Vojko Gorjanc in Primo` Jurko UDK 371.3:81’243:81’373.74 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta UDK 811.111’243’373.74 vojko.gorjanc@guest.arnes.si UDK 811.163.6’243’373.74 primoz.jurko@guest.arnes.si KOLOKACIJE IN U^ENJE TUJEGA JEZIKA ^lanek odpira vpra{anje u~enja leksike kot enega od osrednjih vpra{anj u~enja tujega jezika. U~enje leksike sopostavi u~enju gramatike in opozori na dejstvo, da se pri komunikacijsko usmerjenem u~enju jezika s te`i{~em na leksiki, ki jo razumemo bistveno {ir{e kot le nabor posameznih leksemov, hkrati spoznava tudi velik del gramatike tujega jezika. Ob zavedanju, da v mo`ganih skladi{~imo slovar kot komunikacijske dele jezika in ne posamezne lekseme, se v nadaljevanju usmeri k predstavitvi kolokacij kot enemu najpomembnej{ih segmentov u~enja leksike in njihovi umestitvi v kontrastivno situacijo. Ob tem kot mogo~i model pri njihovem u~enju in usvajanju ponudi model leksikalnih funkcij, izhajajo~ iz izku{enj avtorjev ~lanka pri u~enju sloven{~ine in angle{~ine kot tujega jezika. Brez gramatike lahko povemo kaj malo, brez leksike prav ni~. David Wilkins 1 Uvod Tradicionalno zasnovani pouk tujega jezika je temeljil na dihotomiji med leksiko in gramatiko, pri ~emer je bilo poznavanje gramati~nih struktur razumljeno kot jezikovno ogrodje, ki ga pri komunikaciji le zapolnimo z leksiko. Ta pa je bila tudi pri u~enju tujega jezika strukturirana kot sistem poimenovalnih jezikovnih enot. Spoznanja o skladi{~enju slovarja kot komunikacijskih delov jezika, ki niso le lek- semi, ampak ve~je leksikalne enote, so spro`ila vpra{anja o slovarju kot zelo razli~nih leksikalnih enotah in njihovem u~enju (Hill 2000: 47 in Lewis 2000: 8). ^eprav so mnenja o razmerju med leksiko in gramatiko pri u~enju tujega jezika med teoretiki u~enja jezika {e vedno razli~na, pa danes vse ve~ tako teoretikov kot tudi praktikov poudarja, da je pri u~enju tujega jezika potrebno te`i{~e z gramatike preusmeriti na leksiko, pri ~emer se je zaradi druga~nega pogleda na leksikalne enote velik del gramati~ne problematike vklju~il v spoznavanje in u~enje leksikalnih enot s svojo gramati~no strukturo. Gramatika tako {e vedno igra pomembno vlogo pri u~enju jezika, a je njeno u~enje veliko manj usmerjeno v spoznavanje samih gramati~nih struktur, saj je njihovo u~enje hkratno z u~enjem leksike (Lewis 1993 in 2000). Tak je tudi princip u~enja gramatike na podlagi jezikovnih funkcij, ki pomenijo gramati~ni opis na ravni konkretnih leksikalnih zapolnitev (gramatika realnih Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 3–4 50 Vojko Gorjanc in Primo` Jurko komunikacijskih vzorcev), npr. za izra`anje sposobnosti, zmo`nosti: Razume/zna nem{ko, za izra`anje razo~aranja: Kak{na {koda/smola! Kak{na {koda, da …, in ne virtualnega gramati~nega sistema (Sporazumevalni prag za sloven{~ino 2004). Tak pogled na gramatiko skupaj s kompleksno problematiko leksikalnih enot pomeni premik u~enja jezika v sfero leksikogramatike. Namen ~lanka je predstaviti spremenjeno mesto leksike pri u~enju tujega jezika in spremenjen pogled na sestavo in organiziranost leksike; prav spoznanja o leksiki kot kompliciranem sistemu leksikalnih enot razli~nega obsega so namre~ povzro~ila tudi spremenjen pogled na njeno u~enje. Ob tako predstavljeni leksikalni problematiki se v nadaljevanju ukvarjava s kolokacijami kot osrednjim segmentom leksikalnih enot, ki zaradi medsebojne kombinatorike v kolokacijskih omre`jih pri u~enju tujega jezika pove~ujejo u~inkovitost komunikacije. Model leksikalnih funkcij v kontrastivni slovensko-angle{ki situaciji ponujava kot enega od modelov, ki lahko slu`i tudi pri leksikalno usmerjenem pouku tujega jezika. 2 Med leksiko in gramatiko ^eprav se zavedamo spoznanja o celovitosti jezika in njegovem lo~evanju na slovar in slovnico le na metajezikovni ravni (Vidovi~ Muha 2000: 17) in ~eprav se zavedamo, da moramo za uspe{no komunikacijo v nekem jeziku dobro poznati tako leksiko kot gramatiko, si v nadaljevanju oglejmo nekatera vpra{anja, ki preusmerjajo u~enje tujega jezika iz gramatike v polje leksike. @e omenjena dihotomija med leksiko in gramatiko je predpostavljala na ravni leksike ekstenzivno u~enje nabora poimenovalnih enot s predpostavko, da ob poznavanju poimenovanj lahko le-te z aktiviranjem gramatike v komunikaciji uspe{no uporabimo. Ker pa v komunikaciji uporabljamo `e narejene komunikacijske elemente spominskega slovarja, je bilo tako u~enje velikokrat neu~inkovito. Leksikalne enote so v spominskem slovarju namre~ hranjene celovito in v medsebojni povezavi tudi s svojimi pragmati~nimi informacijami: le redko si lahko predstavljamo komunikacijsko realnost z izjavo To je ulica, komunikacijsko realnej{a je npr. izjava To je nevarna ulica. Tako je pri u~enju mnogo u~inkovitej{e u~enje leksikalne enote nevarna ulica, ki se v spominskem slovarju hrani s celovitim okvirom pragmati~nih informacij (Lewis 2000: 