služabnica cerkve Ken- hrejske, 2. Da bi jo sprejeli v go¬ spodu spodobno za svete in jej pomogli, v kterej koli stvari bi vas potrebo¬ vala, ker je tudi ona mno¬ gim pomogla in tudi sa¬ memu meni. 3. Pozdravite Priscilo in Akvila pomagavca moja v Kristusu Jezusu, 4. (Ktera sta za dušo mojo svoj vrat podvrgla; kterima se ne samo jaz zahvaljujem,nego tudi vse cerkve poganske), 5. In njih domačo cerkev. Pozdravite Epeneta, ljub¬ ljenega mojega, kteri je prvina iz Ahaje v Kristusu. 6. Pozdravite Marijo, kte¬ ra se je mnogo potrudila za nas; 7. Pozdravite Androni- ka in Junija, moja sorod¬ nika in moja sojetnika, ktera sta znamenita med aposteljni, ktera sta tudi bila pred menoj v Kri¬ stusu. 8. Pozdravite Amplija, ljubljenega mojega v go¬ spodu ; 9. Pozdravite Urbana,po¬ magavca našega v Kri¬ stusu, in Stahija, ljublje¬ nega mojega. 10. Pozdravite Apela, iz¬ kušenega v Kristusu, po¬ zdravite domačeAristobu- love; 11. Pozdravite Herodi- jona, sorodnika mojega. Pozdravite domače Nar- cisove, kteri so v gospodu. 12. Pozdravite Trifeno inTrifoso, kteri sta se po¬ trudili v gospodu. Pozdra¬ vite Persido ljubljen o, kte¬ ra se je mnogo potrudila v gospodu. 13. Pozdravite Rufa, iz¬ branega v gospodu, in ma¬ ter njegovo in mojo. 14. Pozdravite Asinkrita, Elegonta, Herma, Patro- PAVLA APOST. LIST BIMLJAN. 16. 349 ba, Hermeja in brate, kteri so ž njimi. 15. PozdravitePilologain Julijo, Nereja in sestro njegovo in Olimpana in vse svete, kteri so ž njimi. 16. Pozdravite eden dru¬ gega v poljubku svetem. Pozdravljajo vas cerkve Kristusove. 17. Prosim vas pa, bratje, da gledate na tiste, kteri delajo razpore in pohuj¬ šanja proti nauku, kterega ste se vi naučili in izognite se jim. 18. Kajti taki gospodu našemu Jezusu Kristusu ne služijo, nego svojemu trebuhu, in z dobrikavim govorom in lepo besedo prekanjujejo srca nehu- dobnih, 19. Ker se je vaša po¬ slušnost razšla med vse. Radujem se torej nad va¬ mi, pa hočem, da ste mo¬ dri za dobro, a priprosti za hudo. 20. Bogmirapak bo potrl satana pod vašimi nogami v hitrem. Milost gospoda našega Jezusa Kristusa z vami. Amen. 21. Pozdravljajo vas Ti¬ motej, moj pomagavec, in Lucij in Jason in Sosipa- ter, sorodniki moji. 22. Pozdravljam vas jaz Tercij, kteri sem napisal ta list, v gospodu. 23. Pozdravlja vas Gaj, gostilnikmoj in vse cerkve. PozdravljavasErast,mest¬ ni ključar, in Kvart brat. 24. Milost gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa z vsemi vami. Amen. 25. Tistemu pa, kteri je mogočvas utrditipo evan- gelji mojem in oznanje¬ vanji Jezusa Kristusa, po odkritji skrivnosti odveč¬ nih časov zamolčane, a razodete sedaj po preroš¬ kih pismih, poleg zapo¬ vedi večnega boga, za po¬ slušnost vere med vse po¬ gane oznanjene, 26. Samemu modremu bogu po Jezusu Kristusu slava na veke. Amen. Rimljanom je napisan od Korinta po Febi slujafenici cerkve Kenhrejske. 350 PAVLA LIST PRVI KORINČAN. 1. PAVLA APOST. KORINCANOM LIST PRVI. I. POGLAVJE. Pavel poklican apostelj Jezusa Kristusa po volji božjej in Sosten brat, 2. Cerkvi božjej v Ko¬ rintu, posvečenim v Kri¬ stusu Jezusu, poklicanim svetim z vsemi, kteri kli¬ čejo ime gospoda našega JezusaKristusana vsakem mestu, svojem in našem. 3. Milost vam in mir od boga očeta našega in go¬ spoda Jezusa Kristusa. 4. Zahvaljujem se pa bogu svojemu vsegdar za vas, za milost božjo dano vam v Kristusu Jezusu, 5. Da ste v vsem obo¬ gateli v njem, v vsakej besedi in v vsakem u- menji, 6. Kakor se je pričevanje Kristusovo utrdilo med vami, 7. Tako da ne zmanjkuje nobenega dara vam čaka¬ jočim odkritja gospoda našega Jezusa Kristusa, [ 8. Kteri vas bo tudi utr¬ dil do kraja, da boste ne- krivični na dan gospoda našega Jezusa Kristusa. 9. Zvest je bog, po kte- rem ste poklicani na ob¬ činstvo sina njegovega Jezusa Kristusa gospoda našega. 10. Opominjam vas pa, bratje, v imenu gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in da ne bodo med vami raz¬ dori, nego da boste utr¬ jeni v enem umu in enej misli. 11. Kajti izvedel sem za vas, bratje moji, od Hlo- jinih domačih, da so pre¬ piri med vami. 12. Pravim pa to, da vsak vas govori: Jaz sem Pav¬ lov, jaz pa Apolov, jaz pa Kefov, a jaz Kristusov. 13. Jeli je Kristus raz¬ deljen? jeli je bil Pavel na križ razpet za vas, ali ste se v ime Pavlovo po- krstili? 14. Hvalim bogu, da ni- PAVLA LIST PEVI KORINČAN. 1. sem nikogar vas krstil razen Krispa in Gaja, 15. Da kdo ne poreče, da sem v svoje ime krstil. 16. Krstil sem pa tudi Stefanov dom, več pa ne vem, če sem koga krstil. 17. Kajti Kristus me ni poslal krščevat, nego o- znanjevat evangelj, ne v modrosti besede, da se ne izprazni križ Kristusov. 18. Kajti beseda križa je tistim, kteri se pogub¬ ljajo, neumnost, nam pa, kteri se zveličujemo, je moč božja. 19. Kajti pisano je: „Po- gubil bom modrost mo¬ drih in razumnost razum¬ nih bom zavrgel. “ 20. Kje je modri? Kje pismar? Kje preiskovavec tega veka? Jeli ni v neu¬ mnost preobrnil bog mo¬ drosti tega sveta? 21. Ker kedar v modrosti božjej ni spoznal svet po modrosti boga, sklenil je bog po neumnosti ozna¬ njevanja zveličati te, kteri verujejo. 22. Kajti tudi Judje zna¬ menja prosijo in Grki modrosti iščejo. 351 23. A mi oznanjujemo Kristusa na križ razpe¬ tega, Judom torej pohuj¬ šanje a Grkom neumnost. 24. Samim pa, kteri so poklicani, Judom in pa Grkom Kristusa, božjo moč in božjo modrost, 25. Ker je neumnost božja modrejša od ljudi in slabost božja je moč¬ nejša od ljudi. 26. Kajti glejte poklic svoj, bratje, da niste mnogi modri po mesu, ne mnogi močni, ne mnogi imenitni. 27. Ali kar je neumno tega sveta, to si je bog izbral, da modre osramoti, in kar je slabo tega sveta, to si je bog izbral, da osramoti, kar je močno. 28. In kar je neimenitno tega sveta in zaničevano, izbral si je bog, in to kar ni, da uniči to kar je, 29. Da se ne pohvali nobeno meso pričo njega. 30. A vi ste iz njega v Kristusu Jezusu, kteri nam je postal modrost od boga, pravica in pa po¬ svečenje in odrešenje, 352 PAVLA LIST PRVI KORINCAN. 1.2. 31. Da, kakor je pisano: „Kdor se hvali, v gospo¬ du naj se hvali. “ H. POGLAVJE. In jaz, ko sem prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti oznanjevat vam pričevanja božjega, 2. Kajti nisem sodil, da vem kaj med vami razen Jezusa Kristusa in tega na križ razpetega. 3. In jaz sem v slabosti in v strahu in mnogem trepetu prišel med vas. 4. In govor moj in o- znanjevanje moje ni bilo v pregovorljivih besedah človeške modrosti, nego v dokazovanji duha in moči, 5. Da bi vera vaša ne bila v modrosti človeškej, nego v moči božjej. 6. Ali modrost govorimo, ktera je med popolnimi, a ne modrosti tega veka, niti poglavarjev tega veka, kteri se uničujejo. 7. Nego govorimo mo¬ drost božjo v skrivnosti, tisto skrito, ktero je od- t ločil bog pred vekovi za ; našo slavo, 8. Ktere nikdor izmed poglavarjev tega veka ni spoznal; ker ko bi jo bili spoznali, ne bi bili go¬ spoda slave na križ raz¬ peli. 9. Nego kakor je pisano: „Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in v srce člo¬ veku ni prišlo, to je pri¬ pravil bog tem, kteri ga ljubijo. “ 10. Nam pa je bog ra¬ zodel po duhu svojem, kajti duh vse preiskuje, tudi globočine božje. 11. Ker kdo ve izmed ljudi, kaj je v človeku, razen človečji duh, kteri je v njem? Tako tudi nik¬ dor ne ve, kaj je v bogu, razen božji duh. 12. Mi pa nismo duha tega sveta prejeli, nego duha, kteri je iz boga, da vemo, kaj nam je daro¬ vano od boga. 13. Kar tudi govorimo, ne v učenih besedah člo- večje modrosti, nego v učenih duha svetega, du¬ hovne stvari z duhovnimi primerjajo. PAVLA LIST PRTI KOKINČAN. 2. 3. 353 14. Telesni človek pa ne sprejema, kar je od duha božjega, ker mu je neum¬ nost in ne more umeti, ker se duhovno razsoja, 15. Duhovni pa vse raz¬ soja, a njega samega nik- dor ne razsoja. 16. „Ker kdo je spoznal um gospodov, kteri ga bo podučil?" A mi um Kri¬ stusov imamo. III. POGLAVJE. Tudi jaz, bratje, nisem mogel govoriti vam kakor duhovnim, nego kakor mesenim, kakor neučenim v Kristusu. 2. Z mlekom sem vas napojil in ne z jedjo, kajti še niste mogli in tudi še sedaj ne morete, 3. Ker ste še meseni; kajti kjer so med vami zavist in prepir in nezlož- nosti, niste li meseni, in postopate po človeku? 4. Ker kedar kdo pravi: „ Jaz semPavlov", adrugi: „Jaz sem Apolov," niste li meseni? 5. Kdo je torej Pavel, a kdo Apolo, nego služab¬ nika, po kterih ste vero prejeli in kakor je vsake¬ mu gospod dal? 6. Jaz sem posadil, Apo¬ lo je polil, ali bog je dal, da je zraslo. 7. Tako ni ne tisti kaj, kteri sadi, ne kteri poliva, nego kteri daje rasti, bog. 8. A ta, kteri sadi in kteri poliva, sta eno; vsak pa bo vlastno plačo pre¬ jel po vlastnem trudu; 9. Kajti božji sodelavci smo; božja njiva, božje poslopje ste. 10. Po milosti božjej, ktera mi je dana, položil sem, kakor moder zidar podstavo, a drugi na njo zida; ali vsak naj gleda, kako na njo zida. 11. Kajti druge podstave nikdor ne more položiti razen položene, ktera je Jezus Kristus. 12. Če pa kdo zida na tej podstavi zlato, srebro, drago kamenje, drva, seno, strn; 13. Vsakega delo bo očito postalo; kajti dan 'bo razodel, ker se bo v ognji odkrilo, in delo vsa- 23 354 PAVLA LIST PEVI KORINCAN. 3.4. kega, kakošno je, ogenj bo izkusil. 14. Če ostane koga delo, ktero je nazidal, prejel bo plačo. 15. Če koga delo izgori, kvaren bo; sam pa se bo zveličal, ali tako, kakor po ognji. 16. Ne veste, da ste tem¬ pelj božji, in duh božji prebiva v vas? 17. Če kdo pokvari tem¬ pelj božji, pokvaril bo te¬ ga bog, kajti je tempelj božji svet, kteri ste vi. 18. Nikdor naj sebe ne ukanjuje; če kdo misli, da je moder med vami v tem veku, naj neumen postane, da postane mo¬ der. 19. Kajti modrost tega sveta je neumnost pri bo¬ gu, ker je pisano: „Kteri grabi modre v njih vlast- nej zvijači/' 20. In zopet: »Gospod pozna misli modrih, da so prazne/' 21. Tako naj se nikdor ve hvali z ljudmi, kajti nse je vaše, 22. Bodi si Pavel, bodi Apolo, bodi Kefa, bodi svet, bodi življenje, bodi smrt, bodi sedanje ali bo¬ doče; vse je vaše, 23. Vi pa Kristusovi, a Kristus božji. IV. POGLAVJE. Tako naj za nas misli človek, kakor da smo hlapciKristusovi in oskrb¬ niki skrivnosti božjih. 2. Kar se pa v ostalem išče od oskrbnikov, to je, da se vsak zvest najde. 3. Meni je pa to naj manje, da me sodite vi ali človečji dan; ali tudi sam sebe ne sodim. 4. Kajti ničesar sam sebi nimam očitati, ali to me ne opravičuje; a sodnik moj je gospod. 5. Tako pred časom nič ne sodite, dokler ne pride gospod, kteri bo razsvetil, kar je skrito trne in odkril misli srčne, in tedaj se bo hvala zgodila vsakemu od boga. 6. To sem pa, bratje, obrnil na se in na Apola zavoljo vas, da se od naju naučite ne više o sebi misliti, nego je pisano, da PAVLA LIST PEVIKORINČAN. 4. 355 se tiikdor nad nikogar ne napihujete za drugega. 7. Ker kdo te razloča? kaj pa imaš, česar nisi prejel? če si pa tudi pre¬ jel, kaj se hvališ, kakor da nisi prejel? 8. Uže ste nasičeni, uže ste obogateli, brez nas ste zakraljevali, in bog daj, da bi bili zakraljevali, da bi tudi mi z vami zakra¬ ljevali. 9. Ker mislim, daje bog nas aposteljne poslednje postavil kakor te, kteri so za smrt odločeni, ker smo postali pogled svetu in angeljem in ljudem. 10. Mi smo neumni za voljo Kristusa, a vi ra¬ zumni v Kristusu; mi sla¬ bi, a vi močni; vi slavni, a mi brez časti. 11. Noter do te ure tudi trpimo lakoto in žejo in goli smo in bijejo nas za ušesa in nimamo stalnega mesta, 12. In trudimo se dela¬ joč z vlastnimi rokami; ko nas izmerjajo, blago¬ slavljamo; ko nas prega¬ njajo, trpimo; 13. Ko nas preklinjajo, molimo; kakor smeti sve¬ ta smo postali, vseh opld- čina noter do sedaj. 