Ste«. 138.	O LJubljani, o torek, dne 19. ]unl]a 1906.
^^^	m^ ^^^	mm mm	mm km ^ife
za celo leto	Mkbb	h	|wmmmB	mBgfflm
: S ^	■ ^^	fl ■	^^ Al ^^ ^
^^^	■ ■ ■	H M	llnp MH Rm H
za celo leto K ^^^	gm	^B	mm
m	■ v ■ ■	IV	■ II I ■
za en mesec „ „ 170	H ^ H H	H	■ H H	H ^
Za	na dom na
Posamezne	^^B^^^	^^
Političen list za slovenski narod
Leto rnio.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
- dvorISte nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Rusija u bolečinah.
Peterburg, 16. junija.
Vedno nova krvava poročila iz Rusije. Zdaj vržejo bombo v procesijo, napadejo in zažgejo veleposestniški dom, oropajo blagajne in zaloge streliva, streljajo gubernatorje. In nikogar ni, ki bi vedel, kaj se naj stori. Car je tih in gleda, kaj bo. Dvorne stranke intri-girajo proti dumi in uradništvo sovražno posluša drzne govore, s katerimi si lajša srce rusko ljudstvo.
Duma, žal, ne umeva svoje naloge. Preveč novo je vse, preveč razburjeno, nejasno v svojih zahtevah. Mislili so, da se vse iz-premeni tisti dan, ko se snide duma, zdaj pa vidijo, da butajo z glavo v zid. Duma sme le govoriti, a samodržec ima še vedno svojo moč. Zato govori duma burno, nepremišljeno, ker nima odgovornosti, ampak čuti le potrebo, da graja, obsoja in zahteva svobode.
To pa daje sovražnikom konstitucije orožje proti nji. Na dvoru kažejo na te predrzne govornike iz kmetijskih bajt in umazanih delavnic, na te revolucionarje, ki bi najrajši takoj razdelili vsa ogromna posestva carske rodbine in drugih veleposestnikov, ki hočejo odpreti ječe in izpustiti vse anarhiste, da bi svobodno agitirali po celi Rusiji. In car sc boji, ta dobri car, ki so se včasih njegovi podložniki zanj do krvavega pretepali z revolucionarji, se boji ruskega ljudstva, ki je tako mehko, tako pohlevno, tako k suženjstvu nagnjeno in v pokorščini vzgojeno. Boji se ljudi, ki so moč njegove države in posluša samopridno dvorno družbo, ki nima nič ruskega na sebi, ki je večinoma importirana iz Nemčije in gleda Ie na svoj obstanek.
Zato pa je mogel reči neki višji ruski uradnik: Dume ne bomo odgodili. Naj le zboruje naprej in naj govori, kar hoče,saj se nam ni treba zanjo zmeniti. Prepirali se bodo med sabo, stranke se bodo med sabo pobijale, car pa vlada lahko dalje.
To je res za sedaj, a le za kratek čas. Brezkončni nemiri kažejo, da je vsa Rusija izpodkopana in razburkana. Res, da je vojaška oblast januarja meseca letos v Moskvi potlačila do 35.000 revolucionarjev, ki so zdaj večinoma potaknjeni po ječah, koliko jih ni zadela smrtna kazen. V baltiških pokrajinah so cenili pri izgredih revolucionarjev na 63.000, a so jih obvladali. A vojaška oblast ne more pomiriti cele dežele, ako vstane. Saj so v nekaterih krajih obširnega ruskega car-stva kmetje vstali na način, ki kaže, da je njihov upor nemogoče zatreti, ako postane splošen. Ponekod so kmečki vstaši gospodarili uprav grozno. Pšenico in krmo so odpeljali kar na stoterih vozovih, in česar niso mogli odpeljati, to so požgali, konjem so jezike porezali, ovcam noge polomili, goved so odgnali, drobnico potopili. Poljedelske stroje so potrli, sladkornice razdejali, umetnine, ki so jih grajščaki skozi stoletja zbirali v svojih zakladnicah in galerijah, so razbili in uničili, tako da je na stotine veleposestnikov čisto uničenih. Vlada ni mogla o pravem času priti na pomoč. Ko so prišli vojaki na lice mesta, so bila grozodejstva že končana. Tako je vz-plamtelo sovraštvo v ljudstvo, mehki ljudje so postali krvoločni risi in roparji, ki hlepe po maščevanju.
Pa še to ne zmodri birokracije. Duma je zahtevala parlamentarno ministrstvo. Glasno se je slišal klic, da naj car odpusti vse svoje sedanje svetovavce in da naj si izvoli novih iz dume, izmed mož, ki jih je ljudstvo poslalo, da mu delajo postave. Tega car seveda ne bo storil, a dvorni krogi vidijo v dumi zdaj svojega največjega sovražnika in vplivajo na carja, da naj ne posluša njenega glasu.
Pa nevarnost je velika. Ze zdaj je zahtevala ruska revolucija več človeških žrtev, nego francoska, a kakor vse kaže, stojimo šele ob začetku. Revolucionarno časopisje se silno širi. Skoro v vseh svobodomiselnih listih sede judovski uredniki, ki se hočejo maščevati nad oficielno Rusijo, ker jim ne da enakopravnosti. Jud je po postavi zapostavljen, a v resnici on danes že v časopisju diktira javno mnenje. Poslanec Oldenburg jc bil rekel v nemškem državnem zboru: »Kjerkoli se vrže kaka bomba, je gotovo jud zraven«, in to velja za sedanj oRusko. V vojski so pokazali, da se nikakor nečejo žrtvovati za Rusijo, kajti pri mobilizaciji so poizkušali vsa sredstva, da se ognejo vojaški službi, so se izseljevali v množicah ali se poškodovali. Od 59.262 judov so leta 1904 mogli spraviti v službo le 21.371 mož, in od teh jc dezertiral, kdor je le mogel.
Ti ljudje so zdaj voditelji »bunda« in bojevitega ruskega časopisja, ki hoče popolnoma izpodkopati carstvo.
In to jim ni težko, ker nima v Rusiji nihče zaupanja do vlade. Carski manifest je dal svobodo, a uradništvo jo je zatrlo, preden je prišla do ljudstva. Katoličani naj bi bili tudi svobodni. a v peterburškem predmestju je hotel ravnokar katoliški duhovnik zidati cerkev, pa je moral zopet plezati po vseh starih instancah in slednjič dobiti dovoljenje pravoslavnega nadškofa. .Tiskovna in zborovalna svoboda jc dana, a dve tretjini Rusije sta v stanju »po-krepljenja oboroženega varstva« ali naravnost pod prekini sodom.
Revolucionarji so pa radodarni z vsemi svoboščinami ter obljubujejo ljudstvu raj na zemlji. Kdo ne bi šel za njimi?