15). Ideja o stalnih besednih zvezah, ki da jih pri komunikaciji jemljemo iz spomina, in prostih, ki jih »v govoru delamo po skladenjskih vzorcih, ne da bi /jih/ jemali gotov/e/ iz pomnilnika (spomina)« (Topori{i~ 1992: 305, 230), je zgolj jezikoslovni mit in nima prav ni~ skupnega z realnostjo komunikacije. ^eprav je v zvezi z usvajanjem in pomnjenjem leksike veliko ve~ odprtih vpra{anj kot odgovorov nanje, pa je gotovo, da se pri aktiviranju posameznih enot spominskega slovarja spro`ajo povezave asociativnih mre`, ki se tudi sicer komunikacijsko predvidljive. Tako ob glagolu piti v sloven{~ini lahko predvidimo niz sopojavnic pivo, vino, kava, ~aj, alkohol, voda, mleko, kokakola …;1 posledi~no je ob samo 1 Niz sopojavnic je naveden glede na podatke iz Korpusa slovenskega jezika FIDA . Kolokacije in u~enje tujega jezika 51 stalniku ~aj predvidljiva glagolska sopojavnica piti, ob njej pa {e skuhati in precediti ter iti na, priti na in povabiti na. Leksikon je tako predvidljivo organiziran in prav elementi predvidljive organiziranosti so pri u~enju lahko v veliko pomo~. [e posebej je to pomembno ob podatkih o predvidljivih sopojavnicah kot dvo-, tri- ali celo ve~~lenskih kolokacijah; kar 70 % vsega, kar izre~emo, sli{imo, preberemo, zapi{emo, je namre~ v obliki tako ali druga~e fiksiranega jezikovnega elementa. Kolokacije poznamo, ker smo nanje v komunikaciji `e naleteli in jih uspe{no uskladi{~ili, tako da jih lahko prikli~emo iz na{ega spominskega slovarja (Hill 2000: 53). Kot naravni govorci nekega jezika se tega niti ne zavedamo, z usvajanjem jezika smo namre~ vso kompleksnost tovrstnih povezav nezavedno uskladi{~ili, njihovo poznavanje je enostavno privilegij vsakega naravnega govorca. Tovrstne povezave nam omogo~ajo, da hitro razmi{ljamo, u~inkovito komuniciramo, v komunikaciji hitro reagiramo ... Vse to zato, ker imamo v spominskem slovarju na voljo `e pripravljene dele jezika in nam besedil ni potrebno procesirati vsaki~ znova in znova. Eden od glavnih razlogov, zakaj u~e~i se te`ko razumejo besedilo tujega jezika, lahko ni v gostoti novih besed, ampak v gostoti nerazpoznanih kombinacij, kolokacij torej (Hill 2000: 54–55). Tradicionalno je veljalo, da je poznavanje gramatike bistveno kompleksnej{e od poznavanja leksike nekega jezika, saj je bila ta ume{~ena le v dokaj predvidljiv sistem (med)leksemskih razmerij. [ele spoznanja o skladi{~enju leksikalnih enot v spominskem slovarju kot komunikacijskih enot jezika so opozorila na dejstvo, da je tudi poznavanje leksike tujega jezika izjemno kompleksno, saj se nenehno vpenja v kolokacijsko omre`je; spoznavanje novega leksikalnega elementa ne pomeni le dodajanja, ampak njegovo uvr{~anje v kolokacijsko omre`je, kar pri u~enju jezika nenehno spro`a tudi procese njegovega reorganiziranja (Lewis 2000: 13). V razli~nih jezikih se kolokacijska omre`ja pletejo razli~no, kolokacija dojiti otroka ima v angle{~ini lahko ekvivalent v to nurse a baby, angle{ka to nurse a patient v slovenski negovati bolnika, angle{ka kolokacija to nurse memories v slovenski oklepati se spominov ... ^e je u~enje tujega jezika, usmerjeno v glavnem v u~enje gramatike, pri u~encih lahko povzro~ilo nekak{no stanje spe~ega jezika, ki ga zaradi nepoznavanja strukturiranosti leksike in pragmati~nih okoli{~in sporo~anja u~e~i se niso znali spro`ati v konkretnih komunikacijskih okoli{~inah, danes predvsem napredovanje pri u~enju tujega jezika na vi{ji ravni povezujemo v veliki meri z napredovanjem pri gradnji spominskega slovarja, {e posebej to velja v fazi izpopolnjevanja v tujem jeziku. Neupo{tevanje tega dejstva velik del u~iteljev in teoretikov u~enja in usvajanja jezika ocenjuje kot obsojanje u~encev na konstanto fazo nadaljevalne stopnje usvojitve jezika in nezmo`nost prestopa v izpopolnjevalno, ki zahteva kompleksnost izjav (Hill 2000: 47, 55 in Lewis 2000: 14). 3 Nekaj ve~ o kolokacijah @e od samega za~etka v ~lanku operirava s pojmom kolokacija kot ne~im samim po sebi umevnim. Ker pa v slovenisti~nem jezikoslovju o konceptu kolokacije ni bilo 52 Vojko Gorjanc in Primo` Jurko prav veliko povedanega,2 saj je vpra{anje leksike opazovano izrazito strukturalisti~no z vidika poimenovalnih enot jezika in njihove strukture ter pomena, poglavje o konceptu kolokacij v jezikoslovju na tem mestu ne bo odve~. Najprej pojasnimo in omejimo sam pojem kolokacije, ki v razli~nih leksikolo{kih teorijah pomeni razli~ne stvari. Avtor samega izraza kolokacija je britanski jezikoslovec J. R. Firth, ki je postuliral leksikolo{ko izvedenko pregovora »povej mi, s kom se dru`i{, pa ti povem, kdo si«, in sicer »besedo spozna{ po njeni dru`bi«, angl. you shall know a word by the company it keeps (Firth 1951). ^eprav se izraz kolokacija vedno uporablja za opisovanje mo`nih na~inov povezovanja besed, ki tvorijo zna~ilne ve~besedne nize, lahko na~eloma lo~imo tri pristope k tej temi, ki jih podrobneje raz~lenjuje