14. Ne pišem tega, da bi vas sramotil, nego vas kakor svoje ljubljene o- troke svarim. 15. Kajti če imate deset tisoči učiteljev v Kristusu, ali nimate mnogo očetov, ker v Kristusu Jezusu po evangelji sem vas jaz rodil. 16. Prosim vas torej, bo¬ dite moji posnemavci. 17. Za to sem vam po¬ slal Timoteja, kterije dete moje ljubljeno in verno v gospodu, kteri vas bo opomenil mojih poti, ktere so v Kristusu, kakor po- vsodi v vsakej cerkvi učim. 18. Kakor da ne bi k vam prišel, napihnili so se nekteri. 19. Ali prišel bom kma¬ lu k vam, če gospod hoče, in bom spoznal ne besedo napihnjenih, nego moč. 20. Kajti ni v besedi kraljestvo božje, nego v moči. 21. Kaj hočete? da pri¬ dem k vam s šibo ali z ljubeznijo in v duhu krot- kosti ? 23 * 356 PAVLA LIST PRVI KORINCAN. 5. 6. V. POGLAVJE. Celo se sliši, daje kur- barstvo med vami, in to tako kurbarstvo, kakoršno se tudi med pogani ne imenuje, da ima nekdo ženo svojega očeta. 2. In vi ste napihnjeni in niste rajši žalovali, da bi se odpravil iz sredi vas tisti, kteri je tako delo storil? 3. Ker jaz kakor nena- zoči s telesom ali nazoči z duhom odsodil sem uže kakor nazoči, da se tisti, kteri je tako napravil, 4. V imenu gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa, ke- dar se zberete vi in moj duh, z močjo gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa 5. Izroči satanu na po¬ gubo mesa, da se duh zveliča na dan gospoda Jezusa. 6. Ni dobra hvala vaša. Jeli ne veste, da malo kvasa vse testo skisa? 7. Izčistite torej stari kvas, da boste novo testo, kakor ste presni; kajti tudi naša pasha se je za nas zaklala Kristus. 8. Za to praznujmo ne v starem kvasu hudobe in napačnosti, nego v pres¬ nim čistote in resnice. 9. Pisal sem vam v listu, da se ne mešate s kur- barji. 10. In ne sploh s kur- barji tega sveta, ali la- komci, ali roparji, ali ma- likovavci; kajti drugače bi vam bilo iz tega sveta iti. 11. Sedaj sem vam pa pisal, da se ne mešate, če je ta, kteri se brat ime¬ nuje, kurbar, ali lakomec, ali malikovavec, ali pso- vač, ali pijanec, ali ropar. S takim tudi da ne jeste. 12. Kajti kaj je meni mari, da tudi sodim tiste, kteri so zunej? Ne sodite li vi tiste, kteri so notri ? 13. Kteri so pa zunej, tiste sodi bog. Odpravite hudobnika izmed sebe. VI. POGLAVJE. Drzne li se kdo vas ima- joč tožbo na drugega prav¬ dati se pred nepravičnimi in ne pred svetimi? PAVLA LIST PEVIKOKINČAN. 6. 357 2 . Ne veste li, da bodo sveti svet sodili? in če bo po vas sojen svet, kaj ste nevredni sodeb najmanjših stvari ? 3. Ne veste, da bomo angelje sodili, nikar li stvari, ktere dotičejo živ¬ ljenje? 4. Kedar imate torej sodbe, ktere dotičejo živ¬ ljenje, postavljate za sod¬ nike tiste, kteri niso nič cenjeni v cerkvi. 5. Na sramoto vam go¬ vorim. Tako ga ni modre¬ ga med vami ne enega, kteri bo mogel razsoditi med bratom svojim, 6. Nego se brat z bra¬ tom pravda, in to pred nevernimi? 7. Uže to je torej celo slabo pri vas, da sodbe imevate med seboj. Za kaj si ne dajete rajši kri¬ vice delati? za kaj se rajši ne dajete oškodovati? 8. Nego vi krivico delate in oškodovavate, in to brate. 9. Ne veste li, da krivič¬ ni kraljestva božjega ne bodo podedovali? Ne u- kanjujte še: ne kurbarji, ne malikovavci, ne pre- šestniki, ne mekkuži, ne moželežniki, 10. Ne tatje, ne lakomci, ne pijanci, ne obrekovavci, ne roparji kraljestva bož¬ jega podedovali ne bodo. 11. In to ste bili nekteri, ali ste se umili, ali ste se posvetili, ali ste se opra¬ vičili v imenu gospoda Jezusa in v duhu boga našega. j 12. Vse mi je dopuščeno, , ali ni vse koristno; vse mi ;je dopuščeno, ali jaz se ne bom dal čemu prema- ! gati. 13. Jedi so za trebuh, a j trebuh za jedi, ali bog bo onega in te pokončal. Telo pa ni za kurbarstvo, nego za gospoda in gospod za telo. 14. Bog je pa tudi go¬ spoda obudil, in vas bo obudil s svojo močjo. 15. Ne veste, da so vaša telesa udje Kristusovi? i Vzemši torej ude Kristu¬ sove storil bom kurbine ude ? Bog ne daj! 16. Jeli ne veste, kdor se s kurbo druži, daje eno 358 PAVLA LIST PEVI KORINCAN. 6.7. telo? „Kajti, dejal je, ta dva bosta eno meso.“ 17. A kdor se z gospo¬ dom druži, eden je duh. 18. Bežite od kurbarstva. Vsak drugi greh, kterega če človek stori, je zunej telesa; kdor se pa kurba, greši proti vlastnemu te¬ lesu. 19. Jeli ne veste, da je vaše telo tempelj duha svetega, kteri je v vas, kterega imate od boga, in niste sami svoji? 20. Kajti kupljeni ste za drago ceno. Poslavite to¬ rej boga v telesu svojem in v duhu svojem, kar je božje. VIL POGLAVJE. Za to pa, kar ste mi pisali: dobro je človeku žene ne dotikati se. 2. A da ne bo kurbarstva, za to imej vsak svojo že¬ no in vsaka imej svojega moža. 3. Ženi mož dolžno do- brovoljnost dajaj, tako isto tudi žena možu. 4. Žena nad svojim tele¬ som nima oblasti, nego mož; tako isto tudi nad svojim telesom nima ob¬ lasti mož, nego žena. 5. Ne utezajte se eden drugemu razen z dogovo¬ rom za čas, da utegnete postiti se in moliti; in zo¬ pet se na to snidite, da vas ne izkuša satan za voljo nezdržljivosti vaše. 6. To pa govorim iz pri¬ zanesljivosti, ne po zapo¬ vedi. 7. Kajti hočem, da bi bili vsi ljudje, kakor sam jaz; ali vsak ima vlasten dar od boga, ta tako, a ta tako. 8. Pravim pa neoženje- nim in vdovcem: dobro jim je, če ostanejo, kakor jaz. v 9. Če se pa ne zdržujejo, naj v zakon stopijo, ker je bolje v zakon stopiti, nego pa goreti. 10. Zakonskim pa naro¬ čam ne jaz, nego gospod, naj se žena od moža ne razloča. 11. Če se pa tudi raz¬ loči, naj ostane brez moža ali pa naj se z možem spravi, in mož naj žene ne odpušča. PAVLA LIST PRVI KORINCAN. 7. 359 12. Drugim pa jaz pra¬ vim, ue gospod: če ima kteri brat ženo nevernico in ona privoljuje prebivati ž njim, naj je ne odpušča, 13. In žena, če ima mo¬ ža nevernika in on privo¬ ljuje prebivati ž njo, naj ga ne odpušča. 14. Kajti posvečen je mož nevernik po ženi in posvečena žena nevernica po moži, ker če ne, nečisti so vaši otroci, sedaj so pa sveti. 15. Če se pa nevernik razloča, naj se razloča; ni vezan brat ali sestra v ta¬ kih stvareh; na mir pa nas je poklical bog. 16. Ker kaj veš, žena, če moža zveličaš? ali kaj veš, mož, če ženo zveli¬ čaš? 17. Le kakor je vsakemu podelil bog, kakor je vsa¬ kega poklical gospod, ta¬ ko naj ravna; in tako po vseh cerkvah velevam. 18. Obrezan li je kdo poklican? naj si kožice ne navlači; v neobrezi je kdo poklican? naj se ne obre¬ zuje. 19. Obreza ni nič in ne- obreza ni nič, nego izpol¬ njevanje božjih zapovedi. 20. Vsak naj v tem po¬ klicu, v kterem je bil po¬ klican, ostane. 21. Suženj si bil pokli¬ can? ne maraj; ali če tudi moreš postati svoboden, udeleži se rajši svobode. 22. Kajti kdor je v go¬ spodu poklican suženj, svobodnik je gospodov, tako tudi, kdor je Slobod¬ nik poklican, suženj je Kristusov. 23. Za drago ceno ste kupljeni, ne postajite sož- nji ljudem. 24. Vsakdo, bratje, naj ostane pred bogom v tem, v čemer je poklican. 25. Za device pa gospo¬ dove zapovedi nimam, ali dajem svet, kakor kteri sem milost prejel od go¬ spoda, da bi bil veren. 26. Menim torej, da bo to dobro za sedanjo po¬ trebo, daje dobro človeku tako biti. 27. Privezan si na ženo? ne išči razveze. Razvezan si od žene? ne išči žeue. 28. A če se tudi oženiš, ne pregrešiš; tudi devica, 360 PAVLA LIST PEVI KORINČAN. 7. če se omoži, ne pregreši; stisko pa po mesu bodo taki imeli; a jaz vam pri¬ zanašam. 29. To pa pravim, bratje, ker je čas, kteri preostaja, prikrajšan, da bodo tudi tisti, kteri imajo žene, ka¬ kor bi jih ne imeli; 30. In kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri se vesele, kakor bi se ne ve¬ selili; in kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; 31. In kteri vživajo ta svet, kakor bi ga ne vži- vali; kajti prehaja obraz tega sveta. 32. Hočem pa, da ste brez skrbi. Kdor je neo- ženjen, skrbi za gospo¬ dovo, kako bo gospodu ugodil; 33. Kdor seje pa oženil, skrbi za posvetno, kako bo ženi ugodil. 34. Drugo je žena in drugo devica. Ktera je brez moža, skrbi za to, kar je gospodovo, daje sveta s telesom in z duhom. Ktera je pa omožena, skrbi zato, kar je posvet¬ no, kako bo ugodila možu. 35. To pa vam samim na korist govorim, ne da vržem zanjko na vas, nego za spodobno in stanovitno službo gospodovo brez ovire. 36. A če kdo meni, daje sramota za devico njego¬ vo, ko bi bila v zrelej dobi in bi tako imela biti, kar hoče naj dela, ne greši; može naj jih. 37. Kdor pa stoji trden v srcu svojem in nima po¬ trebe, a ima oblast nad vlastno voljo, in je tako odločil v svojem srcu, da obvaruje svojo devico, do¬ bro dela. 38. Tako tudi, kdor jo moži, dobro dela; a kdor je ne možt, bolje dela. 39. Žena je vezana s po¬ stavo, dokler živi njen mož; če jej pa mož umre, svobodna je, da se omoži s komer hoče, samo v go¬ spodu. 40. Ali srečnejša je, če tako ostane, po mojej misli, kajti mislim, da imam tudi jaz duha bož¬ jega. VHI. POGLAVJE. -Za mališke žrtve pa ve¬ mo, ker imamo vsi znanje. Znanje napihuje, a lju¬ bezen zbuja pobožnost. 2. Če kdo misli, da kaj ve, nikakor ni spoznal, kako je treba spoznati. 3. Če pa kdo ljubi boga, ta je spoznan od njega. 4. Za jedenje mališkib žrtev torej vemo, da ma¬ lik ni nič na svetu, in da ni drugega boga razen enega. 5. Kajti če tudi so, kteri se imenujejo bogovi, bodi si na nebu, bodi si na zemlji, (kakor je bogov mnogo in gospodov mno¬ go,) 6. Ali za nas je eden bog oče, od kterega je vse in mi v njem; in eden go¬ spod Jezus Kristus, po kterem je vse in mi po njem. 7. Ali ni v vseh znanja, kajti nekteri v svesti si, da je malik kaj, noter do seb dob, kakor mališke žrtve jedo in njih vest, ker je slaba, skruni se. PAVLA LIST PRVI KORINČAN. 8. 9. 361 8. Jed pa nas ne dela prij etnibpred bogom; kajti če jemo, nismo nič veči, niti manjši, če ne jemo. 9. Glejte pa, da kako ta vaša oblast ne postane spotika slabim. 10. Kajti če kdo ugleda tebe, kteri imaš znanje, v mališkej cerkvi ležati za mizo, jeli se ne bo nje¬ gova vest, ker je slab, zbujala na jedenje mališ- kih žrtev? 11. In pogubil se bo po tvojem znanji ta slabi brat, za kterega je Kri¬ stus umrl? 12. Tako grešeč zoper brate in bijoč njih slabo vest grešite zoper Kri¬ stusa. 13. Za to če jed pohuj¬ šuje brata mojega, ne bom jedel mesa na veke, da si brata ne pohujšam. IX. POGLAVJE. Nisem apostelj? nisem svoboden? nisem li Jezusa Kristusa gospoda našega videl? niste li vi moje delo^v gospodu ? 2. Če drugim nisem apo- 362 PAVLA LIST PRVI KORINCAN. 9. stelj, ali vam sem, kajti pečat mojega aposteljstva ste vi v gospodu. 3. Moje zagovarjanje tem, kteri me sodijo, je to: 4. Jeli nimamo oblasti jesti in piti? 5. Jeli nimamo oblasti sestro ženo s seboj voditi, kakor tudi drugi apostelj- ni in bratje gospodovi in Kefa? 6. Ali sam jaz in Bar¬ naba nimava oblasti to delati ? 7. Kdo služi za vojnika na vlastne stroške kdaj ? kdo sadi vinograd in od njegovega sada ne je? ali kdo pase čredo in od mle¬ ka črede ne je? 8. Jeli po človeku to go¬ vorim? ne govori li to tu¬ di postava? 9. Kajti v Mojzesovej postavi je pisano: „Ne zaveži gobca mlatečemu volu. 11 Jeli bog skrbi za vole? 10. Govori li vsakakor za nas? Da, za voljo nas je pisano: „Z upanjem mora orati, kdor orje, in kdor mlati, od upanja svojega del imeti z upanjem. “ 11. če smo vam mi du¬ hovno posejali, veliko li je, če bomo mi vaše me¬ seno želi ? 12. Če imajo drugi del te vaše oblasti, čemu ne s tem bolje mi? Ali nismo se poslužili te oblasti, ne¬ go vse prenašamo, da kakošne ovire ne damo evangelju Kristusovemu. 