In kako je rusko uradništvo? Le poglejte urad Nižji uradnik pride ob 10. uri in sedi do tretje ure, višji čin pride ob 11. uri, nadzornik ob 12., podpredsednik ob I. uri, načelnik urada ob 2. uri. In ti ljudje iz nekega skoro dednega uradniškega plemstva so vsemogočni ter smatrajo vse ljudstvo le zato na svetu, da izpolnuje njihove ukaze. Bismarck se je norčeval iz njih že leta 1869: »Rusko najvišje plemstvo je inteligentno, kmetje so najboljši korenjaki na svetu, a kar jc na sredi, je gnilo. Uradniško plemstvo je strupen tur, ki žre drob ruske države.«
Tukaj je jedro vprašanja. Danes ga ue zna rešiti ne car ne duma. Tur bo počil svoj čas in gnoj bo iztekel. A tedaj ne bo dobro živeti v Rusiji. Dal Bog, da bi bilo potem dobro
PRORAČUNSKI ODSEK AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je odobril v včerajšnji seji poročila markija Baquehema o proračunu ministrstva za zunanje stvari. Poročilo naglaša, da je obisk nemškega cesarja politična izjava za trdnost zveze, zaščitnice evropskega miru. Naglaša nadalje, da veže našo državo in Italijo odkritosrčno jasno in lojalno zaupanje. Nato so razpravljali o rednih prispevkih za armado. Poročevalec je grof Merveldt. Dr. Sylvestcr ugovarja, da dobi Ogrska na naše stroške samostojno armado. Baernreither zahteva, naj predloži vojna uprava novi vojaški sodni red. Pittreich izjavi, da smejo vojaške oblasti dopisovati na zahtevo tudi mažarsko. Kramar pravi, da edino v nemškem značaju armade ni zagotovljena državna enota. Ne jezikovna državna enota, marveč spoznanje o potrebi varstva narodov in o potrebi skupnega carinskega ozemlja je najboljše jamstvo enotne države. Potrebo enotnega službenega in po-veljnega jezika vojaškega stališča priznava, a armada se mora približati vsem narodom. Zahteva, da se nauče častniki popolnoma jezika narodov. Delegati Dobcrnig, Oppcnheimer in Clam tožijo, da so Mažari kršili enotnost armade. Serenyi izjavi, da glasuje za žrtve armadi in graja, da^ premalo store za versko vzgojo v armadi. Šileny pravi, da je zdaj prepozno tožiti o mažarskih dogodkih. SEJA PRORAČUNSKEGA ODSEKA AVSTRIJSKE DELEGACIJE V SOBOTO.
Odsek je razpravljal o proračunu avstrijske mornarice. Poveljnik mornarice grof Montecuccoli je obširno govoril o stanju mornarice. Govorili so dr. Sylvester, grof Sere-nyi, dr. Kramar in dr. Susteršič, ki da svoje priznanje in simpatije vojni mornarici in to timbolj, ker obstoji njeno moštvo iz Jugoslovanov. Susteršič pravi, da jc vojna mornarica kvalitativno dobra ali ne kvantitativno in zaostaja v tem oziru za italijansko mornarico. Potrebno je, da mora biti naša mornarica na Jadranskem morju enako močna italijanski. On ne izkračuje Italiji svojih simpatij, ali v slučaju vojne želi zmage svoji domovini. Odsek je odobril mornariški proračun.
Po razpravi o mornariškem proračunu poroča dr. Susteršič o proračunu za okupacijske dežele. Kaže. da se je proračun 1. 1906 znižal za 1,752.917 kron. Dr. Sylvester in dr. Leclier priporočata železniške proge, po katerih naj se zveže Bosna z Dunajem. Dr. Kramar govori o zadnjih stavkali v Bosni in želi v okupacijskih deželah ustavne vlade. Burian izjavi, da sc bo pokril nastali deficit iz lastnih dohodkov. Pravi, da želi direktne železniške zveze med Dalmacijo in monarhijo.
ZASEDANJE AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 18. junija. Včeraj so končali podrobno razpravo o prvi skupini obrtne no-
vele. Poročevalec Kulp je nastopil proti vsem izpreminjevalnim predlogom, izvzemši dveh Steinerjevih, kar sklene tudi zbornica. Poslanec Pacher je nato poročal o SS 13. in 38. glede dokaza usposobljenosti v trgovini. Priporočal jc, naj uvedejo usposobljenostim izpričevalo za kolonialno, specerijsko in materialno trgovino. Priporočal je tudi poljski predlog z ozirom na gališke razmere. Poročevalec manjšine Boheim utemeljuje predlog, naj se raztegne usposobljenostno izpričevalo na ta-kozvane trgovinske obrti. Poslanec Liharzik nastopa za predlog manjšine, poslanec Cha-miec govori proti usposobljenostnemu izpričevali:. Razprava o obrtni reformi se prekine. Poročevalec Mazorama obžaluje, da je bila nesklepčna seja socialno-političnega odseka, v kateri naj bi izvolili poročevalce za po gosposki zbornici izprettienjeni zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov. Zeli, da skliče predsednik v kratkem sejo. Odsekov načelnik Gross pravi, da odsek zdaj nima slučajno nobenega poročevalca, ker sta postala oba dosedanja poročevalca ministra. Sejo skliče in upa, da bo sklepčna. Poslanec Schraffl itrgira rešitev predloge o kongrui po odseku. Priporoča predsedniku proračunskega odseka, naj naznani one poslance zborničnemu predsedniku, ki se niso trikrat udeležili odsekove seje. Po poslovniku »mora predsednik razpisati za nje nove volitve.
Pri Bccku in Bienerthu je bilo zastopstvo lekarniških gremijev, ki je prosilo, naj prej ko mogoče predlože zbornici po sanitetnem odseku že izdelani lekarniški zakon. Bie-nertli jc obljubil, da priporoči načrt načelni-nikom, zbornični predsednik grof Vetter je pa izjavil, da jc posvetovanje ta mesec malone izključeno, pač pa mogoče prvo polovico julija.
V včerajšnji seji nemških poslancev odseka za volilno preosnovo so se posvetovali o predlogih, po katerih bi se pomnožilo število nemških in čeških poslancev na Češkem za dva, na Moravskem za dva nova češka in enega nemškega poslan^. Sklenili so, da vztrajajo pri Hoheniohovih predlogih in da glasujejo proti vsakemu zvišanju.
Nagodbeni odsek ima danes, Derschat-tov pa v petek sejo, da izvolijo načelnika.
»Poljsko kolo« zahteva, naj izvede vlada vodne ceste, kar sc je žc določilo po zakonu iz leta 1902.
ODSEK OGRSKE DELEGACIJE ZA ZUNANJE STVARI.