Gabrov{ek (1998: 115): 1. kolokacija v zelo ohlapnem smislu ({irok razpon omejitev, od ~isto slovni~nih do zna~ilnega sopojavljanja leksemov); 2. kolokacija kot pomenska enota (sopojavljanje pomensko povezanih izrazov, ki pripadajo istemu pomenskemu polju); 3. kolokacija kot pogosto ponavljajo~ na~in ohlapnega povezovanja besed v (pogosto dvo~lene) besedne zveze, ki so tipi~no pomensko transparentne (pomen je razviden iz sestave pomenov komponent kolokacije) in niso pomensko motivirane (npr. vkrcati se na ladjo/letalo, gromko se zasmejati, (biti) alergi~en na); pri tem dodajmo, da pri ve~pomenskih besedah prihaja do vzpostavitve kolokacij s katerimkoli od pomenov, tudi figurativnim (Fontenelle 1997: 19), kot npr. pri botrovati te`avam ali angl. to lard a speech (za~initi/podkrepiti govor). V tem besedilu se bomo omejili na zadnjo definicijo v tem nizu, kakor izraz kolokacija razume tudi ve~ina leksikologov in leksikografov, ki se predvsem ukvarja s te`avo, kako te sintagmatske pomenske odnose zajeti, predstaviti in razlo`iti. Kolokacije so potemtakem sestavljene iz zveze dveh ali ve~ besed, kar se ti~e njihove notranje zgradbe pa se je v leksikologiji uveljavilo izrazoslovje nem{kega jezikoslovca F. J. Hausmanna (1989); slednji je uvedel izraza baza in kolokator, razlika med njima pa je naslednja: baza je pomenski nosilec kolokacije oz. tisto, o ~emer besedna zveza govori, kolokator pa bazo na nek na~in pobli`e dolo~a. Poglejmo primer: izraz kri~e~a barva opisuje barvo, njen odtenek ali intenzivnost, torej je barva baza te kolokacije. Pridevnik kri~e~ pa podaja zgolj eno od lastnosti baze barva in jo tako bolj podrobno opisuje – je kolokator kolokacije. Iz povedanega je tudi razvidno, da ob vsaki kolokaciji lahko govorimo tudi o predvidljivem skladenjskem vzorcu (Fontenelle 1997: 18). Kar takoj na za~etku pa je potrebno katerikoli pristop h kolokacijam uvrstiti v eno izmed dveh razli~nih videnj, in sicer enojezi~no ali dvojezi~no oz. kontrastivno. 2 V okviru frazeologije se v slovenistiki omenja tudi kolokabilnost (Kr`i{nik Kol{ek 1987: 50–51), pregledno pa je slovenistiko o razli~nih konceptih kolokacij v jezikoslovju seznanila T. Verovnik v svoji diplomski nalogi (1999). Kolokacije in u~enje tujega jezika 53 3.1 Skozi optiko enega jezika Pogled na kolokacije skozi optiko enega jezika bo tako temeljil na parametru, ki je v tej zvezi merljiv, tj pogostnosti sopojavljanja. Na podlagi podatkov o pogostnosti sopojavljanja lahko korpusni jezikoslovci s pomo~jo statisti~nih metod ugotovijo nize besed, ki se – pogosteje kot z ostalimi besedami – sopojavljajo v besedilih obravnavanega jezika. Prav »pogostneje kot z ostalimi« je podatek, ki govori o vezanosti kolokatorja na svojo bazo in njegovi nerazpr{enosti na morebitne druge baze; tako vezanost dolo~enega kolokatorja samo na eno bazo pomeni medsebojno najmo~neje povezano kolokacijo. Pri tem je pogosto te`ko potegniti jasno lo~nico med kolokacijami in prostimi zvezami, tj besednimi zvezami, ki zado{~ajo zgolj kriteriju slovni~ne pravilnosti (Kjellmer 1994). Predvsem angle{ki slovarji za tujejezi~ne govorce, ki so bili pionirji pri uporabi obse`nih korpusov kot osnove za izdelavo slovarja, so prav na podlagi korpusnih podatkov v slovar sistemati~no vklju~ili podatke o kolokacijah. V primeru slovarjev slovenskega jezika pa lahko ugotovimo, da kolokacij ne prina{ajo sistemati~no, tudi tiste, ki jih predstavljajo, pa z vidika aktualnega jezika niso vedno relevantne, kar je glede na ~as nastanka do neke mere tudi razumljivo. Tako nam za podatke o kolokacijah ostane na razpolago korpus, ki nam v situaciji, ko nimamo na razpolago sodobnega slovarja, slu`i kot referen~ni jezikovni vir, vse bolj pa je aktualen tudi v primeru, ko imamo na voljo sodoben slovar, saj je ta omejen s prostorom, tako da ne more zajeti aktualnih zgledov rabe na na~in, kot do njih dostopamo s pomo~jo korpusa, hkrati pa nikoli ne more tako dinami~no spremljati jezikovnega razvoja, kot to lahko po~ne sinhroni dinami~ni korpus, ki sledi jezikovnemu razvoju z nenehnim vklju~evanjem novih besedil. K podatkom o kolokacijah lahko zares u~inkovito, kot je bilo `e re~eno, pristopamo {ele z veliko koli~ino jezikovnih podatkov o realni komunikaciji, hranjenih v korpusih. Korpusi in metode njihove analize namre~ omogo~ajo izpostavitev v jeziku tipi~nega, tudi ko gre za vpra{anje tipi~nih sopojavitev posameznih jezikovnih enot. Seveda moramo imeti za ta namen zgrajen referen~ni korpus, ki zajame celo paleto razli~nih besedil glede na njihovo socializacijo v dolo~enem jezikovnem okolju (Gorjanc 1999). Pred korpusi so se jezikovni opisi, temelje~i na realnih podatkih o jezikovni rabi, naslanjali na takrat dosegljive jezikovne podatke, ki so se ro~no zbirali in bili zaradi ~love{kih zmogljivosti pri zbiranju in hranjenju omejeni tako glede na kvantiteto kot tudi njihovo kvaliteto. [ele pojav ra~unalni{ko