13. Ne veste, da ti, kteri opravljajo sveto službo, od svetinje jedč, kteri služijo oltarju, da se z oltarjem dele? 14. Tako je tudi gospod naredil, da ti, kteri ozna¬ njujejo evangelj, od evan- gelja žive. 15. Jaz pa ničesar tega nisem upotrebil in nisem napisal tega, da bi se ta¬ ko zgodilo z menoj, kajti rajši umrem, nego da mi kdo mojo slavo uniči. 16. Ker če oznanjam evangelj, ni mi se hvaliti, ker mi je to treba, a gorje mi, če evangelja ne o- znanjam. 17. Kajti če iz dobre volje to delam, plačo imam; če pa po sili, o- skrbništvo mi je zaupano. PAVLA LIST PEVI KOBINČAN. 9.10. 363 18. Kaj j e torej moja pla¬ ča? da oznanjujoč evan- gelj zastonj dam evangelj Kristusov, da bi hudo ne upotrebil svoje oblasti v evangelji. 19. Kajti ko sem bil svo¬ boden od vseh, storil sem se suženj vseh, da bi jih več pridobil. 20. In bil sem Judom kakor Jud, da bi Jude pri¬ dobil; a tem, kteri so bili pod postavo, kakor pod postavo, da bi pridobil te, kteri so bili pod postavo. 21. Tistim pa, kteri so bili brez postave, kakor da bi bil brez postave, (dasi ravno ne brez po¬ stave bogu, nego v po¬ stavi Kristusu,) da bi pri¬ dobil tiste, kteri so bili brez postave. 22. Bil sem slabim ka¬ kor slab, da bi pridobil slabe. Vsem sem bil vse, da bi vsakakor neke zve¬ ličal. 23. Topa delam za voljo evangelja, da bi del od njega prejel. 24. Ne veste, da tisti, kteri na tekališči tek<5, vsi tekč, a eden prejema da¬ rilo? Tako tecite, da bi prejeli. 25. Vsak pa, kteri se bori, zdržuje se od vsega: oni torej, da dobe stroh- ljiv venec, a mi nestroh- ljiv. 26. Jaz torej tako tečem, ne kakor na negotovo; ta¬ ko se borim, ne kakor bi po zraku mahal. 27. Nego tarem svoje telo in usužnjujem, da ne bi kako drugim oznanje- vavši sam zavržljiv bil. X. POGLAVJE. Ne čem pa, bratje, da bi ne vedeli, da so naši očetje vsi pod oblakom bili in so vsi skozi morje prešli. 2. In so se vsi v Mojze¬ sa krstili v oblaku in v moiji, 3. In so vsi ravno tisto duhovno jed jedli, 4. In so vsi ravno tisto duhovno pijačo pili; kajti pili so iz duhovne sprem¬ ljajoče skale, a ta skala je bila Kristus. 5. Ali veči del njih ni 364 PAVLA LIST PEVI KORINČAN. 10. bil po godu bogu, kajti so bili pobiti v puščavi. 6. To pa so izgledi za nas postali, da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli. 7. Tudi ne bodite rnali- kovavci, kakor nekteri njih, kakor je pisano: „Sedlo je ljudstvo jest in pit in vstalo igrat. “ 8. Tudi ne kurbajmo se, kakor so se nekteri izmed njih kurbali in padlo jih je v enem dnevi tri in dvajset tisoč. 9. Tudi ne izkušajmo Kristusa, kakor so tudi nekteri izmed njih izku¬ šali in so poginili od kač. 10. Tudi ne mrmrajte, kakor so nekteri izmed njih mrmrali in so pogi¬ nili od pogubnika. 11. To se je pa vse go¬ dilo njim za izglede, a na¬ pisalo se je za svarilo nam, na ktere so prišli konci vekov. 12. Tako kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade. 13. Ni vas nobeno izku¬ šanje prijelo, razen člo¬ veško; veren je bog, kteri vam ne bo dal izkušanim biti nad vašo moč, nego bo storil z izkušanjem tudi izhod, da boste mogli prenesti. 14. Za to, ljubljeni moji, bežite od malikovavstva. 15. Kakorpametnim go¬ vorim; razsodite vi, kar pravim. 16. Kelih blagoslova, kterega blagoslavljamo, ni li podeljevanje krvi Kri¬ stusove? Kruh, kterega lomimo, ni lipodeljevanje telesa Kristusovega ? 17. Kajti smo en kruh, eno telo mnogi, ker vsi imamo del od tega enega kruha. 18. Glejte Izraelja po mesu: niso li, kteri žrtve jedč, deležniki oltarja? 19. Kaj torej pravim? da je malik kaj? ali da je mališka žrtva kaj? 20. Nego kar žrtvujejo pogani, da žrtvujejo vra¬ gom in ne bogu. Ne čem pa, da boste vi deležniki vragov. 21. Ne morete keliha go¬ spodovega piti in keliha vražjega, ne morete imeti PAVLA LIST PRVIKORINČAN. 10.11. 365 del od mize gospodove in mize vražje. 22. Dražimo li naj go¬ spoda? jeli smo močnejši od njega? 23. Vse mi je dopuščeno, ali ni vse koristno; vse mi je dopuščeno, ali vse ne zbuja na pobožnost. 24. Nikdor naj svojega ne išče, nego vsak to, kar j je drugega. 25. Vse, kar se prodaja v mesnici, jejte nič ne po- praševaje za voljo vesti. 26. Kajti gospodova je zemlja in kar jo napol¬ njuje.^ 27. Če vas pa kliče kdo ■ nevernikov in hočete iti, jejte vse, kar se pred vas stavi, nič ne popraševaje za voljo vesti. 28. Če vam pa kdo po¬ reče: „To je mališka žrt- va“, ne jejte za voljo tistega, kteri je to obzna- nil in za voljo vesti; kajti gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje. 29. Ali ne pravim za tvojo vest, nego za onega drugega; ker čemu bi mojo svobodo sodila tuja vest? 30. Če imam jaz del hvale, za kaj bi se prekli¬ njal za to, za kar se za¬ hvaljujem ? i 31. Če torej jeste ali pi¬ jete ali kaj delate, vse de¬ lajte bogu na slavo. ! 32. Bodi brez spotike Ju- ! dom in Grkom in cerkvi božjej. 33. Kakor tudi jaz vsem o vsakem po godu delam ne iščoč, kar je koristno samemu, nego to, kar mnogim, da se zveličajo. XI. POGLAVJE. Posnemavci moji bo¬ dite, kakor sem tudi jaz Kristusov. 2. Hvalim vas pa, bratje, da se v vsem mene spo¬ minjate in držite zapo¬ vedi, kakor sem vam jih dal. 3. Hočem pa, da veste, daje vsakemu možu gla¬ va Kristus, a glava ženi mož, glava pa Kristusu bog. 4. Vsak mož, kteri moli ali prerokuje s pokrito glavo, sramoti svojo glavo. 5. A vsaka žena, ktera 366 PAVLA LIST PEVI KOEINČAN. 11. moli ali prerokuje razo- glava, sramoti svojo gla¬ vo, kajti je to toliko, ka¬ kor bi bila ostrižena. 6. Ker če se ne pokriva žena, naj se tudi striže; če je pa sramota za ženo striči se ali briti, naj se pokriva. 7. Mož ne sme glave po¬ krivati, kajti je podoba in slava božja, a žena je slava moževa. 8. Kajti ni mož od žene, nego žena od moža. 9. Kajti ni ustvaijen mož za voljo žene, nego žena za voljo moža. 10. Za to mora imeti žena oblast na glavi za voljo angeljev. 11. Sicer ni ne mož brez žene, ne žena brez moža, v gospodu. 12. Kajti kakor je žena od moža, tako je tudi mož po ženi, a vse je od boga. 13. Sami med seboj pre¬ sodite, je li spodobno za ženo, da razoglava boga moli. 14. Ali ne uči li vas sa¬ ma natura, da je možu, če pušča dolge vlase rasti, sramota P 15. A ženi, če si pušča dolge vlase, slava? kajti dani so jej vlasje na me¬ sto pokrivala. 16. Če se pa zdi, daje kdo prepirljiv, mi te na¬ vade nimamo, tudi cerkve božje ne. 17. To naročaje ne hva¬ lim, da se ne na bolje, nego na huje zbirate. 18. Kajti prvič, kedar se zbirate v cerkvi, slišim, da so razpori med vami, in deloma to verjamem, 19. Ker je potrebno, da so ločinke med vami, da se pokažejo med vami, kteri so izkušeni. 20. Ko se torej zbirate na eno mesto , to ni go¬ spodovo večerjo jesti. 21. Kajti vsak svojo ve¬ čerjo pred sebe jemlje ter je, in tako je eden lačen, a drugi se opija. 22. Jeli nimate hiš, da jeste in pijete? Ali zame- čete li cerkev božjo in sra¬ motite tiste, kteri nima¬ jo? Kaj naj vam rečem? hvalil vas bom v tem? Ne hvalim. 23. Kajti jaz sem prejel od gospoda, kar sem tudi PAVLA LIST. PEVIKOKINČAN. 11.12. 367 vam izročil, da je gospod Jezus tisto noč, v kterej je bil izdajan, vzel kruh 24. In zahvalivši se pre¬ lomil in rekel: ^Vzemite, jejte: to je moje telo, ktero se za vas lomi, to delajte na moj spomin 25. Tako tudi kelih po večerji govoreč:„ Ta kelih je novi zakon v mojej krvi; to delajte, kolikor koli krat pijete, na moj spomin. “ 26. Kajti kolikor koli krat jeste ta kruh in ta kelih pijete, smrt gospo¬ dovo oznanjujete, dokler ne pride. 27. Tako kdor je ta kruh in pije ta kelih nevredno, kriv bo telesa in krvi go¬ spodove. 28. Ali človek naj izkuša sam sebe in tako je od kruha in od keliha pije; 29. Kajti kdor je in pije nevredno, obsojenje sebi je in pije ne razsojajoč telesa gospodovega. 30. Za to so med vami mnogi slabi in bolni in spi jih veliko. 31. Kajti ko bi mi sebe razsojali, ne bili bi sojeni. 32. Ko smo pa sojeni, strahuje nas gospod, da ne bi bili s svetom obso¬ jeni. 33. Tako, bratje moji, ko se zbirate k jedi, eden drugega čakajte. 34. Če je pa kdo lačen, doma naj je, da bi se na obsojenje ne shajali. Dru¬ go bom vredil, kedar pri¬ dem. XII. POGLAVJE. A za duhovne stvari ne čem, bratje, da bi ničesar ne znali. 2. Veste, da ste pogani bili in hodili k nemim malikom, kakor so vas vodili, 3. Za to vam dajem na znanje, da nikdor v duhu božjem govoreč ne govori preklestva Jezusu, in nik¬ dor ne more reči gospoda Jezusa razen v duhu sve¬ tem. 4. So pa razločki darov, ali eden je duh. 5. In so razločki službe, ali eden je gospod. 6. In so razločki del, ali eden je bog, kteri dela vse v vsem. 368 PAVLA LIST PRVI KORINČAN. 12. 7. A vsakemu se daje razodetje duha na korist, 8. Kajti enemu se po duhu daje beseda modro¬ sti, a drugemu beseda znanja po ravno tistem duhu, 9. Drugemu pa vera v ravno tistem duhu, a dru¬ gemu dar ozdravljanja v ravno tistem duhu; 10. A drugemu dela moči, drugemu pa preroštvo, a drugemu razločevanje du¬ hov, drugemu pa razno¬ vrstnost jezikov, a druge¬ mu razkladanje jezikov. 11. A vse to dela ravno tisti duh, razdeljujoč po svojej volji vsakemu ka¬ kor hoče. 12. Kajti kakor je telo eno in ude ima mnoge, a vsi udje enega telesa, če tudi jih je mnogo, eno so telo; tako tudi Kristus. 13. Ker smo se v enem duhu mi vsi v eno telo krstili, bodi si Judje, bodi si Grki, bodi si sužnji, bo¬ di si svobodni, in vsi smo se v enega duha napojili. 14. Kajti telo ni eden ud, nego mnogi. 15. Če reče noga: „nisem roka, nisem od telesa,“je li za to ni od telesa ? 16. In če reče uho: „ni- sem oko, nisem od telesa,“ jeli za to ni od telesa? 17. Ko bi bilo celo telo oko, kje bi bil sluh? ko bi bilo celo sluh, kie bi bil voh? 18. Sedaj je pa bog po¬ stavil ude enega vsakega izmed njih po telesu, ka¬ kor je hotel. 19. Ko bi bili pa vsi eden ud, kje bi bilo telo? 20. Sedaj so pa mnogi udje, a telo eno. 21. Pa oko ne more reči roki: „ni mi te treba,“ ali zopet glava nogama: „ni mi vaju treba. “ 22. Nego s tem bolje so potrebnejši udje telesa, kteri se slabejši zde; 23. In kteri nam se zde manje častni na telesu, okoli teh stavimo obilnejšo čast, in naši nespodobni imajo obilnejšo spodob¬ nost. 24. A našim spodobnim pa tega ni treba. Ali bog je zložil telo, davši pomanj¬ kljivemu v,ečo čast, 25. Da bi ne bilo raz- PAVLA LIST PRVI KORINČAN. 12.13. 369 pora v telesu, nego da bi udje enako skrbeli eden za drugega. 26. In če trpi eden ud, ž njim trpe vsi udje, a če se slavi eden ud, ž njim se vesele vsi udje. 27. Vi pa ste telo Kri¬ stusovo in udje med seboj; 28. In nektere si je po¬ stavil bog v cerkvi prvič za aposteljne, drugič za preroke, tretjič zaučitelje, po tem moči, za tem dari ozdravljanja, pomaganja, vladanja, raznovrstnost jezikov. 29. Jeli so vsi aposteljni? jeli vsi preroki? jeli vsi učitelji? jeli vsi moči? 30. Jeli imajo vsi darove ozdravljanja? jeli vsi je¬ zike govore? jeli vsi raz¬ kladajo? 31. Hrepenite pa za boljšimi darovi, in še bolj¬ šo pot vam kažem. XIII. POGLAVJE. Ko bi človeške jezike govoril in angeljske, a ljubezni ne bi imel, bil bi brneč med in zvenčeče cimbale. 2. In ko bi imel preroš¬ tvo in bi vedel vse skriv¬ nosti in vse znanje, in ko bi imel vso vero tako, da bi gore prestavljal, a lju¬ bezni ne bi imel, nič ni¬ sem. 3. In ko bi na koščke porazdajal vse kar imam in ko bi dal svoje telo, da se zežgem, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi. 4. Ljubezen je potrpljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, ne napihuje se, 5. Ne vede se nespo¬ dobno, ne išče svojega, ne togoti se, ne misli hudega; 6. Ne raduje se krivici, a raduje se resnici, 7. Vse pokriva, vse ve¬ ruje, vse upa, vse prenaša. 