Včerajšnji dan je bil kritičen za Golu-chouskega. Znano je, da delujejo Mažari že dolgo na to, da prisilijo Golucho\vskega, naj odstopi. A Goluchovvski ni dobil le zaupnice, marveč so celo odobrili mažarski delegati njegovo zunanjo politiko. Odsekov poročevalec, grof Thorotzkay je hvalil trozvezo. Grajal je pa, da so izpodrinile nemške in belgijske tvrd-ke našo trgovino na Balkanu. Delegat Laghi je grajal politiko Golucho\vskega na Balkanu. Grof Zichy pravi, da jc Nemčija osamljena, stališče Italijanov sumljivo. Samo mi nosimo Nemčiji vlečko. Nemčija se je zaletela z glavo v zid, mi smo ji pomagali, da je prišla iz zagate. Kadar je treba izkazati neprijaznost balkanskim narodom, prevzame naša vlada to nalogo. Graja proti Turčiji in Srbiji naperjeno ost ekspozeja. Predlaga, naj izjavi delegacija, da se ne strinja s politiko ministra za zunanje stvari in da želi temeljite izpremembe v zunanji politiki. Ko je govorilo več delegatov, nastopi \Vekerle, ki govori o ogrskih uspehih, trgovinski pogodbi s Srbijo in o velikih diploma-tičnih uspehih monarhije. Sejo so prekinili za dve uri, nakar je odgovarjal GoIucho\vski obširno na vse ugovore in odločno izjavil, da ni sovražnik Mažarov. Odsek je nato odobril proračun ministerstva za zunanje stvari z vsemi proti 5 glasom.
AVSTRIJA IN OGRSKA.
Beck in Wckerle sta se sporazumela, da iz pogajanj med obema državnima polovicama izločita kvotno in bančno vprašanje. Določitev kvote se prepusti kvotnima dcputaci-jama', če se pa ne zedinita do 1. julija, določi kvoto vladar. Bančne privilegije sta podaljšali vladi do leta 1917. Pripravljalna dela za nagodbena pogajanja so v polnem tiru. Razpravljali bodo o trgovinsko političnih, finančno političnih, železnično političnih in veterinarsko političnih zadevah.
KVOTNA DEPUTACIJA.
V seji kvotne deputacije so temeljito razpravljali o vseh vprašanjih glede nagodbe osobito z ozirom na carinske dohodke. O kvoti še niso sklepali, ker hočejo počakati
sklepa ogrske kvotne deputacije. Razprave se je udeležil tudi poslanec Povše.
NEMIRI NA RUSKEM.
Po iz Bjalostoka došlih poročilih v nedeljo še ni bilo končano judovsko klanje v Bjalosto-ku. Baje more »črne čete« v varstvu vojakov in policije. Več hiš gori. V nedeljo ponoči so bili boji med revolucionarji in vojaki. Revolucionarji so obstreljevali policijsko poslopje iz hiš, a prepodili so jih vojaki s salvami. Revolucionarji so zažgali hiše predno so pobegnili. Ognjegasci niso mogli pogasiti požara, ker je bilo po hišah veliko razstreliva.
Kronstadtski poveljnik je ukazal 2. kron-stadtski artiIjerijski polk zaradi zarote. Med zarotniki je 14 častnikov. Splošno je položaj med mornarji in delavci tak, da se boje enakih dogodkov, kakršni so bili meseca oktobra. Premožni meščani zapuščajo Kronstadt. V Kronstadt so odposlali iz Krasnega Sela dva gardna polka in dve bateriji z 12 brzostrel-nimi topovi in 22 strojnimi puškami. V Pol-tavi so se uprli trije polki, ki so zaprti v vojašnicah, pred katere so postavili topove. Po železnici so poslali v Poltavo 6000 mož. Tverski in podolski gubernator zahteva vojaških ojačenj. Kmečki nemiri so se namreč jako razširili. V Tveru so delavci in kmetje napadli ječo, pomorili vojake na straži in zažgali poslopje. Kmetje so oplenili in zažgali nad 30 posestev.
V	Terijo so zborovali zastopniki dume skupno z zastopniki socialistične, socialno revolucionarne, anarhistične in finske radikalne stranke. Sklenili so tri resolucije* v katerih zahtevajo energični in samostojni nastop dume, odklonitev ljudstva glede zadnjega posojila, vojaško milico in obsodbo nemirov v Bjalostoku, ki jih jc povzročila vlada.
V	Peterburgu je bila nedelja mirna, dasi sc je udeležilo zadnjih shodov 30.000 oseb. Na shodih so sklenili, da podpirajo dumo.
POSREDOVANJE AVSTRIJE IN NEMČIJE V RUSIJI.
»Times« poročajo, da se pogaja Rusija z Avstrijo in Nemčijo o skupnem nastopu, ako izbruhne vstaja v zahodnih ruskih pokrajinah. V Berolinu posreduje v ta namen veliki knez Vladimir.
GRŠKO-RUMUNSKI SPOR.
Rumunski uradni brzojav priobčuje izjavo, ki naglaša, da so rumunski vladni krogi začudeni vsled zavijanja grške izjave ministra Skurzeja. Rumunska vlada očita marveč, da so po grški vladi pospeševane organizirane grške roparske tolpe pričele terorizirati z vso silo v Turčiji živeče Rumunce, ker so jim Turki priznali narodno enakopravnost. Kako so postopali grški roparji, dokazuje napad v Grebeni, kjer so parali Grki z bajoneti nosečim rumunskim ženam trebuhe in morili otroke. Grški ekumenski patrijarh je zasledoval rumunske duhovnike iu rumunske vernike. V Atenah obstoji društvo, ki vodi grške čete v Turčiji, ki nastopajo proti Rumunom, dasi to grška vlada taji. Grška ne .brani grškim četam prestopati grške meje. Zato je odpovedala Rumunija Grkom trgovinsko pogodbo in izgnala več Grkov, da vzdrži red. Dementira tudi poročila o bukareštskih proti-grških izgredih.
SOCIALNA DEMOKRACIJA ZAŠC1TN1CA
MADRIDSKEGA NAPADA.
Socialno-demokraška »Lcipziger Volks-zeitung« je zagovarjala provzročitelja bombnega napada na špansko kraljevo dvojico. »Umevno je«, je pisal list, »da se je obrnila maščevalna roka proti španskemu parazitu po božji milosti. Naj nas psujejo, češ, da smo posuroveli zagovorniki madridskega morilca. Družba madridskega napadalca je še vedno boljša, kakor ona kapitalističnih morilcev.« Na poziv liberalnih listov jc pa izjavilo vodilno glasilo nemške socialne demokracije »Vor-warts«, da je to splošno mnenje stranke, samo da je oblika nenavadna.
KATOLIŠKO ČASOPISJE NA ŠPANSKEM.