berljivih jezikovnih podatkov je omogo~il hranjenje velike koli~ine, ki zaradi natan~nosti in sistemati~nosti zbiranja pomeni tudi novo kvaliteto. [ele tovrstni podatki so tudi izpostavili slabosti starih ro~no zbranih jezikovnih podatkov (^ermák 2002: 265, 268). Hkrati z razvojem korpusov in metodologije gradnje se je razvila tudi metodologija njihove analize: veliko koli~ino podatkov namre~ lahko analiziramo le z avtomatskimi in polavtomatskimi metodami in interaktivnimi tehnikami. Na podlagi takih analiz dobimo natan~ne in adekvatne kvantitativne podatke o jeziku, ki so temelj za nadaljnjo kvalitativno analizo. Prav pri podatkih o kolokacijah je bila velika koli~ina jezikovnih podatkov in njihova avtomatska analiza klju~nega pomena, saj je bilo pred tem do podatkov o tipi~nih sopojavljanjih jezikovnih elementih in njihovi medsebojni odvisnosti izjemno te`ko oziroma nemogo~e priti. 54 Vojko Gorjanc in Primo` Jurko Kljub temu, da danes v analizi korpusov konkurira vedno ve~ novih postopkov, temelje~ih na statisti~nih izra~unih, pa {e vedno velja, da dajejo zelo kakovostne podatke v zvezi s pojavitvijo posameznih besed in njihovih zvez konkordance (Sinclair 1991: 42). Tako ostaja ena od osnovnih analiz korpusa {e vedno povezana z analizo niza konkordanc, tj. izpisa konkordan~nega jedra s svojim okoljem. Prvi korak glede podatka o besedilnem okolju je mo`nost urejanja konkordanc glede na neposredno bli`ino, besede pred ali za konkordan~nim jedrom, kar izpostavi korpusni vzorec, v njem pa je mogo~e prepoznati tudi kolokacije. Konkordance so zaradi besedilnih informacij, ki jih slovarji ne morejo zajeti, mo`nosti razvijanja samostojnega opazovanja jezika ter samokorekcije pri lastni besedilni produkciji lahko tudi zanimiv pedago{ki pripomo~ek, ki omogo~a u~itelju vrsto aktivnosti, povezanih s kolokabilnostjo (Woolard 2000: 39–42). Izbor niza konkordanc iz Korpusa slovenskega jezika FIDA ob samostalniku verjetnost izpostavi tudi tipi~ne kolokacije: Za ugotavljanje mo~i medsebojnega povezovanja elementov korpusa se v korpusnem jezikoslovju uporablja vrsta razli~nih statisti~nih metod, ki so bile tudi za sloven{~ino `e preizku{ene tako pri referen~nem korpusu kot tudi pri specializiranih korpusih (Gorjanc in Krek 2001; Vintar 2003). S statisti~nimi metodami ugotavljamo verjetnost, da se bosta dve besedi v korpusu pojavili skupaj ali narazen oz. da se bosta elementa pojavila v dolo~enem iskalnem polju (McEnery in Wilson 1996: 71). Visoka pogostnost seveda ne pomeni nujno tudi visoke vzajemnosti; najmo~neje pa sta elementa korpusa povezana, ~e se v korpus pojavljata izklju~no drug ob drugem. S pomo~jo statisti~nih metod in analizo konkordan~nih nizov lahko iz korpusa pridobimo podatke o kolokacijski mre`i, ki se splete okrog korpusne pojavnice. Pri glagolu kotirati s pomo~jo Korpusa slovenskega jezika FIDA pridobimo naslednjo: 1 uvrstiti se [za~eti, pri~eti] kotirati na [borzi, odprtem trgu, lestvici] 2 biti uvr{~en kotirati na [borzi, odprtem trgu] kotirati v [borzni kotaciji, prostem trgu] Kolokacije in u~enje tujega jezika 55 3 imeti vrednost [delnice, stranka] kotira [visoko, nizko] kotirati kotirati pri [XY tolarjih/evrih, te~aju XY] 3.2 Kontrastivni pogled Ko kolokacije obravnavamo s stali{~a dveh jezikov, so v izhodi{~u pri pridobivanju podatkov o posameznem jeziku relevantni postopki, ki smo jih opisali v enojezi~ni situaciji, pri kontrastivnem vpogledu v problematiko pa se izpostavita dodatna para- metra: prevodna predvidljivost in leksikalna skladnost. Oglejmo si ju na podlagi primerov iz sloven{~ine in angle{~ine. Slovenci damo predloge, Angle`i pa jih »delajo« oz. make suggestions, in ne *give suggestions, Podobno postane jedilno olje v angle{~ini cooking oil in ne *eating, jedilna ~okolada pa denimo dark chocolate v ZDA in plain chocolate v Veliki Britaniji, prometna konica pa je rush hour. Zadeva je {e bolj kompleksna pri krompirju: kuhan krompir v smislu »kuhan v vreli vodi« je v angle{~ini boiled potato in ne cooked, kot bi utegnil pri~akovati slovenski uporabnik angle{~ine – vse skupaj pa je za~injeno z dejstvom, da obstoja tudi cooked potato, ki pa pomeni »nesurov«, oziroma »pripravljen za u`ivanje, ne glede na kuharski postopek«. Gre torej za besedne zveze v enem jeziku, kjer ima en ali ve~ elementov zveze za prevodno ustreznico v drugem jeziku nepredvidljivo besedo. Prevodna predvidljivost je seveda relativno subjektivna kategorija in je delno odvisna od posameznega govorca (npr. pri kolokaciji narediti doma~o nalogo bodo nekateri mnenja, da je angle{ki prevodni odziv to do homework popolnoma predvidljiv, drugi pa utegnejo pri glagolu narediti najprej pomisliti na angle{ki make – za vse prista{e te mo`nosti je potemtakem ta kolokacija prevodno nepredvidljiva – le kdo ima prav in kdo se v tem primeru moti?), kljub temu pa so mnenja o tem, kaj je in kaj ni predvidljivo, na splo{no zelo