8. Ljubezen nikoli ne prestaja, a bodi si preroš¬ tva, nehala bodo; bodi si jeziki, umolknili bodo; bodi si znanje, nehalo bo. 9. Kajti nekoliko po¬ znamo in nekoliko prero¬ kujemo. 10. Kedar pa pride, kar je popolno, tedaj bo to nekoliko nehalo. 11. Ko sem bil otrok, 24 370 PAVLA LIST PRVI kakor otrok sem govoril, kakor otrok sem mislil, kakor otrok sem razsojal, ko sem pa mož postal, opustil sem stvari otročje. 12. Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo v uganjki, ta krat pa bomo z licem v lice; sedaj še poznam nekoliko, ta krat pa bom spoznal, kakor sem bil tudi jaz spoznan. 13. Sedaj pa ostaja vera, upanje, ljubezen, to troje; naj veča od njih pa je lju¬ bezen. XIV. POGLAVJE. H repenite za ljubeznijo, a trudite se za duhovne stvari, bolje pa, da prero¬ kujete. 2. Kajti kdor govori v jeziku, ne govori ljudem, nego bogu, ker nikdor ne sluša; z duhom pa govori skrivnosti; 3. A kdor prerokuje, lju¬ dem, govori na zbujanje pobožnosti in na opomin¬ janje in na tolažbo. 4. Kajti kdor v jeziku govori, sam sebe zbuja na pobožnost, kdor pa prero- KORINČAN. 13.14. kuje, cerkev zbuja na po¬ božnost. 5. Hočem pa, da vsi go¬ vorite jezike, bolje pa, da prerokujete, kajti veči je kdor prerokuje, nego kdor govori jezike, razen če raz¬ klada, da bi se cerkev zbu¬ dila na pobožnost. 6. Sedaj pa, bratje, če pridem k vam jezike go¬ voreč, kaj vam bom kori¬ stil, če vam ne bom go¬ voril ali v razodetji, ali v znanji, ali v preroštvu, ali v nauku? 7. Kakor brezdušne stva¬ ri, ktere glas dajo, bodi si piščal, ali gosli, če raz¬ ločka v glasovih ne dajo, kako se bo umelo, kaj se piska ali gode? 8. Ker če nerazločen glas trobenta da, kdo se bo pripravil za boj? 9. Tako tudi vi, če z je¬ zikom razumljive besede ne daste,kako seboumelo, kaj pravite? kajti v zrak boste govorili. 10. Toliko vrst glasov, postavim, je na svetu in nobeden izmed njih ni brez znamenovanja. 11. Če torej ne vem moči PAVLA LIST PR 1 glasa, mutec bom govo¬ rečemu in govoreči bo meni mutec. 12. Tako tudi vi, ko se trudite za duhovne dari, glejte, da boste za pobožno zbujevanje cerkve bogati. 13. Za to, kdor govori v jeziku, naj moli, da bi razkladal. 14. Kajti če molim v je¬ ziku, duh moj moli, a um moj je brez sada. 15. Kaj torej? molil bom z duhom, a molil bom tu¬ di z umom; prepeval bom z duhom, a prepeval bom tudi z umom. 16. Ker če blagosloviš z duhom, ta kteri je nepo¬ dučen, kako poreče amen na tvoj blagoslov, ko ne ve, kaj govoriš? 17. Ti se, res da, dobro zahvaljuješ, ali drugi se ne zbuja na pobožnost. 18. Zahvaljujem se svo¬ jemu bogu, da bolje od vseh vas jezike govorim. 19. Toda v cerkvi rajši pet besed s svojim umom rečem, da tudi druge po¬ dučim, nego pa tisoč be¬ sed v jeziku. 20. Bratje, ne bodite I KORINČAN. 14. 371 deca, nego v zlobi bodite deca, a v umu bodite po¬ polni. 21. V postavijo pisano: „Z drugimi jeziki in z dru¬ gimi ustnicami bom go¬ voril temu ljudstvu in tu¬ di tako me ne bodo po¬ slušali, govori gospod." 22. Tako so jeziki za znamenje ne tem, kteri verujejo, nego nevernim, in preroštvo ne nevernim, nego tem, kteri verujejo. 23. Ko bi se torej sešla cerkev vsa na eno mesto in bi vsi jezike govorili in vniš.li bi tudi nepodučeni ali neverniki, je li ne po- rekč, da norite ? 24. Ko bi pa vsi prero¬ kovali a vnišel bi kak nevernik ali nepodučen, ozmerjajo ga vsi, sodijo ga vsi. 25. In tako se skrivnosti njegovega srca razodevajo in tako padši na obraz molil bo boga oznanjujoč, da je bog za res v vas. 26. Kaj je torej, bratje? Kedar se shajate, vsak vas ima psalem, ima nauk, jezik ima, razodetje ima, razkladanje ima; vse naj 24 * 372 PAVLA LIST PRVI se zgodi na zbujevanje po¬ božnosti. 27. Če v jeziku kdo go¬ vori, naj govorita po dva ali k večemu po trije in eden za drugim, in eden naj razklada. 28. Ko bi pa ne bilo raz- kladavca, molči naj v cerkvi, a sebi naj govori in bogu. 29. Preroka naj pa go¬ vorita dva ali trije, drugi naj pa, razsojaj o. 30. Če se pa drugemu, kteri sedi, kaj razodene, prvi naj molči. 31. Kajti morete eden po eden vsi prerokovati, da se vsi uče in vsi opo¬ minjajo. 32. In duhovi peroški podlagajo se prerokom. 33. Ker bog ni bog punta, nego mira, kakor po vseh cerkvah svetniških. 34. Žene vaše naj v cer¬ kvah molče, kajti ni jim dopuščeno govoriti, nego podlagati se, kakor tudi postava pravi. 35. A če se hočejo česa naučiti, doma naj svoje možeprašajo; kajti grdo je ženam v cerkvi govoriti. KORINČAN. 14.15. 36. Je li od vas beseda božja izšla? je li k vam samim prišla? 37. Če kdo misli, daje prerok ali duhoven, spozna naj, kar vam pišem, da so gospodove zapovedi. 38. Če pa kdo ne ve, naj ne ve. 39. Tako, bratje, trudite se, da prerokujete in go¬ voriti v jezikih nikar ne branite. 40. Vse naj se spodobno in po redu godi. XV. POGLAVJE. Napominjam vam pa, bratje, evangelj, kterega sem vam oznanil, kterega ste tudi sprejeli, v kterem tudi stojite, 2. Po kterem se tudi zveličujete, če držite, ka¬ kor sem vam oznanil, če le niste zastonj verovali. 3. Kajti izročil sem vam najprej to, kar sem pre¬ jel, daje Kristus umrl za naše grehe, poleg pisem, 4. In da je bil pokopan in da je vstal tretji dan poleg pisem, 5. In da se je prikazal PAVLA LIST PRI Kefu, po tem dvanajste¬ rim; 6. Po tem se je prikazal črez pet sto bratom na en krat, kterih največ noter do sedaj živi, nekaj jih je pa tudi pozaspalo. 7. Za tem se je prikazal Jakobu, po tem apostelj- nom vsem, 8. In izmed vseh naj na zadnje, kakor kakemu prezgodaj rojenemu, pri¬ kazal se je tudi meni. 9. Kajti jaz sem naj manjši izmed aposteljnov, kteri nisem vreden imeno¬ vati se apostelj, ker sem preganjal cerkev božjo. 10. Ali po milosti božjej sem kar sem, in njegova milost proti meni se ni izpraznila in natrudil sem se bolje od vseh njih, ali ne jaz, nego milost božja, ktera je z menoj. 11. Bodi si torej jaz ali oni, tako oznanjujemo in tako ste verovali. 12. Če se oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekteri med vami, da ni vstajanja mrtvih? 13. Če pa ni vstajanja I KORINČAN. 15. 373 mrtvih, tudi Kristus ni vstal. 14. A če Kristus ni vstal, prazno je po tem naše oznanjevanje, prazna pa tudi vera vaša. 15. Nahajamo se pa tudi lažnjive priče božje, kajti smo popričali zoper boga, da je obudil Kristusa, kterega ni obudil, če mrtvi ne vstajajo. 16. Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal. 17. A če Kristus ni vstal, zastonj je vera vaša, še ste v grehih svojih. 18. Po tem so se tudi, kteri so v Kristusu zaspali, pogubili. 19. Če samo v tem živ¬ ljenji v Kristusa upamo, vredni smo obžalovanja najbolje od vseh ljudi. 20. Sedaj pa je Kristus vstal iz mrtvih, postal je prvina tistih, kteri so po- zaspali. 21. Zakaj, ko je bila po človeku smrt, tudi je po človeku vstajanje mrtvih. 22. Kajti kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. 374 PAVLA LIST PEVI KOKINCAN. 15. 23. Ali vsak v vlastnem redu: prvina Kristus, za tem ti, kteri so Kristusovi v prihodu njegovem; 24. Po tem konec, kedar izroči kraljestvo bogu in očetu, kedar odpravi vsako poglavarstvo in vsako ob¬ last in moč. 25. Kajti mora kraljevati noter dotle, dokler ne dene vseh sovražnikov pod svoje noge. 26. A najzadnji sovra¬ žnik se bo odpravila smrt. 27. Kajti: „Vse je pod¬ ložil pod njegove noge,“ ali ko je rekel: „Vse je podloženo/' očitno je, da razen tega, kteri mu je vse podložil. 28. Kedar se pa vse nje¬ mu podloži, tedaj se bo tudi sam sinpodložiltemu, kteri je vse njemu podlo¬ žil, da bi bog bil vse v vsem. 29. Sicer kaj počnč, kteri se krščujejo za mrtve, če sploh mrtvi ne vstajajo? kaj se tudi krščujejo za mrtve ? 30. Za kaj se tudi mi nevarnostim nastavljamo vsako uro? 31. Vsak dan umiram, pri vašej hvali, bratje, ktero imam v Kristusu Je¬ zusu gospodu našem. 32. Kajti če sem se po človeku boril z zvermi v Efesu, kakošno imam ko¬ rist, če mrtvi ne vstajajo? Jejmo in pijmo, kajti jutri bomo umrli! 33. Ne dajte se zavesti! Pačijo dobre navade slabi pogovori. 34. Predramite se pravo in ne grešite; kajti po¬ znanja božjega nekteri ni¬ majo , na sramoto vam pravim. 35. Ali poreče kdo: kako vstajajo mrtvi? in v ka- košnem telesu prihajajo ? 36. Nespametni! ti kar seješ, oživelo ne bo, če ni umrlo, 37. In kar seješ, ne seješ telesa, ktero imabiti, nego golo zrno, postavimo, pše¬ nično ali ktero drugo; 38. A bog mu daje telo, kakor hoče, in vsakemu semenu svoje telo. 39. Ni vse meso enako meso, nego je drugo meso človečje, drugo meso ži- PAVLA LIST PRVI KORINCAN. 15. 375 vinsko, drugo ribje in drugo ptičje. 40. So tudi telesa nebeš¬ ka in telesa zemeljska, ali je druga slava nebeških, a druga zemeljskih; 41. Druga je slava soln- ca in druga slava meseca, in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi. 42. Tako tudi vstajanje mrtvih: seje se v trohlji¬ vosti, vstaja pa v netroh- ljivosti. 43. Seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči ; 44. Seje se telo telesno, vstaja telo duhovno; je telo telesno, in je telo du¬ hovno. 45. Tako je tudi pisano: „ Postal je prvi človek Adam v dušo živoza¬ dnji Adam v duh oživlja¬ joč. 46. Ali ni prvo duhovno, nego telesno, po tem du¬ hovno. 47. Prvi človek je iz zemlje, prsten; drugi člo¬ vek, gospod je z neba. 48. Kakoršen je bil pr- j steni, taki so prsteni, in i kakoršen nebeški, taki so nebeški. 49. In kakor smo nosili podobo prstenega, nosili bomo tudi podobo nebeš¬ kega. 50. To pa pravim, bratje, da meso in kri božjega kraljestva podedovati ne moreta, tudi trohljivost netrohljivosti ne deduje. 51. Lej, skrivnost vam govorim: „Ysi ne bomo zaspali, a vsi se bomo spremenili 52. V hipu, v trenotku z očmi, v poslednjem gla¬ su trobente, kajti troben¬ talo se bo in mrtvi bodo vstajali netrohljivi in mi se bomo izpremenili. 53. Ker to trohljivo mora obleči netrohljivost in to smrtno obleči brezsmrt- nost. 54. Kedar pa to trohljivo obleče netrohljivost in to smrtno obleče brezsmrt- nost, tedaj se bo zgodila tista beseda napisana: „Požrla se je smrt v zmagi. “ 55. „Kjeje, smrt, tvoje želo? kje je, pekel, tvoja zmaga ?“ 376 PAVLA LIST PRVI KORINCAN. 15.16. 56. Želo smrti pa je greh, a moč greha postava. 57. Ali hvala bogu, kteri nam daje zmago po go¬ spodu našem Jezusu Kri¬ stusu. 58. Za to, bratje moji ljubljeni, bodite stano¬ vitni, nepremakljivi, obil¬ ni vsegdar v delu gospo¬ dovem, vedoč, davaš trud ni prazen v gospodu. XVI. POGLAVJE. -A. glede zbire za svete storite tudi vi tako, kakor sem naredil za Galatijske cerkve. 2. Prvi dan po sobotah naj vsak vas pri sebi de¬ va na stran in spravlja, kolikor mu se dobro zdi, da ne bodo zbire ta krat, kedar pridem. 3. Kedar pa pridem, po¬ šljem tiste, ktere za dobre za to spoznate po listih, da odnesč vaš blagoslov v Jeruzalem; 4. Ko bi pa vredno bilo, da tudi jaz grem, pojdejo z menoj. 5. Prišel bom pa k vam, kedar Macedonijo prej- dem, (kajti šel bom skozi Macedonijo). 6. A pri vas se more biti ' pomudim, ali pa tudi črez | zimo ostanem, da me vi ' spremite, kodar bom ho¬ dil. 7. Kajti ne čem vas le mimo grede videti, a u- pam nekoliko časa pri vas ostati, če gospod ukrene. 8. Ostal pa bom v Efesu noter do binkošti. 9. Kajti vrata so mi od¬ prta velika in široka in nasprotnikov je mnogo. 10. Če pa pride Timotej, | glejte, da bo brez straha pri vas; kajti opravlja go¬ spodovo delo kakor jaz. 11. Nikdor naj ga torej ne zaničuje, a odpošljite ga v miru, da pride k meni, ker ga pričakujem z brati. 12. Glede brata Apola pa; mnogo sem ga prosil, da bi prišel k vam z brati, in ni kakor ga ni bila volja sedaj priti, a prišel bo, kedar utegne. 