V	zadnjih desetletjih jc jako napredovalo špansko katoliško časopisje. Izhaja približno 60 vplivnih katoliških dnevnikov. Velik vpliv so dosegli osobito madridski katoliški dnevniki nasproti liberalnemu časopisju. »El careo espanol«, »LI Liglo futuro« in »El Universo« cenijo tudi nasprotniki. Osobito dobro jc urejevali v Bilban elegantni katoliški dnevnik »Gaceta del Norte.« Katoliško časopisje ima »Zvezo dobrega časopisja« v Sevilli, v Madridu pa centralni korespotidenčni urad. Liberalno časopisje zelo nazaduje. Liberalni »El
linparcial« sani jc zgubil leta 1904 do 20.000 naročnikov, od 36.000 na 16.000 je padel nalog.
ITALIJANSKE ZAHTEVE
Italijanski poslanci so naznanili ministrskemu predsedniku, da zahtevajo 21 poslancev. Italijanom je bilo nakazanih 19 poslancev. Po Gautschevih predlogih bi dobili Italijani 16. po Hohenlohovih pa 18 poslancev.
NEMCI SE BOJE »SLOVANSKE NEVARNOSTI."
Znani nemški poslanec Wastian je govoril dne 18. t m. na ustanovnem shodu v Potzleinsdorfu ob nemškem kresu dunajskih podružnic »Siidmarke". Poživljal je Nemce, naj se zbirajo proti skupnemu sovražniku, prodirajoči slovanski nevarnosti. Med borilci se ne sme gledati na stanovski razloček in akademični krogi ne smejo prezirati pripro-stega moža.
VENEZUELSKI CESAR.
»Matin" poroča iz Venezuele, da je Čast r o sklenil, da se proglasi za venezuel-skega cesarja. Položaj v deželi jc jako zmeden.
KRITIČEN POLOŽAJ V MOSKVI.
V Moskvi se je vršilo preteklo nedeljo 68 burnih ljudskih shodov proti vladi.
Veliko pozornost vzbuja aretiranje 50 mož Kremeljske straže, ker so si tajno razdeljevali patrone.
POLOŽAJ V KOREJI.
»Biro Laffan« poroča iz Tokija: Položaj v Koreji je nevaren. Kakor se zdi, vlada nezadovoljnost po vsej deželi. Ljudstvo zažiga hiše, ki pripadajo Japoncem. Kitajski pomorski tolovaji se udeležujejo gibanja. Japonska vlada je odposlala vojne ladije, da vzpostavijo mir. To gibanje je baje vprizoril korejski cesar za časa odsotnosti japonskega generalnega rezidenta Ito, da bi zopet zadobil izgubljeno neodvisnost.
Štajerske noulce.
š »Ophelia, pojdi v klošter!« smo si mislili, prebirajoč uvodni članek celjske »Domovine« od 15. junija. List, ki v uvodnem članku sicer jako prikrito in diplomatično konstatira, da je oficielni kandidat dr. Korošec, na zadnji strani pa prinese velikansko reklamo za Rebeka, list, ki prinese v eni in isti številki oklic slovenskih državnih in deželnih poslancev za dr. Korošca, precej za tem oklicem pa debelo tiskano izjavo slovenskega učiteljstva proti dr. Korošcu, ta list kliče psalmista na pomoč, če ga kdo imenuje najbolj neznačajen in najbolj korumpiran slovenski li§t. Mi še enkrat povemo, da vzdržujemo to svojo trditev v popolnem obsegu, kajti naša jeza je opravičena. »Domovina« je dalje pisala: »Wratschko in kandidat zavednih Slovencev.« Iz teh besed se da sklepati, da je VVratschko tudi slovenski kandidat, Ic kandidat zavednih Slovencev ne. Ali je to odkrito ali je to radikalno-slovensko? Saj mora »Domovini« znano biti, kaj je prinesel oklic za Wratschka. Na slovenskih lepakih je bilo le povedano, da pojde VVratschko zopre advokate in farje, nikakor pa ne zoper Slovence. Ali ni bila sveta dolžnost »Domovine«, slovensko ljudstvo točno podučiti o političnem stremljenju VVratschko-tovem, posebno pa povedati, kak Slovenec da je VVratschko. Saj mora »Domovini« najbolj znano biti, v kaki nevednosti da živi slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem, v celjski okolici pa še posebej. Kar sc mlajšega zaroda in učiteljstva tiče, se s člankarjem »Domovine« ne bomo prerekali. Pošepnemo mu le na uho, da se njegovi naivnosti in kratkovidnosti muza celi mlajši zarod in ž njim tudi — mi.
š Iz linančne službe. Prestavljeni so: finančni tajnik dr. Sebastijan Studler od finančnega okrajnega ravnateljstva v Brucku k enakemu ravnateljstvu v Mariboru, finančni kon-cipist Josip Gaubenberger od finančnega okr. ravnateljstva v Gradcu k davčnemu oddelku okrajnega glavarstva v Celju, finančni svetnik Friderik Mikala od finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu k finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru in davčni pristav Jernej Videnšek od glavnega davčnega urada v Celju k davčnemu uradu v Gornji Grad.
š Uboi. 211etni Franc Mohorko, doma iz Stoperc v ptujskem okraju, in Anton Arnejčič sta služila kot hlapca v Patzendorfn pri Vil-donu. Dne 12. maja t. 1. sta se zvečer po šniar-nicah zaradi neke dekle sprla, pri čemur je Arnejčič Mohorkota udaril parkrat preko glave. To jc udarjenega tako razkačilo, da je potegnil nož in ga zabodel Arnejčiču v prsa, ki je takoj na mestu izdihnil. Včeraj je stal Mohorko pred graškimi porotniki ter bil obsojen na dva in pol letno težko ječo.
š Redek jubilej. Vratar južne železnice v Zidanem mostu, gospod Ferdinand Jaut, je dne 17. t. m. obhajal 601etnico svojega rojstva, 401etnico kot sobojevnikpri Kustoci, Sv. Luciji ter 25letnico svojega službovanja pri železnici. Na mnoga leta
š Brežiški Sokol je napravil minoli četrtek, na Tclovo, izlet v Bizeljsko. Pri tej priliki so mu bizeljske Slovenke poklonile dar 200 kron.
š Ljudska knjižnica v Šoštanju je že ustanovljena, kar je namestništvo potrdilo predložena pravila.
š Visok gost. V nedeljo, dne 17. t. m. je bil ministerski predsednik baron Beck v Žalcu. Prišel je namreč na svoj grad Plevno obiskat svojo na smrtni postelji ležečo sestro gospo pl. AIlmeyer.
š Nesreča pri streljanju. Pri procesiji sv. R. Telesa so v Širjem pri Zidanem mostu
fantje streljali z možuarji. Nekemu železničarju se je pri basanju vnelo in mu razstrelilo prste.
Iveri od Hribarjeve slavnosti.