ugla{ena. Primeri prevodno predvidljivih kolokacij so v primeru para sloven{~ina – angle{~ina pogosti in vklju~ujejo denimo duhovita opazka – witty remark, dati obljubo – give a promise in na tiso~e drugih. Prevodno predvidljivost torej definiramo s pomo~jo resda zmuzljive kategorije »prevodna ustreznica, ki prva pride na misel«, kar pa se je ob prakti~nem delu pri pou~evanju tujega jezika in prevajanja v tuji jezik potrdilo kot relevanten parameter. Kolokacijsko pogojene napake pri tvorjenju besedil v tujem jeziku so pogoste zaradi dejstva, da so kolokacije specifi~ne za posamezen jezik. Uporabniki tujega jezika se pri tvorjenju besedil v tem jeziku (enkodiranju) zana{ajo na hipotezo o prevedljivosti besedne zveze kot celote (angl. hypothesis of transferability); gre torej za o~iten primer interference maternega jezika (Bahns 1993). Drugi parameter, ki nam slu`i za primerjavo kolokacij dveh jezikov, je leksikalna skladnost. Le-ta je bolj raznovrsten, hkrati pa natan~neje definiran in zato tudi la`je dolo~ljiv parameter. Pri ugotavljanju leksikalne skladnosti gre pravzaprav za primerjavo zgradbe kolokacije v enem in drugem jeziku glede na slovni~ne oz. oblikoslovne lastnosti. Tako denimo, lahko ugotovimo menjavo besedne vrste, uporabo ve~jega ali manj{ega {tevila leksikalnih enot (t. i. leksikalna {iritev oz. zo`itev), 56 Vojko Gorjanc in Primo` Jurko menjavo slovni~nega {tevila ipd. Gre za parametre, ki niso dolo~eni vnaprej in so odvisni od izbire jezikovnega para. Oglejmo si nekaj primerov: • leksikalna {iritev: reporta`ni avtomobil – outside broadcasting vehicle • menjava besedne vrste (ob isti funkciji): dostavni avto – delivery van • zamenjan besedni red: angel varuh – guardian angel • menjava slovni~nega {tevila: dvovi{inska bradlja – asymetric bars Ve~ina lastnosti in s tem povezanih te`av pri razumevanju in tvorjenju kolokacij v tujem jeziku izhaja ravno iz zgoraj na{tetih zna~ilnosti. Ker so kolokacije pomensko transparentne, je pri dekodiranju to seveda njihova odli~na lastnost, saj se le redko zgodi, da poslu{alec oz. bralec besedila v tujem jeziku ne bi razumel. Tako se nam zdi samoumevno, da gredo Angle`i for a walk, ~eprav gredo na in ne *za sprehod, in da morda o tem keep a diary, ~eprav dnevnik pi{ejo in ne *dr`ijo. Torej, ~etudi morda kolokacije ravno v tej obliki ne poznamo, se ob njej ne zdrznemo oziroma ne reagiramo tako kot, recimo, ob neznanem idiomu, ko nas pomenska raven takoj opozori na dejstvo, da nekaj v tej besedni zvezi nima obi~ajnega pomena, kar nas nekako predrami iz obi~ajnega dekodiranja; nato se seveda pozanimamo, kaj je tvorec besedila `elel povedati in idiom je tako razvozlan, pogosto pa s tem tudi `e shranjen v spominskem slovarju. Pomenska transparentnost kolokacij je torej tista, zaradi katere so kolokacije tujega jezika tako »te`ke«, saj v ve~ini primerov zdrsnejo mimo pozornosti u~enca. Na napredni stopnji u~enja tujega jezika je u~enje in obvladovanje kolokacij seveda {e kako potrebno, saj kolokacijsko pogojene napake doma~e govorce nekega jezika pogosto bolj motijo kot slovni~ne (James 1998: 152). Pou~evanje kolokacij je sila te`avna stvar, kar bodo gotovo potrdili vsi, ki so s tem `e imeli opravka, obvladovanje kolokacij pa {e te`je, ~esar se zaveda vsak, ki se `eli tujega jezika zares dobro nau~iti. Kot mo`en model predlagava pedago{ko prilagojen sistem leksikalnih funkcij. 3.3 Pogled skozi optiko leksikalnih funkcij Leksikalne funkcije so orodje, ki sta ga razvila izvorno ruska jezikoslovca Igor Mel’~uk in Aleksander @olkovskij (@olkovskij in Mel’~uk 1965; 1967) za opis paradigmatskih in sintagmatskih pomenskih odnosov v razlagalno-vezljivostnem slovarju. Le-ta tvori osrednji del jezikoslovne teorije znane pod imenom teorija smiselbesedilo oz. v angle{~ini Meaning-Text Theory. Na kratko povedano gre pri leksikalnih funkcijah za abstraktne zasnove, ki imajo za razli~ne leksikalne enote (osnove funkcije) razli~ne vrednosti. Odnos med osnovo funkcije in njeno vrednostjo pa je pri ve~ini leksikalnih funkcij ravno kolokacija; tudi zaradi te lastnosti veljajo leksikalne funkcije zaenkrat za najbolj iz~rpen in sistemati~en sistem opisa pomenskih odnosov. Zapis leksikalnih funkcij je shematsko takle: Leksikalna funkcija(OSNOVA) = VREDNOST Oglejmo si nekaj primerov:3 Kolokacije in u~enje tujega jezika 57 Culm(kriza) = vrhunec [krize] Culm(mladost) = cvet [mladosti] Instr(po{ta) = po [po{ti] Instr(satelit) = preko [satelita] Magn(zvest) = kot pes Magn(liti [o de`ju]) = kot iz {kafa Imena za posamezne funkcije izhajajo iz latinskih izrazov (Culm – culminatio – vrhunec, Instr – instrumentum – orodje, sredstvo, Magn – magnus – velik), izra`ajo pa abstraktno vsebino (funkcijo), ki bi jo lahko za na{tete funkcije izrazili takole: Culm – najvi{ja stopnja oz. to~ka osnove Instr – s pomo~jo osnove Magn – velika stopnja osnove, v veliki meri osnove Trenutno {tevilo vseh enostavnih