13. Čujte, stojte v veri, možki se držite, trdni bo¬ dite. PAVLA LIST PR 1 2 14. Vse vaše naj se v ljubezni godi. 15. Prosim vas pa, bratje: veste za Stefanov dom, da je prvina v Ahaji in da so se na služenje svetim od¬ ločili ; 16. Da se tudi vi podla¬ gate takim in vsakemu, kteri ž njimi dela in se trudi. 17. Veselim se pa pri¬ hoda Stefanovega in For- tunatovega in Ahajikove- ga, ker so mi nadomestili, da nisem vas pogrešal; 18. Zakaj spokojih so mojega duha in vašega. Spoštujte torej take. Korinčanom prvi list pisan iz mesi Fortunatu in Aha Tl KORINČAN. 16. 377 19. Pozdravljajo vas cer¬ kve Azijske; pozdravljata vas v gospodu mnogo A- kvila in Priscila s cerkvijo v njunem domu. 20. Pozdravljajo vas brat¬ je vsi; pozdravite eden drugega v svetem poljub- ku. 21. Pozdrav z mojo, Pa¬ vlovo roko. 22. Če kdo ne ljubi go¬ spoda Jezusa Kristusa, preklet bodi, maran atha! 23. Milost gospoda Je¬ zusa Kristusa z vami. 24. Moja ljubezen z va¬ mi vsemi v Kristusu Je¬ zusu. Amen. i Filipov a poslan po Stefanu in jiku in Timoteji. PAVLA APOST. KORINČANOM LIST DRUGI. I. POGLAVJE. Pavel apostelj Jezusa Kristusa po volji božjej in Timotej brat, cerkvi božjej v Korintu s svetimi vsemi, kteri so po vsej Ahaji. 2. Milost vam in mir od boga očeta našega in go¬ spoda Jezusa Kristusa. 3. Blagoslovljen bog in oče gospoda našega Je¬ zusa Kristusa, oče usmi¬ ljenosti in bog vsake to¬ lažbe, 4. Kteri nas tolaži v vsa- 378 PAVLA LIST DEUGI KOKINČAN. 1. kej stiski s tolažbo, s ktero tolaži nas same bog; 5. Kajti kakor so obilna trpljenja Kristusova na nas, tako je po Kristusu obilna tudi tolažba naša. 6. Če smo pa stiskani, za vašo tolažbo in zveličanje je, ktero se dela v pre¬ našanji istih trpljenj, ktera tudi mi trpimo; če se pa tolažimo, za vašo tolažbo in zveličanje je, in upanje naše je trdno za vas; 7. Vedoč da kakor ste deležniki trpljenj, tako ste tudi tolažbe. 8. Kajti ne čemo, da bi ne vedeli, bratje, za stisko našo, ktera se je dogodila nam v Aziji, da nas je preobtežila črez moč,tako da smo obupali tudi živeti. 9. Ali sami v sebi smo smrtno obsodo imeli, naj bi ne upali v sebi, nego v bogu, kteri obuja mrtve; 10. Kteri nas je iz tolike smrti otel in otema, v kterega upamo, da bo še otemal, 11. Če pripomagate tudi vi za nas z molitvijo, da bi se za dar, kterega ima¬ mo po mnogih ljudeh, mnogi zahvalili za voljo nas. 12. Kajti hvala naša je to, priča vesti naše, da smo se v prostosti in či¬ stosti božjej, ne vmesenej modrosti, nego v milosti božjej vedli na svetu, po¬ sebno pa med vami. 13. Ker vam drugega ne pišemo, nego kar berete ali kar spoznavate, a upam, da boste tudi do konca spoznavali. 14. Kakor ste deloma tudi spoznali nas, da smo hvala vaša, kakor tudi vi naša, na dan gospoda Je¬ zusa. 15. In s tem zaupanjem sem hotel k vam priti po¬ prej, da bi drugo milost imeli, 16. In po vas preko priti v Macedonijo in zopet iz Macedonije priti k vam in od vas spremljen biti v Judejo. 17. Ko sem torej to hotel, je li sem lahkomišljeno ravnal? ali kar sklepam, po mesu sklepam, da bi bilo pri meni „da, da“ in „ne, ne?“ 18. Ali zvest je bog, da »da* in „ ne 11 PAVLA LIST DRUGI KORINČAN. 1. 2. 379 beseda naša k vam ni bila | razveselil, če ne ta, kteri se žalosti po meni ? 3. In napisal sem vam to isto, da ne bi žalosti imel, ko pridem, od teh, za ktere bi se imel rado- vati, nadejajoč se za vas vse, daje moja radost vseh vas radost. 4. Kajti z veliko stisko in s srčno težavo sem vam pisal z mnogimi solzami, ne da se žalostite, nego da ljubezen spoznate, kte- ro imam obilno do vas. 5. Če je pa kdo vžalostil, ni mene vžalostil, le ne¬ koliko, da ne obtežujem vseh vas. 6. Dosti je takemu ta kazen od več njih; 7. Tako da nasproti rajši vi odpustite in potolažite, da bi kako preobilna žalost ne utopila takega. 8. Za to vas opominjam, da potrdite do njega lju¬ bezen. 9. Kajti za to sem tudi pisal, da spoznam izkuše¬ nost vašo, je li ste v vsem poslušni. 10. Komur pa kaj od¬ pustite, njemu tudi jaz; kajti jaz, če sem kaj od- 19. Kajti božji sin Jezus Kristus, kterega smo med vami oznanilijaz in Silvan in Timotej, ni bil „da“ in „ne“, nego „da“ je v njem bilo. 20. Ker kolikor je obetov božjih, v njem so „da“ in v njem amen bogu na sla¬ vo po nas. 21. Ta pa, kteri potrjuje nas z vami v Kristusa in nas je pomazal, bog je, 22. Kteri nas je tudi za¬ pečatil in dal zalog duha v srcih naših. 23. A jaz za pričo boga k sebi kličem na svojo dušo, da iz prizanašanja do vas še nisem prišel v Korint; 24. Ne da gospodujemo z vašo vero, nego sodelav¬ ci smo radosti vaše, kajti z vero stojite. II. POGLAVJE. Odsodil sem pa v sebi to, da zopet ne pridem v žalosti k vam. 2. Kajti če jaz žalostim vas, kdo je, kteri bi me 380 PAVLA LIST DRUGI KORINCAN. 2. 3. pustil, komur sem odpu¬ stil, za voljo vas sem pred obličjem Kristusovim, 11. Da bi nas ne ukanil satan, kajti niso nam nje¬ gove misli neznane. 12. A ko sem prišel v Troado za voljo evangelja Kristusovega in so mi bila vrata odprta v gospodu, 13. Nisem imel mira v duhu svojem, ker nisem našel Tita brata; nego vzemši slovo od njih, šel sem ven v Macedonijo. 14. Ali bogu hvala, kteri nam vsegdar zmago daje v Kristusu, in dišavo zna¬ nosti svoje razodeva po nas na vsakem mestu. 15. Ker smo Kristusova prijetna dišava bogu v teh, kteri se zveličujejo in v tistih, kteri se pogubljajo. 16. Enim je dihet smrti za smrt, a drugim dihet življenja za življenje, in za to kdo je zmožen? 17. Kajti nismo kakor mnogi, kteri preobračajo besedo božjo, nego kakor iz čistote, nego kakor iz boga, pričo boga, v Kri¬ stusu govorimo. III. POGLAVJE. Začinjamo li zopet sami sebe hvaliti ? ali potrebu¬ jemo, kakor nekteri, pri- poročnih listov na vas ali od vas ? 2. List naš ste vi, vpisan v naših srcih, poznan in bran od vseh ljudi; 3. Kteri se pokazujete, da ste list Kristusov izdan od nas, pisan ne s črnilom, nego z duhom boga žive¬ ga, ne na kamenenih plo- čah, nego na mesenih plo- čah srca. 4. A zaupanje tako ima¬ mo po Kristusu v boga; 5. Ne da bi bili zmožni sami po sebi izmisliti kaj kakor sami iz sebe, nego je naša zmožnost od boga; 6. Kteri nas j e tudi zmož¬ ne storil, da smo slu¬ žabniki novega zakona, ne črke, nego duha, kajti črka^ubija, a duh oživlja. 7. Če je pa služba smrti v črkah vrezana v kamene bila v slavi tako, da niso mogli pogledati sinovi Iz- raeljevi v obličje Mojze¬ sovo za voljo slave obličja PAVLA LIST DRUGI KORINCAN. 3. 4. 381 njegovega, ktera je min¬ ljiva, 8. Kako ne bo mnogo bolje služba duha v slavi? 9. Kajti če je služba ob- sojenja v slavi, za mnogo bolje je obilna služba pra¬ vice v slavi. 10. Ker tudi ni bilo o- slavljeno, kar se je osla- vilo v tem delu, za voljo prevelike slave. 11. Kajti če je v slavi, kar prestaja, za mnogo bolje je v slavi, kar ostaja. 12. Imajoč torej toliko upanje, veliko zaupnost upotrebljujemo. 13. In ne kakor je Mojzes deval zagrinjalo na svoje obličje, da ne bi videli si¬ novi Izraelje vi konca tega, kar prestaja; 14. Ali obtrdele so njih misli, kajti noter do da¬ našnjega dne isto zagrin¬ jalo pri branji starega za¬ kona ostaja neodgrnjeno, ker se v Kristusu od¬ pravlja ; 15. Nego do danes, kedar se bere Mojzes, zagrinjalo na njih srcih leži. 16. Kedar se bo pa zgo¬ dilo spreobrnjenje k go¬ spodu, sname se zagrin¬ jalo. 17. A gospodje duh; kjer je pa duh gospodov, tam je svoboda. 18. A mi vsi, kteri z od¬ kritim obličjem slavo go¬ spodovo jasno gledamo, premenjujemo se v ravno tisto podobo iz slave v slavo, kakor od gospodo¬ vega duha. IV. POGLAVJE. Za to imajoč to službo, kakor smo usmiljenje do¬ bili, ne oslabevamo. 2. Nego odrekli smo se skrivnih del sramote ter ne hodimo v zvijačah; tudi ne preobračamo be¬ sede božje, nego z raz- odevanjem resnice stavi¬ mo sami sebe pred vsako vest človečjo pričo boga. 3. Če je pa tudi zakrit evangelj naš, v tistih je zakrit, kteri se pogubljajo; 4. V kterih je bog tega veka oslepil pameti ne¬ vernih, da jim ne zasveti- svetlost evangelja slave Kristusa, kteri je podoba božja. 382 PAVLA LIST DRUGI KORINCAN. 4. 5. 5. Kajti sami sebe ne oznanjujemo, nego Kri¬ stusa Jezusa gospoda; a sami sebe kakor služab¬ nike vaše za voljo Jezusa. 6. Ker bog,kteri je rekel iz trne luči zasvetiti, sam je, kteri je zasvetil v srcih naših na svetlost poznan¬ ja slave božje v obličji Je¬ zusa Kristusa. 7. Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da bi bila preobilnost moči bož¬ ja in ne iz nas. 8. V vsem nas stiskajo, ali nismo na tesnem; v zadregah smo, ali ne oma¬ gujemo. 9. Preganjajo nas, ali nismo zapuščeni; pobijajo nas, ali ne ginemo. 10. Vsegdar umiranje gospoda Jezusa na telesu s seboj nosimo, da bi se tudi življenje Jezusovo na našem telesu pokazalo. 11. Kajti vedno se mi živi na smrt izdajemo za voljo Jezusa, da bi se tudi življenje Jezusovo poka¬ zalo na smrtnem mesu našem. 12. Tako smrt v nas dela, a življenje v vas. 13. A imajo čistega duha vere poleg pisanega: „ Ve¬ roval sem, za to sem go- voril“, tudi mi verujemo, za to tudi govorimo ; 14. Vedoč, da kteri je obudil gospoda Jezusa, obudil bo tudi nas po Je¬ zusu in postavil z vami. 15. Kajti vse je za voljo vas, da bi milost pomno¬ žena po mnogih zahvalo poobilšala na slavo božjo. 16. Za to ne pešamo; ali če se tudi zunanji naš člo¬ vek pokončuje, pa se no¬ tranji obnavlja od dne do dne. 17. Kajti sedanja lahka stiska naša spravlja nam obilno, preobilno večno vse pretežno slavo, 18. Ker ne gledamo na to, kar se vidi, nego na to, kar se ne vidi; kajti to, kar se vidi, začasno je, ali kar se ne vidi, večno je. V. POGLAVJE. Ker vemo, če zemeljska naša hiša prebivanja raz¬ pade , da imamo prebi-. vališče od boga, hišo ne PAVLA LIST DKUGI KORINČAN. 5. 383 z rokami napravljeno, več¬ no v nebesih. 2. Kajti tudi v tem zdi¬ hujemo, želeč obleči se v prebivališče svoje, ktero je iz nebes. 3. Če se bomo le tudi oblečeni, ne goli našli. 4. Kajti kteri smo v tem prebivanji, zdihujemo ob¬ teženi; ker se ne čemo sleči, nego na to obleči, da življenje pogoltne to, kar je smrtno. 5. Kteri nas je pa ravno za to ustvaril, bog je, kteri nam je tudi dal zalog duha. 6. Dobre volje smo torej vsegdar in vemo, dokler smo v telesu doma, da potujemo na tujem, od gospoda. 7. (Ker po veri hodimo, ne po gledanji.) 8. Ali smo dobre volje in hočemo rajši izseliti se iz telesa in naseliti se k gospodu. 9. Za to tudi hrepenimo biti mu ugodni, bodi si da smo doma, bodi si da smo se izselili. 10. Kajti vsi se moramo pokazati pred sodišče Kri¬ stusovo, da prejme vsak po tem, kar je v telesu storil, bodi si dobro, bodi si hudo. 11. Vedoč torej za strah gospodov ljudem svetu¬ jemo, a bogu smorazodeti. Upam pa, da smo tudi v vaših vestih razodeti. 12. Ker vam zopet sami sebe ne hvalimo, nego vam priložnost dajemo hvaliti se z nami, da imate kaj proti tem, kteri se na lice hvalijo in ne v srcu. 13. Ker če smo predaleč stopili, bogu smo, če smo pa zmerni, vam smo. 14. Kajti ljubezen Kri¬ stusova nas priganja, kteri smo to sodili da, če je eden za vse umrl, po tem so vsi umrli; 15. In za vse je umrl, da oi ti, kteri žive, nič več za se ne živeli, nego za tega, kteri je za nje umrl in vstal. 16. Tako mi od sedaj ni¬ kogar ne poznamo po mesu; če smo pa tudi poznali po mesu Kristusa, ali sedaj nič več ne po¬ znamo. 17. Tako če je kdo v Kristusu, novo stvarjenje 384 PAVLA LIST DRUGI KORINČAN. 5. 6. je; staro je prešlo, lej po¬ stalo je novo vse. 18. A vse to je od boga, kteri nas je spravil s seboj po Jezusu Kristusu in nam je dal službo sprave. 19. Kajti bog je bil v Kristusu in je svet spravil s seboj in ni mu zaračunil njegovih pregreh in polo¬ žil je v nas besedo sprave. 