Dr. Tavčar je v slavnostnem govoru hotel biti tudi šaljiv. Da, je rekel nekako, imena nas navadnih občinskih svetnikov bodo čez sto let že vsa pozabljena. Nas, ki smo pisali romane, povesti in pesmi, bodo pozabili. A ime Hribarjevo bo ostalo v spominu na veke, ker je zapisano v zlatih črkah na toliko spominskih ploščah.
Resnico jc govoril dr. Tavčar. Žalost, da bodo zasluge vseh občinskih svetnikov, ki jih je Hribar tako visoko povzdigoval, dasi je dr. Tavčar trdil, da so vsi glave izgubili, pozabljene, je opravičena. Da se to ne zgodi, predlagamo mi, da se naj na vse spominske plošče, ki so jih že odkrili in ki jih še bodo, napišejo imena vseh občinskih svetnikov v večen spomin.
• * *
Zavedna zastopnika meščanstva in obrtnega stanu sta bila gg. Kavčič in slikarski mojster Stare. V »Narodu« beremo, da je gospod Kavčič prosil župana, naj bi branil koristi meščanstva, in gospod Stare je tudi prosil, naj bi bil župan »še nadalje naklonjen obrtnemu stanu«.
Kako bizantinsko se to sliši. Gospodje, čemu pa prosite? Saj morate zahtevati, saj morate klicati na odgovor! Hribarju se nikdar ni zdelo še vredno sklicati javen shod, kjer bi razpravljali meščani in obrtniki o svojih zadevah, in zdaj pridejo pa ga milo prosijo, naj jim bo še nadalje tako naklonjen. Meščani in obrtniki, ali ste se res že čisto v prah pogreznili in nimate nobenega moštva, nobene volje več? Kako meščanstvo je to, ki se ne upa govoriti kot govore svobodni možje, marveč, ki krive svoje hrbte pred možmi, ki bi jih moralo poklicati na javni
odgovor iu obračun!
• * *
Slavnostni govornik dr. Tavčar je porabil jako spretno krasno predavanje dr. Repatelja, ki ga je »Slovenec« priobčil v soboto, ter je dejal: »Res je Hribar zagrešil v svoji mladosti vodene pesmi, a smemo mu jih odpustiti, ker iih je popravil potem s tem, da je Ljubljani ustvaril vodovod. S tem vodovodom nam je Hribar več koristil, nego vsi najboljši pesniki.« Ne vemo sicer, ali je dr. Tavčar sploh že okusil dobroto ljubljanskega vodovoda,, a da misli ž njim zboljšati slovensko pesništvo, je gotovo jako koristna ideja.
* * *
Pri slavnosti županove desetletnice so pozabili na obrtne zadruge. Da bi te ne zaostale, je opomnil baje sam gospod župan svojega dvornega brivca občinskega svetovalca F r a n c h e 11 i j a. Ta naj bi sklical načelnike vseh zadrug v Ljubljani in ti naj bi se poklonili gospodu županu, seveda vsak na svojo roko, ne da bi kdo vprašal odbor oziroma člane dotične zadruge, ali se sme pokloniti v imenu zadruge ali ne. Seja nekaterih načelnikov se je vršila v ponedeljek dopoldne v gostilni »Miramar«, ne da bi kdo vedel za dnevni red. Zupanov brivec g. Franchetti je priporočal, naj se vsi zadružni načelniki poklonijo g. županu. Podpirala sta ga g. Tosti in Jeločnik. Sklenili so, da se poklonijo g. županu. Vendar tista smola, ki je povsodi spremljala to prireditev, tudi tu ni izostala. Udeležili se niso vsi načelniki, niti načelnik mesarske zadruge g. Kozak, ki je Franchettijev kolega v občinskem svetu se ni udeležil, kakor je sam Franchetti poudarjal, te velevažne seje. Kaj sedaj! Gospod Franchetti je sedel na kolo, dirjal po mestu in iskal načelnikov. Ker pa tega ni dosegel včeraj, v ponedeljek popoldne, je nadaljeval svojo pot danes dopoldne. G. občinskega svetnika Kozaka je vzdignil iz mesnice. In tako so se poklonili, seveda ne vsii vsaj nekateri gg. načelniki, danes dopoldne g. županu. Seveda so se poklonili ti načelniki brez vsacega pooblastila od strani zadrug; vendar gospodu županu zadostuje, da so se le prišli poklonit.
G. F r a n c h e t t i j u je odgovarjal načelnik kovinske zadruge, ki ga je osebno nagovarjal, naj se gre poklonit, češ, da je tukaj treba vendar vprašati odbor zadruge, in ako sklenejo zadruge poklonitev, naj potem vsaka zadruga pošlje deputacijo dveh ali treh odbornikov. To pa Franchettiju ni bilo všeč; on hoče kot županov brivec samo »Knallefect«. Zupan pa je moral imeti veselje nad deputa-cjio, kajti videl je same svoje stare znance, kakor: obč. svetnika Kozaka, bivšega obč. svetnika s cementiranimi »krugljicaini« g. T o-s t i j a, nadalje načelnika krojaške zadruge in inagistratnega eksekutorja g. J e 1 o č n i k a in še par druzih zvezd z obrtniškega neba.
Dnevne novice.
+ Smešne lamentacije. Dan na dan la-
mentira »Narod«, da so »klerikalci« prodali Štajerce in Korošce zato, da ne bi kranjska mesta in trgi dobila svojega zastopnika. Mi smo o tem že dovolj pisali. Znano je, da je v principu splošne in enake volilne pravice, da se privilegiji odpravijo. Koderkoli se je vlada v svojem načrtu temu principu izneverila v korist Nemcem, zasluži najostrejšo grajo. A kranjska mesta in trgi bi pa Ie pridobili po vladnem načrtu, ker bi sedaj šele postalo mogoče, da bi namestu takih političnih ničel, kakor so Tavčar, Ferjančič, Plantan, prišli v državni zbor res pravi meščani iz dotič-nih volilnih okrajev. Samo za te tri se gre, za nič drugega. Včerajšnji »Narod« poziva zopet Cehe, naj pomagajo reševat te tri ob-
sojence, a to smešno jokanje bi si lahko prihranil. Saj je dr. Kramar slovenskim liberalcem povedal, da že zato ne morejo Cehi podpirati slovenskih liberalcev, ker oni zahtevajo zase nekaj, kar bi na Češkem koristilo Nemcem na škodo Cehom. Latnentiranje čez Hrvate je še bolj smešno, kajti Hrvatje podpirajo celokupne slovenske narodne interese, za posebne bolečine treh brezpomembnih oseb, katere nadomestiti z boljšimi bi bilo nujno potrebno, pa ne pojdejo v boj. »Narod« naj bi slavni napredni klub rajši opozarjal, da naj bo zbran na Dunaju in naj proti nemški ljudski stranki nastopi s tako odločnostjo, kakor jo kaže doma za pečjo proti »klerikalcem«!