leksikalnih funkcij (kot smo jih prikazali v primerih zgoraj) je 67 (Mel’~uk idr. 1984–1999), skupno {tevilo pa je zaradi mo`nega kombiniranja in sestavljanja v kompleksne in sestavljene leksikalne funkcije precej vi{je, kot npr. IncepOper1(sodni postopek) = spro`iti. To, kar pristop h kolokacijam z leksikalnimi funkcijami lo~i od vseh ostalih, je njegova univerzalnost. ^e smo poudarili, da je potrebno in smiselno kolokacije obravnavati kontrastivno, to pomeni, da je potrebno za vsak jezikovni par razviti poseben kontrastivni instrumentarij ali pa se jih lotiti empiri~no – obe varianti pa sta sila zamudni. Zaradi tega predlagava pedago{ko prilagojen model leksikalnih funkcij kot mo`en splo{no uporaben pristop h kolokacijam pri pou~evanju leksike tujega jezika, izhajajo~ iz izku{enj avtorjev pri u~enju angle{~ine in sloven{~ine kot tujega jezika. Pedago{ko prilagojen model vsebuje funkcije, ki so se pri pedago{kem delu izkazale za najbolj uporabne. Gre za bistveno o`ji nabor leksikalnih funkcij (katerim bi lahko brez ve~jih te`av nadeli tudi slovenska imena, npr. VRHUNEC, ORODJE, VELIKO za Culm, Instr, Magn), ki se lahko povrhu vsega tudi prilagaja sprotnim zahtevam in potrebam u~encev in u~iteljev pri pouku. V predlaganem modelu sva lo~ila leksikalne funkcije glede na to, kateri besedni vrsti pripada njihova osnova, pri vsaki pa dodajava tudi primer iz sloven{~ine in angle{~ine. Vrednosti funkcij so navedene glede na podatke iz Korpusa slovenskega jezika FIDA in britanskega korpusa BNC (British National Corpus). Seveda imajo dolo~ene funkcije lahko ve~ vrednosti, tu pa navajamo tisto, ki je glede na korpusne podatke najrelevantnej{a. Ko gre za dolo~anje vrednostni funkcij, podatke iz korpusa pridobivamo s klasi~nimi postopki korpusne analize;4 mogo~e velja ob tem omeniti, da pri nekaterih funkcijah zaradi predvidljivega skladenjskega vzorca lahko pri korpusu FIDA statisti~ne metode kombiniramo s tistimi, pri katerih uporabljamo oblikoskladenjske podatke, pripisane korpusnim pojavnicam. 3 Leksikalne funkcije navajamo v izvorni obliki, pomenijo pa: Able – zmo`en/sposoben, Caus – spro`iti/povzro~iti, Cont – nadaljevati, Culm – vrhunec, Degrad – pokvariti se, Epit – ustaljeni prilastek, Fact – realizirati se, Figur – preneseno, Fin – prekiniti/kon~ati, Incep – za~eti, Instr – orodje, Liqu – uni~iti, Loc – prostor, Magn – velik, Manif – manifestirati se, Minus – manj, Mult – skupina, Oper – pomensko oslabljeni glagol, Perm – dovoliti, Plus – ve~, Pred – predikat, Quali – lastnost, Real – zadovoljiti, S – samostalnik (instr – orodje, S – samostalnik (instr – orodje, loc – prostor, med – sredstvo, res – rezultat), Sing – del, Stop – prekiniti, Syn – sinonim. 58 Vojko Gorjanc in Primo` Jurko Leksikalne funkcije, ki imajo za osnovo samostalnik: Figur: Figur(strast) = ogenj (ogenj strasti = strast); Figur(passion) = flames (flames of passion = passion) Sing/Mult: Sing(pesek) = zrnce [peska]; Sing(sand) = grain [of sand]; Mult(volk) = trop [volkov]; Mult(wolf) = pack [of wolves] Culm: gl. zgoraj Magn/Plus/Minus: IncepPredMinus(zdravje) = pe{a; IncepPredMinus(health) = is failing Ver: Ver(dr`avljan) = lojalen; Ver(citizen) = loyal Locin/Locab/Locad/Locintemp : Locin(vi{ina) = na [vi{ini ...]; Locin(height) = at [ a height of ... ] Instr: gl. zgoraj Oper/Func/Labor: Oper1(seznam) = sestaviti; Oper2(seznam) = biti na; Oper1(control) = [to] have [~ over N]; Oper2(control) = [to] be [under N’s ~ ] Incep/Cont/Fin: IncepOper1(avto) = v`gati; FinOper1(power) = [to] lose [one’s ~ over N] Caus/Perm/Liqu: CausOper1(pogovor) = spodbuditi; CausFunc1(hope) = [to] raise [ ~ in N] Real/Fact/Labreal: Real2(glasba) = poslu{ati; Real1(bus) = [to] drive [ART] Manif: Manif(jeza) = se sveti/bliska [iz njegovih o~i]; Manif(scorn) = is dripping [from every word] Degrad: Degrad(olje) = postane `arko; Degrad(milk) = goes sour Stop: Stop(`arnica) = pregori; Stop(voice) = breaks Syn: Syn(modifikacija) = sprememba; Syn(telephone) = phone Epit: Epit(dobitnik) = sre~ni (o loteriji); Epit(oaf) = clumsy Leksikalne funkcije, ki imajo za osnovo glagol: Syn: gl. zgoraj Magn: gl. zgoraj Si: S1(u~iti) = u~itelj; S1(to teach) = teacher Sinstr: Sinstr(streljati) = pi{tola; Sinstr(to shoot) = gun Sloc: Sloc(bojevati se) = boji{~e; Sloc(to fight [as of two armies]) = battlefield Smed: Smed(streljati) = strelivo; Smed(to shoot) = ammunition Sres: Sres(u~iti se) = spretnosti; Sres(to learn) = skills Ablei: Able2(dokazati) = dokazljiv; Able2(to prove) = provable Quali: Qual1(jokati) = `alosten; Qual2(to win) = weak 4 Namen sestavka ni posebej predstavljati postopkov korpusne analize. Nekateri klasi~ni postopki in njihova uporaba na korpusu slovenskega jezika so predstavljeni v Gorjanc (2002). Kolokacije in u~enje tujega jezika 59 Seznam leksikalnih funkcij, ki imajo za osnovo pridevnik ali prislov (primeri zgoraj): Syn Si Ablei Ai Magn/Plus/Minus Manif