20. Na mesto Kristusa smo torej poslani, kakor da bi bog opominjal po nas. Prosimo na mesto Kristusa: spravite se z bogom. 21. Kajti tega, kteri ni vedel za greh, storil je za voljo nas greh, da bi bili mi pravica božja v njem. VI. POGLAVJE. A kakor pomagavci o- pominjamo vas, da bi ne bili zastonj milosti božje prejeli; 2. (Kajti pravi: „Pri- goden čas sem te uslišal iu na dan zveličanja po- mogel sem ti u . Lej, sedaj je čas dobro prigoden, lej, sedaj je dan zveličanja.) 3. Nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se ne pograja služba; 4. Nego v vsem izkazu¬ jemo se kakor božje slu¬ žabnike vpotrpljenji mno¬ gem, v stiskah, v potrebah, v težavah, 5. V udarcih, v ječah, v puntih, v trudih, v nespa- vanji, v postu, 6. V čistoti, v znanji, v prizanesljivosti, v dobrot¬ ljivosti, v duhu svetem, v nehinavskej ljubezni, 7. V besedi resnice, v močibožjej,z orožjem pra¬ vice na desno in levo; 8. S slavo in nečastjo, s slabimi in dobrimi glasi, kakorpotepuhi in resnični; 9. Kakor neznani in zna¬ ni ; kakor umirajoči in lej, živimo; kakor kaznjeni in ne umorjeni; 10. Kakor žalosteči se, a vedno se veseleči; ka¬ kor siromaki, a mnoge bogateči; kakor ničesar ne imajoči in vse imajoči. 11. Naša usta so odprta k vam, Korinčani, srce naše je razširjeno. 12. Vam ni tesno mesto v nas, ali vam je tesno v srcih vaših. PAVLA LIST DRUGI KORINČAN. 6. 7. 385 13. A da nam isto to povrnete, (kakor otrokom govorim), razširite se tudi vi. 14. Ne vpregajte se vkup z neverniki; kajti kakošno vdeležbo ima pravica z nepostavnostjo ? a kako¬ šno občinstvo svetlost s tmo ? 15. Pa kakošno je vje- manje Kristusa z Belija- lom ? ali kakošen del ima vernik z nevernikom? 16. A kakošna je zložnost tempeljna božjega z ma¬ liki? kajti vi ste tempelj boga živega, kakor je rekel bog: „ Prebival bom v njih in med njimi bom hodil, in bom njih bog in oni bodo moje ljudstvo." 17. Za to: „Izidite iz sredi njih in odločite se, govori gospod," „in ne¬ čistega se ne dotikujte; in jaz vas bom sprejel, 18. In bom vam oče in vi boste meni sinovi in hčere," pravi gospod vse¬ mogoči. VII. POGLAVJE. Imajoč torej te obljube, ljubljeni, očistimo se vsa¬ kega madežamesain duha dogotavlj aj e svetost v stra¬ hu božjem. 2. Primite nas. Nikomur nismo krivice storili, niko¬ gar nismo popačili, niko¬ gar nismo ukanili. 3. Ne govorim na ob¬ sodbo, kajti poprej sem rekel, da ste tako v srcih naših, da bi mi radi z vami vkup umrli in vkup živeli. 4. Velika je moja zaup¬ nost v govoru k vam, ve¬ lika moja hvala za voljo vas; napolnjen sem tolaž¬ be, preobilno imam ra¬ dosti poleg vse stiske naše. 5. Kajti kedar smo prišli v Macedonijo, nobenega počitka ni imelo meso naše, nego v vsem smo bili stiskani: izvunaj boji, iznotraj strahi. 6. Ali bog, kteri tolaži oonižne, potolažil nas je s prihodom Titovim. 7. Toda ne samo s pri¬ hodom, nego tudi s tolaž¬ bo, s ktero se je on poto- ažil za vas, pripovedujoč nam vaše želenje, vaš jok, vašo vnetost za mene, ta- 25 386 PAVLA LIST DEUGI KOEINCAN. 7. 8. ko da sem se bolje obve- selil. 8. Ker če tudi sem vas razžalostil z listom, ni mi žal, če tudi mi je žal bilo, kajti" vidim, da vas je oni list, če tudi za čas, razža¬ lostil. 9. Sedaj se radujem, ne da ste se razžalostili, nego da ste se razžalostili na pokoro; kajti razžalostili ste se po bogu, da bi v ničemer kvara ne imeli od nas. 10. Ker žalost po bogu napravlja pokoro na zve¬ ličanje, za ktero se ni ke¬ sati, a žalost sveta na¬ pravlja smrt. 11. Kajti lej, to samo, da ste se po bogu razžalo¬ stili, kakošno vam je na¬ pravilo marljivost, pa za¬ govarjanje, pa nevoljo, pa strah, pa zelenje, pa vne¬ tost, pa maščevanje! V vsem ste se pokazali, da ste čisti v delu. 12. Za kaj če tudi sem vam pisal, pisal sem ne za voljo tistega, kteri je kri¬ vico storil, tudi ne za voljo tistega, kteremu se je kri¬ vica storila, nego da se pokaže marljivost naša za vas med vami pričo boga. 13. Zato smo potolaženi s tolažbo vašo; še obilneje pa smo se obradovali nad radostjo Titovo, ker ste spokojili duh njegov vsi vi. 14. Kajti če sem se v čem njemu pohvalil z va¬ mi, nisem se osramotil; nego kakor smo vam vse v resnici govorili, tako je tudi pohvala naša k Titu resnična postala. 15. In srce njegovo vam je bolje vdano, kedar se spominja poslušnosti vseh vas, kako ste ga s strahom in trepetom sprejeli. 16. Radujem se torej, da se v vsem smem oslanjati na vas. VIII. POGLAVJE. A na znanje vam, bratje, dajemo milost božjo, ktera je dana v cerkvah Mace- donskih; 2. Da se je v mnogej izkušnji stiske obilnost njih radosti in njih pre¬ veliko siromaštvo poobil- šalo na bogastvo njih pro¬ stosti. PAVLA LIST DRUGI KORINCAN. 8. 387 3. Kajti bili so po moči, pričam, in črez moč do¬ bi o volj ni, 4. Z mnogo prošnjo pro¬ seči nas, da blagodar in občinstvo službe k svetim prejmemo, 5. In ne, kakor smo ti¬ pali, nego sebe so dali najprej gospodu in nam po volji božjej, 6. Da zaprosimo Tita, naj bi kakor je započel, tako tudi dokončal med vami tudi ta blagodar. 7. Ali kakor ste v vsem obilni v veri in besedi in znanji in vsakej marlji¬ vosti in v svojej ljubezni do nas, obilni bodite tudi v tem blagodaru. 8. Ne govorim po zapo¬ vedi, nego da po marlji¬ vosti drugih resničnost vaše ljubezni izkusim. 9. Kajti poznate milost gospoda našega Jezusa Kristusa, da je, če tudi bogat, za voljo vas ubožal, da se vi z njegovim ubož- tvom obogatite. 10. In svet v tem dajem, kajti to je vam na prid, kteri ste ne samo to sto- ' riti, nego tudi hoteti za- počeli od lani. 11. Sedaj pa dokončajte to tudi storiti, da bo, ka- | kor je bila dobra volja ho¬ teti, tako tudi dokončati od tega, kar imate. 12. Kajti če je dobra volja, prijeten je vsak po tem kar ima, ne po tem | kar nima. 13. Ker ni, da imajo drugi počitek, a vi stisko, nego enako, da bi bila v sedanjem času vaša obil- ! nost za njih pomanjkanje, ! 14. Da bi tudi onih o- j bilnost bila za vaše po- [ manjkanje, da bode ena- kost, , 15. Kakor je pisano: | „Kdor je mnogo nabral, \ ni imel preobilo, in kdor je malo, nimuzmanjkalo.“ 16. Hvala pa bogu, kteri je dal ravno tisto skrblji- vost za vas v srce Titovo, 17. Kerje prošnjo sprejel, a bil je marljivejši pa je svojevoljno šel ven k vam. 18. Poslali smo pa ž njim vred brata, kterega hvala v evangelji je po vseh cerk¬ vah. 19. Ali ne samo to, nego 25 * 388 PAVLA LIST DRUGI KORINČAN. 8. 9. je tudi izvoljen od cerkev j 2. Kajti znana mi je vaša za sopotnika našega s tem j dobra volja, s ktero se za milodarom, kterega o- j vas Macedoncem hvalim, skrbljujemo za samega da je Ahaja pripravljena gospoda slavo in vašo do- od lani, in vaša vnetost bro voljo; jih je več pobudila. 20. Ogibajoč se tega, da | 3. A brate sem poslal, nas kdo ne pograja za to j da se hvala naša z vami obilnost, ktero oskrblju- ne izprazni v tem delu, da jemo, ' boste, kakor sem govoril, 21. Skrbeči za dobro ne 1 gotovi; samo pričo gospoda, nego 4. Da se kako, ko pridejo tudi pričo ljudi. z menoj Macedonci in naj- 22. Poslali smo pa ž njim j dejo vas negotove, ne o- vred brata svojega, ktere- ! sramotimo mi, da ne re¬ ga smo izkusili v mnogih čemovi,vtej stanovitnosti stvareh mnogi krat, da je hvale. marljiv, sedaj pa, da je 5. Potrebno se mi je to- mnogo marljivejši po mno- : rej zazdelo poprositi brate, gem zaupanji na vas. 1 da bi naprej šli k vam in 23. Kar pa Tita dotiče, prej pripravili ta naprej on je moj drug in poma- . obljubljeni blagoslov tako gavec med vami, kar pa , kakor blagoslov in ne ka- dotiče naše brate, oni so ' kor skopost, aposteljni cerkveni, slava 6. To pa velim, kdor seje Kristusova. ; skopo, skopo bo tudi žel, 24. Dokaz torej svoje in kdor seje v blagoslovih, ljubezni in naše hvale z j v blagoslovih bo tudi žel; vami na njih pokažite in i 7. Vsak kakor v srcu od- pričo cerkev. IX. POGLAVJE. ločuje, ne iz žalosti ali po sili; kajti veselega dajavca i ljubi bog. iver za službo, ktera je 8. A mogoč je bog dati za svete, ni mi treba pi- j vam obilnost vsakega bla- sati vam; i go dara, da v vsem vseg- PAVLA LIST DRUGI KORINČAN. 9.10. 389 X. POGLAVJE. dar vsako dovolj noSt ima- joč imate obilno st za vsako delo dobro. 9. (Kakor je pisano: „Razsul je, dalje ubogim, njegova pravica ostaje na vek. “ 10. A kdor daje seme se- jaču, dal bo tudi kruh za jed in napolnil bo setev vašo in pomnožil sadove pravice vaše.) 11. Da se v vsem obo¬ gatite za vsako priprostost, ktera dela po nas zahvalo bogu. 12. Ker služba tega o- pravila ne dopolnjuje sa¬ mo pomanjkanja svetih, nego je tudi obilna po zahvalah bogu od mnogih, 13. Kedar po tej izku- šenej službi hvalijo boga za vaše podložno pripo- znanje evangelja Kristu¬ sovega in za prosto pode¬ ljevanje njim in vsem, 14. In po njih molitvi za vas, kteri hrepene za vami zavoljo premnoge milosti; božje nad vami. 15. A hvala bogu za nje¬ gov neizrečeni dar. Sam pa jaz Pavel opo¬ minjam vas po krotkosti in tihosti Kristus o vej, kteri sem pričo vas res da po¬ nižen med vami, a kedar me ni pri vas, pa drzen proti vam. 2. Prosim pa, da mi ne bo treba, kedar bom pri vas, zdrzniti se s to zaup¬ nostjo, s ktero mislim zdrzniti se na nektere, kteri mislijo, kakor da po mesu hodimo. 3. Kajti če tudi po mesu hodimo, ne vojskujemo se po mesu, 4. (Ker orožje našega vojskovanja ni meseno nego močno po bogu za razdevanje trdnih mest). 5. Naklepe razdevajoč in vsako visokost, ktera se vzdiguje proti poznanju božjemu; in zavjemajoč vsako pamet na poslušnost Kristusu, 6. In v pripravi imajoč maščevanje za vsako ne¬ poslušnost, kedar se iz¬ polni vaša poslušnost. 7. Gledate li na to, kar ' 390 PAVLA LIST DRUGI KORINCAN. 10.11. vam je pred očmi? Če kdo upa t sebi, da je Kristu¬ sov, misli naj zopet v sebi da, kakor je on Kristusov, tako smo tudi mi Kristu¬ sovi. 8. Kajti če se tudi kaj obilneje pohvalim z ob¬ lastjo našo, ktero nam je dal gospod za zidanje in ne za razdevanje vaše, ne bom se osramotil. 9. Da se ne bo videlo, kakor da vas strašim z listo vi, 10. Ker so listovi, veli, težki in jaki, ali ko je s telesom nazoči, slab je in beseda mu nič ne velja. 11. To naj misli, kdor je tak, da,kakoršni smo v be¬ sedi po listih nenazoči, takošni smo tudi nazoči v dejanji. 12. Kajti ne drznemo se pridjati se k nekterim ali primeriti se ž njimi, kteri sami sebe povzdigujejo; nego kteri sami po sebi sami sebe merijo in pri¬ merjajo sami sebe s seboj, ne umejo. 13. A mi se ne bomo črez nemero hvalili, nego po meri vodila, kterega nam je podelil bog mero, da dosežemo tudi noter do vas. 14. Kajti mi se ne ste- zamo predaleč, kakor da ne dosezamo do vas; za kaj tudi noter do vas smo prišli v- evangelji Kristu¬ sovem. 15. Ne hvaleč se črez nemero s tujimi trudi, ali up imajoč, kedar se po¬ množi vera vaša, da se v vas poveličamo po vodilu svojem na obilnost, 16. Da se onikraj vas evangelj oznani, ter se ne pohvalimo s tem, kar je po tujem vodilu narejeno. 17. „Kdor se pa hvali, v gospodu naj se hvali." 18. Kajti ni ta, kteri sam sebe povzdiguje, izkušen, nego ta, kogar gospod povzdiguje. XI. POGLAVJE. O da bi me trpeli malo v mojej nespameti, pa saj me tudi trpite! 2. Kajti vnet sem za vas z božjo vnetostjo, ker sem vas zagovoril enemu mo- PAVLA LIST DKUGI KOBINCAN. 11. 391 žu, da devico čisto prive¬ dem Kristusu; 3. Ali se bojim, da se ne bi kako, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, tako tudi pokvarile misli vaše od priprostosti, ktera je v Kristusu. 4. Kajti ko bi ta, kteri prihaja, drugega Jezusa oznanjeval, kterega nismo oznanili, ali bi drugega duha prejemali, kterega niste prejeli, lepo bi trpeli. 