+ Zopet nedeljski počitek pri vojaštvu. Opetovano smo že imeli priliko grajati vojaške oblasti, zlasti nižje, ki omejujejo nedeljski počitek vojaštvu vkljub izrecnim ukazom najvišje vojaške oblasti: c. in kr. vojnega ministrstva. Imajo pač trde glave ti podrejeni poveljniki, ki se niti ne zmenijo za take odloke; ki sami ne spoštujejo višjih ukazov, pa zahtevajo, da se dela proti decedirani na-redbi, ki ima veljavo in moč v celi monarhiji, le menda ne v Ljubljani pri domačem peš-polku. Zato pa jim pokličemo mi v spomin ono naredbo, ki je izšla pred jedva dvema letoma, in s katero se uvaja popolni nedeljski počitek za vse vojaštvo brez razlike, izvzemši straže. Počivati mora tudi delo v pisarnah. Vsega tega naši fantje v Ljubljani ne uživajo. Vse nedelje in praznike imajo posel bodisi v skladiščih, ali snažijo obleke, tudi sobe itd. — Novodošli poveljnik izdal je naravnost v protislovju z navedenimi določbami strog ukaz, ki zapoveduje ob nedeljah in praznikih dopoldne isto poslovno dobo, kot ob delavnikih. Kaj pomagajo vsi dobrotni ukazi ministrstva, če se jih pa »od spodaj« prezira! — Zahtevamo, da bode moštvo ob nedeljah in tudi prazniknh prosto, da mu bode mogoče iz-izpolnjevati verske dolžnosti. »Služba« pri tem ne bode prav nič trpela in končno — vzeti komu to, kar ima, se imenuje po naše: oropati ga. Nekoliko osebne svobode pa mora imeti tudi vojak.
Bolgari med Hrvati In Slovenci. Sofijski »Den" javlja, da se vdeleži vsesokol-skega izleta v Zagrebu do sto Bolgarov, članov sofijskega društva »Šipčenski heroj" in kjustendilskega „Osogovski junak". Iz Zagreba polete ogledat si tudi Ljubljano in Trst.
—	To in ono iz Toplic. V tukajšnje kopališče je prišlo doslej 110 strank. To število je pičlo v primeri s prejšnjimi leti. Krivo je seveda največ nestalno vreme, da gosti ne dehajajo v večji množini, temveč čakajo ugodnejših vremenskih razmer. Zadnji teden se je pripeljalo nekaj Gorenjcev iz blejskega kota: Viktor Klinar s soprogo, F r i d. O 1 i f č i č in župan Burja, dalje davkar P r e d a l i č s soprogo iz Logatca naš mnogoletni obiskovalec Anton J e r S i -novic iz Černomlja. Izmed duhovščine se je kopal edini župnik v pokoju, Korošec iz Ljubljane in bogoslovec nemškega vit. reda Pavel Bitna r. Največ je kmečkega ljudstva iz raznih krajev, zlasti belih Kranjcev in Kranjic. Podpolkovnik M i 1 a v e c je dovršil odločeno število kopeli. „Slovenec" v notici njegovega začasnega vpokojenja ni privzet dostavka, da je pri tej priliki g. Milavec prejel najvišjo cesarsko pohvalo. Naj bo ta „signum laudis" z najvišjega mesta tu omenjen. — Opozarjamo s tem še enkrat naše mile rojake na naše tople kopeli, ki že 600 let uživajo zasluženo slavo in so neštetim bolnikom podelile ljubo zdravje. Kdor ne verjame, kako izvrstno zdravilno moč ima tukajšnja toplica, naj se obrne na našega župnika. Že 1. 1877. se je oglasil pri njem neljubi gost „protin" in ga neprestano mučil z napadi najhujše vrste. Rabil je več kot sto raznih zdravil in mazil, obiskal sedmero kopališč po raznih deželah, slednjič zaradi zdravja priromal v Toplice in tukaj skoro popolnoma ozdravel. Bolezen se sicer tupatam še oglasi, a le mimogrede in ob naglih vremenskih prevratih za nekaj ur. Toda župnik vzame vsako leto po 100 in še več kopeli. Star protin in revmatizem se ne da kar tako s par kopeli ukrotiti. Torej le k nam, kdor kaj čuti v životu, naša voda bo vso bolezen odvzela, da le bolnik žrtvuje nekaj časa in denarja. Postrežba je izborna, ne le v gradu, ampak tndi po gostilnah in privatnih hišah, cene zmerne. Župan Ivan Sitar je priredil v kupljeni vili poleg mosta popolnoma novo-meblirane krasne sobe, odda tudi stanovanja družinam za celo sezono. K nam, bolniki, željno vas pričakujemo.
—	Zabavni večer priredi »Slov. katol. izobraževalno društvo v Žužemberku" v nedeljo dne 24. junija ob 4. uri popoldne v društveni dvorani. Spored: 1. Farkaš: »Hej Slovenci", udarja društveni tamburaški zbor. 2. Sicherl :„Zagorski zvonovi", udarja društveni tamburaški zbor. 3. Sicherl: „Š k r j a n č k u", poje društveni moški zbor.
4.	»N a j d e n č e k". Igrokaz v enem dejanju. 5. „Z a m u j e n i vlak". Šaloigra s
5.	prizori. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K,
11.	vrste 60 vin,, III. vrste 30 v., stojišča 20 v. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
—	Strela. Iz Zelimelj se nam poroča: 17. t. m. v nedeljo popoldne je med strašnim nalivom treščilo v podružnico na Gradišču, ko je zvonil cerkvenčev sin hudi uri. Razče-salo je ostrešje, zid na več mestih prebilo, fanta pa vrglo na cerkveni prag in omamilo. Po dolgem so ga oživili — in drugih posledic ni, kakor da ga silno bolijo roke.
—	Za konjerejce. Po naročilu c. kr. poljedelskega ministrstva je odpotoval gosp. c. kr. vet. nadzornik Alojzij P a u: I i n v Radane v Bukovino, da se udeleži komisije radi izbire državnih žrebcev iz državne kobilarne Radanc za tostransko kronovino>.
—	V Črnomlju je bil letni sejem dne
12.	t. m. jako. dobro obiskan in zelo živahen. Med drugim je bilo na ta sejem prignanih 504 prešičev in 1686 glav goveje živine. Kupcev je bilo zlasti za prešiče jako dosti in bi se jih lahko še enkrat toliko prodalo, kajti pred 12. uro so bili prodani že skoro vsi prešiči in je marsikateri kupec moral iti prazen domov. Kupovanje prešičev je bilo radi tega tako živahno, ker je radi svinjske kuge bil od srede mesca februarja prepovedan vsak promet s prešiči do začetka tega mesca. Ubogi dolenjski kmet je imel vsled. tega neizmerno škodo, ker je šele sedaj za pretirano visoke cene megel kupiti majhne prešičke, med tem ko bi lahko imel zdaj že precej velike svinje. Vsled tega se je bati,, da bodo jeseni pitane svinje kakor tudi svinjska mast jako draga.