Incep/Cont/Fin Caus/Perm/Liqu Podrobnej{i opis leksikalnih funkcij, njihovih lastnosti in mo`nosti kombiniranja bi zaradi obse`nosti presegal okvire te predstavitve, predvsem pa v lu~i prilagojenega pedago{kega modela leksikalnih funkcij ni pomemben.5 Prilagodljivost modela se vidi zlasti v mo`nosti uporabe ve~jega ali manj{ega {tevila leksikalnih funkcij, ki bi jo u~itelj prilagodil dani u~ni situaciji, in sicer tako pri pouku sloven{~ine kot tujega jezika, kjer so skupine glede na prvi jezik ve~inoma heterogene in se model lahko uporablja v smislu koherentnega vpogleda v kolokacijskost ob izbrani leksikalni funkciji ne glede na tujejezi~na kolokacijska omre`ja, kot v primeru u~enja angle{ ~ine kot tujega jezika, kjer je seveda v homogeni skupini u~encev s sloven{~ino kot prvim jezikom smiselno kolokacijska omre`ja opazovati v kontrastivni situaciji. Ob leksikalni funkciji Mult npr. za `ivali v sloven{~ini dobimo naslednjo shemo, ki jo lahko umestimo v kontrastivno situacijo: Mult(pti~) = jata [pti~ev] Mult(bird) = flock [of birds] Mult(riba) = jata [rib] Mult(fish) = shoal [of fish] Mult(volk) = trop [volkov] Mult(wolf) = pack [of wolves] Mult(pes) = trop [psov] Mult(hound) = pack [of hounds] Mult(slon) = ~reda [slonov] Mult(elephant) = herd [of elephants] Mult(konj) = ~reda [konj] Mult(horse) = herd [of horses] Mult(ovca) = ~reda [ovac] Mult(sheep) = flock [of sheep] Mult(koza) = ~reda [koz] Mult(goat) = flock [of goats] Mult(~ebela) = roj [~ebel] Mult(bee) = swarm [of bees] Mult(osa) = roj [os] Mult(wasp) = flight [of wasps] Mult(muha) = roj [muh] Mult(fly) = swarm [of flies] ... ... 5 Podrobnej{i pregled leksikalnih funkcij in njihova umestitev v slovensko-angle{ki jezikovni par je na voljo v Jurko (2000); pregled leksikalnih funkcij in izbor, relevanten za dvojezi~no leksikografijo v paru angle{~ina-franco{~ina, pa je na voljo v Fontenelle (1997). 60 Vojko Gorjanc in Primo` Jurko ^e pri opazovanju kolokacij s pomo~jo konkordanc velja, da jih uporabimo lahko za samostojno opazovanje jezika in samokorekcijo pri besedilni produkciji v tujem jeziku, pa model leksikalnih funkcij slu`i kot izhodi{~e u~itelju za pripravo raznovrstnih aktivnosti, povezanih z u~enjem kolokacij. Med poglavitne prednosti predlaganega pristopa pri{tevamo predvsem univerzalnost oz. imunost modela na jezikovno specifi~nost in tako tudi poljubno izbiro jezikovnega para pri kontrastivnem opazovanju, mo`nost uniformne obravnave novih leksikalnih enot in na ta na~in sprotno pletenje in utrjevanje leksikalnih mre` ob usvajanju tujega jezika, nenazadnje pa tudi samo ozave{~anje o obstoju kolokacijskih omejitev, ki predstavljajo za marsikaterega {tudenta tudi po deset- in ve~letnem u~enju tujega jezika nekaj popolnoma novega in zato izjemno te`avnega. 4 Sklep V ~lanku smo predstavili spremenjeno mesto leksike pri u~enju tujega jezika, izhajajo~ iz spremenjenega pogleda na organiziranost in sestavo leksike, ki kot kompliciran sistem leksikalnih enot razli~nega obsega presega tradicionalni pogled na leksiko kot zgolj sestav poimenovalnih jezikovnih enot. Ob tem smo opozorili na neustrezno razmejevanje med leksiko in gramatiko pri u~enju tujega jezika in zavrnili tradicionalni pogled na u~enje tujega jezika, ki se osredoto~a na gramatiko kot jezikovno ogrodje, ki ga lahko pri komunikaciji le zapolnimo s poimenovalnimi enotami jezika. Kot osrednji problem leksikalnih enot smo izpostavili kolokacije, jih teoretsko umestili v okvir leksikalne problematike ter pojasnili njihovo mesto pri u~enju tujega jezika. Izpostavili smo spoznanje o skladi{~enju leksikalnih enot v spominskem slovarju kot komunikacijskih enot jezika in kompleksnost vpenjanja novih leksikalnih enot v komplicirana kolokacijska omre`ja, specifi~na za posamezen jezik. Prav zato je u~enje kolokacij zahtevno, za res dobro komunikacijo v tujem jeziku pa klju~nega pomena. Kolokacijsko problematiko smo predstavili skozi optiko enega jezika in v dvojezi~ni situaciji, kontrastivno med sloven{~ino in angle{~ino. Ob tem smo glede na enojezi~no oz. kontrastivno situacijo izpostavili metodolo{ko razli~nost pristopov h kolokacijski problematiki. Na koncu smo kot enega od mo`nih modelov za u~enje kolokacij prikazali model leksikalnih funkcij, ki temelji na opisu paradigmatskih in sintagmatskih pomenskih odnosov, izhajajo~ iz teorije smisel-besedilo. V modelu leksikalnih funkcij je odnos med osnovo funkcije in njeno vrednostjo ve~inoma kolokacija. Ker pa je model izvorno zelo kompleksen, smo iz izku{en pri u~enju angle{~ine in sloven{~ine kot tujega jezika oblikovali pedago{ko prilagojen model leksikalnih funkcij. Njegova prednost je v sistemati~nem pristopu k problematiki kolokacij, saj omogo~a uniformno obravnavo leksikalnih enot, hkrati pa gre za model, ki je jezikovno neodvisen, v pedago{ki praksi pa omogo~a pristop h kolokacijski problematiki samo skozi optiko enega jezika ali pa skozi prizmo kontrastivnosti. Kolokacije in u~enje tujega jezika 61 Literatura Bahns, Jens, 1993: Lexical Collocations: A Contrastive View. ELT Journal 47/1. 