5. Ker mislim, da v ni¬ čemer nisem manjši od prevelikih aposteljnov. 6. Kajti če tudi sem neuk v govoru, vendar nisem v znanji; ali v vsem smo znani pri vseli med vami. 7. Jeli sem greh storil sam sebe ponižujoč, da se vi povišate, da sem vam zastonj božji evangelj o- znanil ? 8. Druge cerkve sem sle¬ kel vzemši plačo na službo vam, in ko sem prišel k vam in bil ubog, nisem bil nikomur nadležen, 9. Kajti moje ubožtvo so nadopolnili bratje, kteri! so prišli od Macedonije, j in v vsem brez teže vam i ! sem se zdržal in bom se ; držal. 10. Je resnica Kristuso- | va v meni, da mi se ta | hvala ne bo zadelala v ; krajih Ahajskih, j 11. Za kaj ? ker vas ne i ljubim? bog ve. j 12. Kar pa delam, to bom tudi delal, da odsečem priložnost tistim, kteri priložnost hočejo, da bi se, v čemer se hvalijo, našli taki, kakor tudi mi. 13. Kajti taki so krivi | aposteljni, ukanljivi de- ; lavci, premenjajoči se v aposteljne Kristusove, 14. In ni čuda, kajti sam satan se premenja v an- gelje svetlobe. 15. Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki nje¬ govi premenjajo v služab¬ nike pravice, kterih konec bo poleg njih del. 16. Zopet pravim: ni- kdor naj ne misli, da sem nespameten; če pa ne, pa me sprejemite kakor ne¬ spametnega, da se ne¬ malo tudi jaz pohvalim. 17. Kar govorim, ne go¬ vorim po gospodu, nego 392 PAVLA LIST DRUGI KORINČAN. 11. kakor v nespameti, v tej stanovitnosti hvale. 18. Ko se mnogi hvalijo po mesu, hvalil se bom tudi jaz. 19. Kajti radi trpite ne¬ spametne, ko ste sami pa¬ metni ; 20. Ker trpite, če vas kdo usužnjuje, če kdo po- jeda, če kdo jemlje, če se kdo povzdiguje, če vas kdo v lice bije. 21. Po nečasti pravim, ker kakor da smo mi osla¬ beli. V čemer je pa kdo drzen, (po nespameti go¬ vorim),drzen sem tudi jaz. 22. Hebrejci so? tudi jaz sem; Izraeljci so? tudi jaz sem; seme Abrahamovo so? tudi jaz sem; 23. Služabniki Kristuso¬ vi so? (ne govorim po pa¬ meti), še bolje sem jaz: v trudili obilneje, v udarcih neizmerneje, v ječah obil¬ neje, v smrti mnogi krat. 24. Od Judov sem jih dobil pet krat štirideset brez ene, 25. Tri krat sem bil iz- šiban, en krat kamenovan, tri krat se je z menoj lad¬ ja razbila, noč in dan sem j v globočini prebil. 26. Potoval sem mnogi krat, bil sem v nevar¬ nostih od vod, v nevar¬ nostih od razbojnikov, v j nevarnostih od rodovine, ! v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v : nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na moiji, v j nevarnostih med krivimi brati; ! 27. V trudu in težavi, ! dosti krat v nespavanji, v | lakoti in žeji, velikrat v postu, v mrazu in goloti, ■ 28. Brez tega, kar je zvuntega: prihajanje lju di k meni vsak dan, skrb za vse cerkve. 29. Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo ? 30. Če se je treba hva¬ liti, s svojo slabostjo se bom hvalil. 31. Bog in oče gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri je blagoslovljen na veke, ve, da ne lažem. 32. V Damasku je dal namestnik kralja Areta PAVLA LIST DRUGI KORINČAN. 11.12. 393 stražiti Damaščansko me¬ sto ter me je hotel vjeti, 33. In skozi okno v ko¬ šari so me po zidu spustili in iztegnil sem iz njego¬ vih rok. XII. POGLAVJE. ne bi kdo pomislil za me več, kar vidi v meni, ali kar sliši za me. 7. In da bi se v obilnosti razodetij ne prevzdigoval, dal se trn v meso, angelj satan, da me za uho bije, da se ne povzdigujem. . , 8. Zanj sem trikrat go- .Ali hvaliti se mi ne po- I spoda molil, naj odstopi maga, kajti, prišel bom j od mene, na prikazni in razodetja. 9. In dejal mi je: „ Dosti gospodova. | ti je moja milost, kajti 2. Poznam človeka v go- | moč moja se v slabosti spodu, kteri je bil pred i popolnomapokazuje.“To- štirinajstimi leti, (ali v te- ; rej se bom rajši hvalil s lesu, ne vem, ali v duhu J svojimi slabostmi, da se zvun telesa, ne vem, bog ušatori v me moč Kristu- vej vzet noter v tretja! sova- nebesa; ; 10. Zato sem dobre volje 3. In vem takega človeka, ! v slabostih, v zasrambah, (ali v telesu, ali zvun te- j v potrebah, v pregonih, v lesa, ne vem, bog ve), I težavah za Kristusa; kajti 4. Da je bil vzet v raj in j kedar sem slab, tedaj sem .. močen. 11. Postal sem nespa¬ meten hvaleč se, vi ste me prisilili. Kajti mene bi morali vi hvaliti, ker nisem bil uič manjši od prevelikih aposteljnov, če ravno sem nič. 12. Kajti znamenja apo- steljna so se storila med vami v vsakempotrpljenji, slišal neizrekljive besede, kterih ni smeti človeku pripovedati. 5. S takim se bom hvalil, sam s seboj se pa ne bom hvalil, razen s slabostmi svojimi. 6. Kajti ko bi se hotel pohvaliti, ne bil bi nespa¬ meten, ker bi resnico go¬ voril; ali se varujem, da 394 PA VLALIST DRUGI KORINČAN. 12.13. v znamenjih in čudežih in močeh. 13. Ker kaj je, v čemer ste bili manjši od drugih cerkev? Le da vas jaz sam nisem nadlegoval. Od¬ pustite mi to krivico. 14. Lej tretjič sem pri¬ pravljen priti k vam iu ne bom vas nadlegoval, kajti ne iščem, kar je vaše, ne¬ go vas, ker niso dolžni otroci roditeljem blago spravljati, nego roditelji otrokom. 15. A jaz bom prav rad trošil ter se iztrošil za duše vaše, če me tudi, ščim obilneje vas ljubim, s tem manje ljubite. 16. Ali naj bo, jaz vam nisem nadlege delal, nego zvit človek pridobil sem vas z zvijačo. 17. Jeli sem vas po kte- rem teh, ktere sem k vam poslal, za kaj opravil? 18. Naprosil sem Tita in ž njim poslal brata; jeli vas je Tit za kaj opra¬ vil? nismo li v enem duhu hodili? ne po enih sto¬ pinjah? 19. Zopet mislite, da vam se zagovarjamo?pričo bo¬ ga v Kristusu govorimo; a vse to je, ljubljeni, za vaše zbujevanje v pobož¬ nosti. 20. Kajti bojim se, da vas kako, kedar k vam pridem, ne najdem ka- koršue hočem, in da mene najdete, kakoršnega ne čete; da kako ne bo pre¬ pirov, zavisti, srdov, svaj, ogovarjanja, prišepeto- vanja, napihovanja, pun¬ tov; 21. Da me, kedar zopet pridem, ne poniža bog moj pri vas, in da ne bom žalostil mnogih, kteri so poprej grešili in se niso pokesali za nečistost in kurbirstvo in hotljivost, ktero so počeli. XIII. POGLAVJE. Lej, tretjič grem k vam. Na to kar povesta dve priči ali tri, stala bo vsa¬ ka beseda. 2. Naprej sem povedal in naprej pravim kakor nazoči drugič, in nenazoči sedaj pišem tem, kteri so prej grešili in drugim vsem, da, kedar pridem zopet, ne bom prizanašal, PAVLA LIST DRUGI KORINČAN 13. 395 3. Ko izkušnje iščete po meni govorečega Kristu¬ sa, kteri med vami ni slab, nego je močen med vami. 4. Kajti če je bil tudi na križ razpet po slabosti, vendar živi po moči bož- jej. In tako smo tudi mi slabi v njem, ali živeli bo¬ mo ž njim po moči božjej med vami. 5. Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte; ali ne poznate li sami sebe, da je Kristus v vas? razen če ste v čem neizkušeni. 6. A upam, da boste spoznali, da mi nismo neizkušeni. 7. Molim pa boga, da ne storite nič hudega, da se mi izkušeni pokažemo, nego da vi dobro delate, a mi da bomo kakor neiz¬ kušeni. 8. Kajti ne morem kaj proti resnici, nego za res¬ nico. 9. Ker se veselimo, ke- dar smo mi slabi a vi ste močni. Pa za to tudi mo¬ limo za vašo popolnost. 10. Za to pišem to ne- nazoči, da mi nazoči ne bo treba ostremu biti po oblasti, ktero mi je dal gospod na zidanje in ne na razdevanje. 11. Sicer se pa, bratje, radujte, popolni bodite, tolažite se, ene misli bo¬ dite, mir imejte in bog ljubezni in mira bo z vami. 12. Pozdravite eden dru¬ gega v svetem poljubku. Pozdravljajo vas sveti vsi. 13. Milost gospoda Je¬ zusa Kristusa in ljubezen božja in občinstvo svetega duha z vsemi vami. Amen. Korinčanom dragi list pisan iz jnesta Filipov v Macedoniji, a poslan po Titu in Luki. PAVLA APOST. GALATOM LIST. I. POGLAVJE. I nego po Jezusu Kristusu J in bogu očetu, kteri ga je Pavel apostelj, (ne od obudil iz mrtvih,) ljudi, tudi ne po človeku, | 2. In vsi bratje, kteri so 396 PAVLA APOST. LIST GALATO M. 1. z menoj, cerkvam Galaš- kim, 3. Milost vam in mir od boga očeta in gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa, 4. Kteri je dal sebe za grehe naše, da nas reši iz sedanjega hudega veka po volji boga in očeta na¬ šega, 5. Kteremu slava na ve¬ ke vekov. Amen. 6. Čudim se, da ste se tako hitro odvrnili odtega, kteri vas je poklical v mi¬ losti Kristusovej na drugi evangelj, 7. Kteri ni drugi, samo da so nekteri, kteri vas zmedajo in hočejo pre¬ obrniti evangelj Kristusov. 8. Ali tudi, ko bi vam mi ali angelj iz nebes o- znanjeval evangelj dru- gač, nego smo vam mi oznanili, preklet bodi. 9. Kakor smo poprej rekli, tudi sedaj zopet pra¬ vim: če vam kdo ozna¬ njuje evangelj drugač, nego ste ga prejeli* pre¬ klet bodi. 10. Jeli sedaj ljudi nago- vaijam ali boga? ali gle¬ dam ljudem po godu biti? Kajti ko bi še ljudem po godu bil, ne bil bi Kri¬ stusov služabnik. 11. Na znanje vam pa dajem, bratje, da evangelj, kterega sem jaz oznanil, ni po človeku; 12. Tudi ga nisem jaz po človeku prejel, niti ga se naučil, nego po razo¬ detji Jezusa Kristusa. 13. Kajti slišali ste moje vedenje nekdaj v judov¬ stvu, da sem črez mero preganjal cerkev božjo in jo zatiral, 14. In sem napredoval v judovstvu bolje od mno¬ gih vrstnikov v rodu svo¬ jem in bil sem preobilo vnet za očetovska svoja sporočila. 15. Akedarsejezvidelo bogu, kteri me je izbral iz telesa matere moje in poklical po milosti svojej, 16. Da razodene sina svojega v meni, da ga z evangelj em oznanim med pogani, precej nisem za svet poprašal mesa inkrvi, 17. Tudi nisem šel gor v Jeruzalem k tistim, kteri so bili pred menoj apo- steljni, nego odšel sem v PAVLA APOST. LIST GALATOM 1.2. 397 Arabijo in zopet sem se povrnil v Damask. 18. Po tem črez tri leta sem prišel gor v Jeruza¬ lem, da vidim Petra, in ostal sem pri njem pet¬ najst dni. 19. Ali drugega izmed aposteljnov nisem videl, razen Jakoba, brata go¬ spodovega. 20. A kar vam pišem, lej pričo boga, da ne lažem. 21. Po tem sem prišel v kraje Sirske in cilicijske. 22. A bil sem neznan po licu cerkvam Judejskim, ktere so v Kristusu bile; 23. Samo slišali so, da tisti, kteri nas je nekdaj preganjal, sedaj oznanjuje vero, ktero je nekdaj za¬ tiral, 24. In slavili so v meni boga. II. POGLAVJE. Po tem črez štirinajst let sem zopet prišel gor v Jeruzalem z Barnabom, vzemši s seboj tudi Tita. 2. Prišel sem pa gor po razodetji in razložil jim evangelj, kterega ozna- | njam med pogani, a po¬ sebej tem, kteri so se za kaj šteli, da kako zastonj ne tečem ali sem tekel. 3. Ali tudi Tit, kteri je bil z menoj in je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže, 4. In to za voljo lažnih bratov, kteri so se vmes vrinili in so zravni prišli izvedovat svobodo našo, ktero imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas zasuž¬ njili, 5. Kterim se le uro nis¬ mo dali v podložnost, da bi resnica evangelja ostala med vami. 6. A od tistih, kteri so se šteli, da so kaj, [nit nisem, prejel], (kakošni so nekdaj bili, za to mi nič ni: bog ne gleda, kdo je kdo,) kajti ti, kteri so se za kaj šteli, meni niso nič pridali; 7. Nego nasprot, videvši, da je meni zaupan evan¬ gelj neobreze kakor Petni obreze, 8. (Kajti kteri je v Petru delal za aposteljstvo o- ireze, delal je tudi v meni za pogane), 9. In spoznavši milost, 398 PAVLI APOST. LIST GALATOM 2. ktera se je meni dala, po¬ dali so Jakob in Kefa in Joan, kteri so se šteli za stebre, desnico meni in Barnabu na občinstvo, naj greva midva med po¬ gane, a oni med obrezo, 10. Samo da se spomi¬ njava ubogih, za kar sem se tudi potrudil, da se ta¬ ko stori. 11. Kedar je pa prišel Peter v Antiohijo, v 6či sem proti njemu stopil, ker je bil graje vreden. 