—	K dopolnilnim volitvam v hrvaški sabor. Kršujavi je listu „Agramer Tagblatt" poslal pismo v katerem pravi, da ne kandidira v Varaždinu, ako bo pa kedaj kandidiral bo kandidiral le na program Starčevičeve stranke. Ko ob otvoritvi ogrskega parlamenta ni s poslopja zavihrala cesarska zastava izpregledal je, da je sedaj resna odločitev: ali s Košutom ali z Avstrijo. Hrvaška naj dobi splošno volilno pravico in narod požene Košutovce iz sabora, da ne bo po Hrvaškem dovolj lukenj, kamor bi se poskrili. — Izvrševalni odbor koalicije se je odločil, da v Valpovem kandidira dr. Lorkoviča, voditelja hrvaških »na-prednjakov". Ker dr. Neuman vsled tega noče kandidirati proti Lorkoviču, bo del koalicije kandidiral proti dr. Lorkoviču semeniškega profesorja dr. Ri ttiga. čuje se pa tudi, da bo v Valpovu kandidiral dr. Iso Kršnjavi. Dopolnilne volitve se bodo vršile, kakor je sedaj določeno, dne 28. t. m. — Značilna je vest, ki prihaja iz Budimpešte in ki zatrjuje, da je imel ondi v petek Khuen sestanek z banom Pejačevičem.
—	Neroden blciktist. V torek zjutraj je vozil v Gorici mesar Ivan Čeme z bicikljem tako nerodno po ulici Sv. Ivana, da je podrl tamkaj idočo 67letno Katarino ud. Menossi. Pri padcu se je Menossi močno poškodovala na levi roki in na hrbtu.
—	Samoumor v Trstu. Poročali smo, da se je v Trstu zastrupil neki Ivan Verde. To pa ni res. Pri dotičnem samomorilcu so našli listek z imenom Ivan Verde. Sedaj so dognali, da samomorilec ni Verde, ampak 191etni pek Viljem Lenček.
—	Novi reški guverner grof Aleksander N a k o 26. t. m. slovesno ustoličen,
—	Za nedeljski počitek je bil v nedeljo v Trstu shod trg. nastavljencev prodajaln mešanega blaga. Shoda so se udeležili tudi delavci. Po shodu so bile po mestu demonstracije. Množica je prisilila lastnike nekaterih trgovin, da so morali prodajalnice zapreti.
—	Narodnogospodarske vesti. V Dubrovniku se snuje zadružna pekarna. — V Trnovem se snuje nova opekarna.
—	Zgodovinske črtice o Jesenicah
bomo nadaljevali vsako soboto.
—	Zaročenko in sebe ustrelil. V
predkraju sv. Marija Magdalena v Trstu je 26 let stari poštni sluga Franc Kresevič streljal na svojo 20 let staro zaročenko Marijo Kresevič in si potem sebi pognal krogljo v glavo. Oba sta v bolnici umrla. Vzrok: ljubosumnost.
—	Imenovan je računski podčastnik g. Jurij Hočevar za rač. kancelista pri okrajnem glavarstvu v Radovljici.
—	Umrl je včeraj na Dunaju vsečiliški profesor dvorni svetnik L u s t k a n d 1 , star 74 let.
—	»Veseli dan na planinah". Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva" nam javlja, da bo dne 1. julija t. I. na prostranem vrtu »Narodnega doma" pri Sv. Ivanu (v tržaškej okolici) veliko planinsko slavje »Veseli dan na planinah", čegar čisti dobiček je namenjen za gradnjo vhoda v orjaško jamo Dimnice v Slivjah (pri Podgradu v Istri). Ta jama je bila komaj pred kratkim natančneje raziskana; nje čarobne krasote vzbudile so splošno zanimanje, tako da je morala tržaška podružnica biti boj z narodnimi nasprotniki predno se ji je posrečilo zavarovati si ta biser slovenskega Krasa. Jama ima nepopisnih krasot v oblikah orjaških kapnikov, velikanskih votlin, ter dveh bobnečih rečic stekajočih se v jezerce. Glavna težava obstaja sedaj pri vhodu, kajti kdor hoče obiskati to jamo mora
se spuščati približno 40 metrov po vrvi vniž; jama bo komaj tedaj obče dostopna, ko bo izdelan poseben vhod. Razpored planinskega slavja nuja mnogo zanimivostij: Triglavska koča, Planinski semenj, Veliki planinski muzej, Gorska kavarna in dr.
—	Planinske vesti. Prvi na Triglavu letos sta bila planinska voditelja Anton Jelar od Fužine in Lovre Jelar iz Ribičevega laza z nekim gospodom iz Prage. Za njimi je prišlo še 5 turistov iz Goriškega. Na Triglavu je še toliko snega, da niti Aljaževega stolpa niso mogli dobiti, dasi so na mestu drezali s palicami v sneg. — Sloven. planinsko društvo je zaznamovalo pot k slapovom Ribnice v Srednji vasi, pot iz Srednje vasi«na visoko Rudnico in na novo se je imenoval na Plazu »Stritarjev razglednik". Turisti, ko se mudite v Bohinju ne zamudite si ogledati te naravne krasote.
—	Slovenski Američani se ženijo. V Pu-
ebli se je ustanovilo »Slovensko ženitovanjsko društvo«, ki posreduje ženitve med ameriškimi Slovenci in Slovenkami. Društvo ima že 4000 udov.
—	Strela ubila. Strela je ubila včeraj popoldne na senožeti pri Iški Loki 71 letnega I. Kraliča, ko je v družbi svojih treh sinov nakladal seno. Strela mu je prebila klobuk. Ko je mlajši sin pristopil k njemu je bil Kralič že mrtev.
—	V včerajšnjih brzojavkah v poročilu o potovanju ministra Derschatte se mora pravilno glasiti »železniški minister".
Opozarjamo na današnji oglas lekarja g. M. Brilli v Litiji.
Ljubljanske novice.
lj Krščanska ženska zveza vabi svoje dru-štvenice k sv. maši, ki bode prihodnji četrtek 21. junija ob pol 8. na Rožniku.
lj Slovesnost prvega sv. obhajila. Jutri ob sedmih praznuje I. mestna deška ljudska šola skupno s III. slov. petrazrednico god sv. Alojzija v cerkvi Srca Jezosovega. Pri tej priliki bo pristopilo prvič k sv. obhajilu 126 šolskih učencev.
lj Mlrozov. Dne 20. t. m. priredi odbor „Društvene godbe" ob 8. uri zvečer mirozov. Sprevod se bode pomikal iz »Mestnega doma" po Poljanski cesti, Ambroževem trgu, Škofjih ulicah. Sv. Petra cesti, Resljevi cesti, Slomškovih ulicah in Kolodvorskih ulicah. Tam bode pred stanovanjem gospoda dr. Alojzija Kokalja podoknica. Potem gre sprevod po Sodnijskih ulicah, Dunajski cesti, Prešernovih ulicah, Stritarjevih ulicah, Pred škofijo, Vodnikov trg, nazaj v »Mestni dom".