56–63. Cantos-Gómez, Pascual, 2001: An attempt to improve current collocation analysis. Rayson, Paul, Wilson, Andrew, McEnery, Tony, Hardie, Andrew in Khoja, Shereen (ur.): Proceedings of the Corpus Linguistics 2001 conference. Lancaster: Lancaster University. 100–108. ^ermák, Franti{ek, 2002: Today’s corpus linguistics. Some open questions. International Journal of Corpus Linguistics 7/2. 265–282. Drstven{ek, Nina, 2003: Vloga besedilnega korpusa pri postavitvi geselskega ~lanka v enojezi~nem slovarju. Jezik in slovstvo 48/5. 65–81. Firth, John Rupert, 1951: Modes of Meaning. Essays and Studies 4. Ponatisnjeno v J. R. Firth, 1957: Papers in Linguistics 1934–51. London: Oxford University Press. Fontenelle, Thierry, 1997: Turning a Bilingual Dictionary into a Lexical-Semantic Database. Tübingen: Max Niemeyer Verlag. Gabrov{ek, Du{an, 1998: Coping with Stubborn Stains and Persistent Headaches – for What It’s Worth: Word Combinability in Action. Vestnik 32/1–2. 111–154. Gorjanc, Vojko, 1999: Korpusi v jezikoslovju in korpus slovenskega jezika FIDA. Kr`i{nik, Erika in Lokar, Meta (ur.): XXXV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji`evnosti, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. 47–59. Gorjanc, Vojko, 2002: Jezikoslovna na~ela gradnje ra~unalni{kih besedilnih zbirk strokovnih jezikov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Gorjanc, Vojko in Krek, Simon, 2001: A corpus-based dictionary database as the source for compiling Slovene-X dictionaries. Proceedings of the COMPLEX 2001 6th Conference on Computational Lexicography and Corpus Research. Birmingham: Centre for Corpus Linguistics, University of Birmingham. 41–47. Grabnar, Katarina in [orli, Mojca, 2003: Novi veliki angle{ko-slovenski slovar Oxford-DZS. Jezik in slovstvo 48/3–4. 126–133. Hausmann, Franz Josef, 1989: Le dictionnaire de collocations. F. J. Hausmann, O. Reichmann, H. E. Wiegand, L. Zgusta (ur.): Wörterbücher (3 zvezki). Berlin: Walter de Gruyter. Hill, Jimmie, 2000: Revising priorities: From grammatical failure to collocational success. Lewis, Michael (ur.): Teaching Collocation. Further Developments in the Lexical Approach. Hove: LTP. 47–69. James, Carl, 1998: Errors in Language Learning and Use: Exploring Error Analysis. Applied Linguistics and Language Teaching. Oxford: Blackwell Publishers Jurko, Primo`, 1997: Towards a cline of difficulty of lexical collocations: Slovene–English. Vestnik 31/1–2. 220–237. Jurko, Primo`, 2000: Leksikalne funkcije: uporaba v eno- in dvojezi~nem slovaropisju. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Kennedy, Graeme, 1998: An Introduction to Corpus Linguistic. London, New York: Longman. Kjellmer, Goran, 1994: A Dictionary of English Collocations: Based on the Brown Corpus. 3 zvezki. Oxford: Clarendon Press. 62 Vojko Gorjanc in Primo` Jurko Krek, Simon, 2003: Sodobna dvojezi~na leksikografija. Jezik in slovstvo 48/1. 43–60. Kr`i{nik Kol{ek, Erika, 1987: Prenovitev kot inovacijski postopek. Slava. 49–56. Lewis, Michael (ur.), 1993: The Lexical Approach. Hove: LTP. Lewis, Michael (ur.), 2000: Teaching Collocation. Further Developments in the Lexical Approach. Hove: LTP. Lewis, Morgan, 2000: There is nothing as practical as a good theory. Lewis, Michael (ur.): Teaching Collocation. Further Developments in the Lexical Approach. Hove: LTP. 10–27. Mel’~uk, Igor, Arbatchewsky-Jumaire, Nadia, Elnitsky, Leo, Iordanskaya, Lidija in Lessard, Adele, 1984–1999: Dictionaire explicatif et combinatoire du français contemporain. 4 zvezki. Montreal: Les Presses de l’Université de Montréal. Sinclair, John, 1991: Corpus, Concordance, Collocation. Oxford: Oxford University Press. SSKJ – Slovar slovenskega knji`nega jezika, 1998. Elektronska izdaja na plo{~i CD-ROM. Ljubljana: DZS, SAZU in ZRC SAZU. Sporazumevalni prag za sloven{~ino, 2004. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port RS. Topori{i~, Jo`e, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Verovnik, Tina, 1999: Kolokacijske posebnosti knji`ne sloven{~ine. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Vidovi~ Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF. Vintar, [pela, 2003: Uporaba vzporednih korpusov za ra~unalni{ko podprto ustvarjanje dvojezi~nih terminolo{kih virov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Woolard, George, 2000: Collocation – encouraging learner independence. Lewis, Michael (ur.): Teaching Collocation. Further Developments in the Lexical Approach. Hove: LTP. 28–46. @olkovskij, Aleksander in Mel’~uk, Igor, 1965: O vozmo`nom metode i intrumentax semanti~eskogo sinteza. Nau~no-texni~eskaja informacija 5. 23–28. @olkovskij, Aleksander in Mel’~uk, Igor, 1967: O semanti~eskom sinteze. Problemy kibernetiki 19. 177–238.