12. Kajti predno so prišli neki od Jakoba, jedel je s pogaui; a kedar so prišli, umikal se je in odločeval, boječ se tistih, kteri so iz obreze bili. 13. In ž njim so se po- hlinili tudi drugi Judje, tako da je tudi Barnaba zavedlo njih hlinjenje. 14. Ali ko sem videl, da ne hodijo prav k evangelj- skej resnici, rekel sem Petru pred vsemi: če ti, kteri si Jud, poganski ži¬ viš in ne judovski, zakaj pogane siliš, da žive ju¬ dovski? 15. Mi smo po porodu Judje in ne iz poganov grešniki, 16. Pa vedoč, da se ne opravičuje človek z deli postave, nego z vero Je¬ zusa Kristusa, verovali smo tudi mi v Jezusa Kri¬ stusa, da bi se opravičili z vero Kristusovo in ne z deli postave, ker se ne bo opravičilo z deli postave vsako meso. 17. Če smo se pa mi, kteri se iščemo opravičiti v Kristusu, našli tudi sami grešniki, jeli je torej Kri¬ stus grehu služabnik? Bog ne daj! 18. Ker če to, kar sem podrl, zopet zidam, po- kazujem se sam, da sem prestopnik. 19. Kajti jaz sem po po¬ stavi umrl postavi, da bogu živim. 20. S Kristusom sem na križ razpet. Živim pa ne več jaz, nego živi v meni Kristus; kar pa sedaj živim v mesu, v veri živim sina božjega, kteri me je ljubil in je dal sam sebe za me. 21. Ne zamečem milosti PAVLA APOST. LIST G AL ATOM 2. 3. 399 božje; ker če je po po¬ stavi pravica, tedaj je Kri¬ stus zastonj umrl. III. POGLAVJE. O nespametni Galati! kdo vas je obajal, da res¬ nici ne verujete, kterim se je pred očmi Jezus Kri¬ stus opisal, in zdaj je med vami na križ razpet? 2. To samo hočem izve¬ deti od vas, jeli ste z deli postave duha prejeli ali s poslušanjem vere? 3. Tako ste nespametni? počemši z duhom sedaj z mesom dokončujete? 4. Toliko ste zastonj pretrpeli? če bi bilo le tudi zastonj. 5. Kteri vam torej daje duha in dela moči v vas, jeli to dela z deli postave ali s poslušanjem vere? 6. Kakor se veli: „ Abra¬ ham je veroval bogu in zaračunilo se mu je za pravico. “ 7. Znajte tedaj, da so tisti, kteri so iz vere, si¬ novi Abrahamovi. 8. Pismo pa naprej vi- devši, da z vero opravičuje pogane bog, oznanilo je naprej Abrahamu: „v tebi se bodo blagoslovili vsi pogani. “ 9. Tako se tisti, kteri so iz vere, blagoslavljajo z vernim Abrahamom. 10. Kajti kteri koli so iz del postave, pod kletvijo so; kajti pisano je: Pre¬ klet vsak, kdor ne ostane v vsem, kar je pisano v knjigipostave, dauaj stori. 11. Da se pa v postavi nikdor ne opravičuje pred bogom, očitno je, zakaj: ^Pravični bo iz vere ži¬ vel. “ 12. A postava ni iz vere, nego: »Človek, kteri je to storil, živel bo v tein." 13. Kristus nas je odku¬ pil iz kletve postave po- stavši za nas kletev, (kajti pisano je: „Preklet vsak, kdor visi na drevesu.") 14. Da pride med po¬ gane blagoslov Abraha¬ mov v Kristusu Jezusu, da prejmemo obljubo du¬ ha po veri. 15. Bratje, po človeku govorim: Nikdor človečje potrjene zaveze ne zameče ali jej kaj pridaja. 400 PAVLA APOST. LIST GALATOM 3. 4. 16. Abrahamu pa so se dale obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: „In semenom, “ kakor za več njih, nego kakor za enega: „In semenu tvojemu,“ kteri je Kristus. 17. To pa pravim: za¬ veze, ktero je naprej potr¬ dil bog na Kristusa, črez štiri sto in trideset let dana postava ne prekli¬ cuje, da se odpravi ob¬ ljuba. 18. Kajti če je izpostave dedščina, ni več iz obljube. Abrahamu je pa po ob¬ ljubi podaril bog. 19. Čemu torej postava? Za voljo prestopov se je pridodala, dokler ne pride seme, komur je obljuba dana, in naredili so jo angelji v roki posrednika. 20. Ali posrednik ni ene¬ ga, bog pa je eden. 21. Jeli je torej postava proti obljubam božjim ? Bog ne daj! kajti ko bi se dala postava, ktera bi bila mogoča oživiti, zares bi bila iz vere pravica. 22. Ali zaprlo je pismo vse pod greh, da bi se obljuba iz vere Jezusa Kristusa dala tem, kteri verujejo. 23. Predno je pa vera prišla, varovali smo se pod postavo zaprti za vero, ktera se je imela razodeti. 24. Tako je bila postava voditeljica naša do Kri¬ stusa, da se z vero opra¬ vičimo. 25. A ko je vera prišla, več nismo pod voditeljico. 26. Kajti vsi ste sinovi božji po veri v Kristusu Jezusu, 27. Kajti kteri koli ste se v Kristusa pokrstili, Kristusa ste oblekli. 28. Ni tu Juda ne Grka; ni tu sužnja ne svobod¬ nega; ni tu možkega ne ženske; kajti vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu. 29. Če ste pa vi Kristu¬ sovi, tedaj ste Abrahamo¬ vo seme, in po obljubi de¬ diči. IV. POGLAVJE. Pravim pa: dokler je dedič nepolnoleten, nič se ne loči od sužnja, če je tudi gospodar vsega. 2. Nego je pod oskrbniki PAVLA APOST. LIST GALATOM. 4. 401 in opravniki noter do dne postavljenega po očetu. 3. Tako smo bili tudi mi, kedar smo bili nepolno¬ letni, pod počeli sveta za¬ sužnjeni. 4. A kedar se je čas do¬ polnil, izposlaljebogsina svojega rojenega iz žene, podloženega pod postavo, 5. Da tiste, kteri so bili pod postavo, izkupi, da posinstvo prejmemo. 6. Ker ste pa sinovi, iz- poslal je bog duha sina svojega v srca vaša, kteri vpije: aba, oče! 7. Tako nič več nisi su¬ ženj, nego sin; če si pa sin, tudi si dedič božji po Kristusu. 8. Ali tedaj ste, se ve da ne poznavajoč boga, slu¬ žili tistim, kteri po naravi niso bogovi, 9. A sedaj spoznavši bo¬ ga, a bolje spoznani od boga, kako se obračate zo¬ pet k slabim in ubogim počelom, kterim zopet iznovič služiti hočete? 10. Dneve obhajate in mesece in čase in leta. 11. Bojim se za vas, da bi se ne bil kako zastonj trudil med vami. 12. Bodite kakor sem jaz, ker sem tudi jaz, kakor vi, bratje, prosim vas; nobene krivice mi niste storili. 13. A veste, da sem vam v slabosti mesa najprej evangelj oznanil. 14. In izkušnjave moje na mesu mojem niste za- ničili ne popljuvali, nego kakor angelja božjega ste me sprejeli, kakor Kri¬ stusa Jezusa. 15. Kakošno torej je bilo blaženstvo vaše? kajti pri¬ čam vam, da bi bili, ko bi mogoče bilo, oči svoje iz¬ kopali in dali meni. 16. Tako sem vaš sovraž¬ nik postal govoreč vam resnico? 17. Ne vnemajo se dobro za vas, nego hočejo vas izkleniti, da bi se vi za nje vnemali. 18. Dobro pa je vnemati se v dobrem vsegdar in ne samo kedar sem jaz ori vas, 19. Otroci moji, ktere zopet z bolečinami pora¬ jam, dokler se ne vpodobi Kristus v vas; 26 402 PAVLA APOST. LIST GALATOM 4. 5. 20. Hotel bi sedaj pri vas biti in premeniti glas svoj, ker se ne izvedam v vas. 21. Eecite mi, kteri pod postavo hočete biti, jeli postave ne poslušate? 22. Kajti pisano je, da je Abraham dva sina imel, enega z deklo in enega s svobodkinjo, 23. Ali kteri je bil od dekle, narodi! se je po mesu, a kteri od svobod- kinje, po obljubi. 24. To je v prispodobi govorjeno, kajti to sta dve zavezi: ena z gore Si¬ najske, kteraporajazasuž- njost, in ta je Agar. 25'. Ker Agar pomenja Sinaj gora v Arabiji in stoji venej vrsti s sedanjim Je¬ ruzalemom in služi z otro¬ ki svojimi, 26. A gornji Jeruzalem je svobodkinja, ktera je mati vseh nas. 27. Kajtipisano je ^Raz¬ veseli se, nerodovitnica, ktera ne porajaš. Izprego- vori in zaupij, ktera z bo¬ lečinami ne porajaš, ker je mnogo več otrok te, ktera je osamljena, nego ktera ima moža. 28. Mi pa smo, bratje, po Isaaku otroci obljube. 29. Ali kakor je ta krat tisti, kteri se je po mesu narodil, preganjal tega, kteri je bil po duhu, tako tudi sedaj. 30. Ali kaj pravi pismo ? „ Iz vrzi deklo in nje sina; kajti ne bo dedoval sin deklin s sinom svobodki- njinim.“ 31. Tedaj, bratje, nismo otroci deklini, nego svo- bodkinjini. V. POGLAVJE. V svobodi torej, s ktero nas je Kristus osvobodil, stojte in ne vprezite se zopet v jarem sužnjosti. 2. Lej jaz Pavel pravim vam, da vam, če se obre¬ žete, Kristus ne bo nič pomagal, 3. A pričam zopet vsa¬ kemu človeku obrezane¬ mu, daje dolžen celo po¬ stavo izpolniti. 4. Odpravljeni ste od Kristusa, kteri koli se s postavo opravičate, iz mi¬ losti ste izpadli. 5. Kajti mi z duhom PAVLA APOST. LIST GALATOM. 5. iz vere čakamo upa pra¬ vice. 6. Kajti v Kristusu Je¬ zusu nima kaj veljave ne obreza ni neobreza, nego vera po ljubezni delajoča. 7. Tekli ste dobro, kdo vaš je ustavil, da resnici niste pokorni? 8. To pregovarjanje m od tega, kteri vas kliče. 9. Malo kvasa vse testo skisa. 10. Jaz se upam za vas v gospodu, da nič drugega ne boste mislili. Kdor vas pa moti, nosil bo obso- jenje, bodi si kdor koli. 11. Ali, bratje, če jaz ■ obrezo še oznanjam, za¬ kaj me še preganjajo Tedaj je odpravljeno po¬ hujšanje križa. 12. O da bi bili odsečeni tudi tisti, kteri vas zava¬ jajo, 13. Kajti vi ste na svo¬ bodo poklicani, bratje, samo naj svoboda ne bo za priložnost mesu, nego iz ljubezni služite eden drugemu. 14. Kajti vsa postava se izpolnjuje v enej besedi, v temle: Ljubi bližnjega 403 svojega kakor samega sebe.“ 15. A če eden drugega grizete in vjedate, gledite, da eden drugega ne iztre¬ bite. 16. Pravim pa: po duhu bodite in poželenja mesa ne boste izpolnjevali; 17. Kajti meso želi proti duhu, a duh proti mesu, to se pa upira eno dru¬ gemu, da ne delate, kar hočete. 18. A če se dajete duhu voditi, niste pod postavo. 19. Očitna so pa dela me¬ sena, kakor je prešestvo, kurbarstvo, nečistost, hot- Ijivost, 20. Malikovavstvo, za- vdajavstvo, sovražtva,pre¬ piri, zavisti, maščevanja, svaje, razprtja, razkolni- štva, 21. Nevoščljivosti, uboj- stva, pijanstva, pojedinje in kar je temu podobnega; za kar vam naprej pravim, kakor sem tudi naprej po¬ vedal, da tisti, kteri to delajo, kraljestva božjega ne bodo podedovali. 22. Sad duhovni je pa ljubezen. radost, mir, 26 * 404 PAVLA APOST. LIST GALATOM. 5. 6. potrpljivost, dobrota, do¬ brotljivost, vera, krotkost, zdržljivost. 23. Proti takemu ni po¬ stave. 24. Kteri so pa Kristu¬ sovi, meso so na križ raz¬ peli se sljami in željami. 25. Če živimo po duhu, po duhu tudi hodimo. 26. Ne iščimo prazne slave da eden drugega šuntamo, dasrno eden dru¬ gemu nevoščljivi. VI. POGLAVJE. Bratje, če tudi vjame človeka kaka pregreha, vi kteri ste duhovni, ravnajte takega v duhu krotkosti, gledeč na se, da tudi ti ne boš izkušan. 2. Eden drugega breme¬ na nosite, in tako ste iz¬ polnili postavo Kristu¬ sovo. 3. Kajti če kdo misli, da je kaj, a nič ni, nori sam sebe. 4. A svoje delo naj vsa¬ kdo izkuša, in tedaj bo v samem sebi imel hvalo in ne v drugem, 5. Kajti vsak bo svoje vlastno breme nosil. 6. A kdor se uči besede, naj deli vsako dobro s tem, kteri uči. 7. Ne motite se, bog se ne daje zasmehovati; kajti kar seje človek, to bo tudi žel. 8. Ker kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel po¬ gubo, a kdor seje v duha, od duha bo žel življenje večno. 9. A dobro delati ne opešajmo, kajti ob svojem času bomo želi, če ne obnemagamo. 10. Kakor imamo torej prigoden čas, delajmo do¬ bro vsem a naj bolje tem, kteri so naše vere. 11. Vidite, koliko sem vam napisal s svojo roko. 12. Kteri hočejo ugodni biti po mesu, silijo vas, da se obrezujete, samo da ne bodo za voljo križa Kristusovega preganjani. 13. Ker tudi, kteri se obrezujejo, sami postave ne drže, nego hočejo, da se vi obrezujete, da se z vašim mesom hvalijo. 14. A jaz bog ne daj da PAVLA APOST. LIST GALATOM. 6. 405 bi se hvalil, razen s križem gospoda našega Jezusa Kristusa, po kterem je meni svet na križ razpet in jaz svetu. 15. Kajti v Kristusu Je¬ zusu nima kaj veljave ne obreza niti neobreza, ne¬ go novo stvarjenje. 16. In kolikor jih po tem vodilu hodi, mir na nje in usmiljenje in na Izraelj božji. 17. A na dalje: nadleg naj mi nikdor ne dela, kajti jaz rane gospoda Je¬ zusa na telesu svojem nosim. 18. Milost gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa z duhom vašim, bratje. Amen. Galatora je napisan iz Kitna. Natisnil A, Holzhausen na Dunaji. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000048526