Ij Notar g. Svetec je obolel in se vsled tega ni mogel v nedeljo udeležiti »Svetčevega večera", katerega je na vrtu tukajšnjega »Narodnega doma" priredila šentjakobsko trnovska in frančiškanska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda". Slavnost se je izvršila z lepim vspehom. G. Svetcu je bil odposlan brzojavni pozdrav.
Ij Umrl je danes zjutraj Matija Ka leni in v 84 letu. Bil je livar pri g. Samasi ob času ko se je vlival trnovski veliki zvon. Ko je nekoliko oslabel je bil nosilec pri pogrebih. Nad 600 pogrebov je opravil. Bil je tudi večletni ubožec pri umivanju nog v škofiji, zadnji čas pa že blizu 2 leti v bolniški po-sielji. Svetila mu večna luč!
lj Posvečevanje zvonov. Preteklo soboto je posvetil mil. gosp. generalni vikar in prelat J. Flis v Samassovi livarni 10 zvonov. Namenjeni so 3 za podružnice Kanderše župn. Vače; 5 za Primorsko, 1 za Hrvaško in 1 za Slavonijo.
lj Panorama Kosmorama. Kranjska je glede naravnih čudes znana daleč preko mej naše države. Med posebne znamenitosti spada v prvi vrsti skoro svetovnoznana Postojnska jama, ki jo vidimo tekoči teden v pa-norami-kosmorami pod »Narodno kavarno". »Sklad na skladu se dviguje" ; kaj takega pač ni mogoče dovršiti človeški roki. — Kdor še ni videl jame v naravi, naj si ogleda te naravne posnetke. Drugo čudo naše dežele, katero vidimo, je Cerkniško jezero. Pa tudi več drugih krajev, kot: škocijanski naravni most, Nanos, Vipava, Senožeče, II. Bistrica z izvirkom istoimenske reke je vredno si ogledati. Prihodnji teden Alzacija in Lotarinška.
lj Brat »poročil" sestro. Poročila se je včeraj gdč. Leopoldina Podkrajšek z generalnim tajnikom avslroogrskega konzulata v Jafi, g. Maksom Venko. Ker je bil ženin zadržan osebno priti k poroki, ga je nadomeščal pri poroki nevestin brat g. Fr. Podkrajšek, oficijal južne železnice. Poroka je bila takoimenovana »per procuratorem", kar se malokdaj dogodi in je izjemen slučaj. Spregled o tem je dal Rim in ministrstvo.
lj Tatvina. Kleparskemu pomočniku Bogoslavu Svobodi je bila včeraj ukradena pri zgradbi domobranske vojašnice srebrna ura z verižico, vredna 28 K. Tat je neznan.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 60 Hrvatov. — Nazaj je prišlo 90 Hrvatov in Slovencev.
Ij Najdene ln Izgubljene reči. Perica Jožefa Bezlajeva je našla srebrno verižico. — Anton Aleš je našel srebrno zapestnico. — G. Jelica Kačičeva je izgubila srebrno zapestnico. — A. L. je izgubil srebrno čast-
niško verižico. — M. V. je izgubila bankovec za 20 K.
lj S trga. Včeraj je bilo na trgu na neki stojnici v Šolskem drevoredu konfisciranega nad 2 kg nevžitnega skuhanega prekajeiiega svinjskega mesa. — Na g. Žanovi stojnici je bilo danes in včeraj prodanega okolu 600 kg. govejega mesa.
lj Umrla je na Resljevi cesti št 9 pri-marjeva vdova gospa R o z a F u x , stara 72 let.
Iz slovanskega sveta.
sl Mažari se že rogajo Hrvatom. Na ogrskem ministrstvu na Dunaju je razobešena, kakor smo javili, velika mažarska zastava. »Narodna Obrana« v Osieku pravi k temu: Dakle još po starom običaju liberalne stranke. Ovim opet upozorujemo naše delegate na ovo izrugavanje našoj ravnopravnosti u državnoj zajednici, tim više ne smijemo se dati ovako vriedjati i ponižavati u Beču na očigled cie-loga svieta, koji se u Beču stječe. Stoji samo do energičnoga zahtjeva naših delegata, da se ta nepodobština ukloni. Ta i narodna kaže: jednaka brača jednake kape, pa treba i ovdje da bude: jednaka brača jednake zastave!
sl Nestrpnost proti katoliškim tehnikom.
V	Brnu je ustanovilo 12 pogumnih katoliških tehnikov preteklo soboto svoje društvo. To je pa tako vznemirilo »svobodomiselne« češke tehnike, da so imeli takoj protestno zborovanje, na katerem so napadli ostro novo društvo, ker po njihovi sodbi katoliški tehniki nimajo pravice ustanavljati lastnega društva. Sklenili so, da izključijo »klerikalce« iz vseh dijaških korporacij in da jih hočejo družabno bojkotirati. Shoda se je udeležil tudi rektor, ki je izjavil, da ne bo trpel klerikalnih naznanil na tehniki. To je že skrajna predrznost in nestrpnost. Če judje ali brezverci ustanove svoje društvo, je vse prav, samo katoličani bi tega ne smeli.
sl Novo darilo Poljakom. Po poročilih lista »Slovo Polikie« je dovolilo ministrstvo, da upravlja odselj dalje ministrstvo v notranjih krogih v poljskem jeziku.
sl Ruski jezikoslovci v Belgradu. V Belgrad pride te dni profesor slovanske filologije na visoki šoli v Peterburgu P. H. Lavrov. Spremljala ga bosta še dva ruska filologa. Namen jim je pregledati stare rokopise po belgrajskih bibliotekah in potem potovati še v Sveto goro v isto svrho.
Srbski poslanik v Londonu. Kralj Peter je imenoval za srbskega poslanca v Londonu dr. M. Miličeviča, ki je bil dosedaj poslanec v Berolinu.
Razne stvari.
Lucheni o atentatu na španskega kralja. Ko je čul Lucheni o atentatu na Španskem, je izjavil, da mu je silno žal, ker ni dosegel napadalec svojega cilja.
Zanimiva operacija. V Mineapoljskoj bolnici v Minnessoti so razparali in očistili želodec nekemu cirkuškemu igralcu Wallacen.
V	želodcu je imel 57 žrebljev iu mnogo koščkov stekla, žice in sličnih stvari. Na ta način se je dal Wallace že večkrat tudi prej operirati. Živi namreč od tega, da požira pred ljudmi žreblje, steklo, žico itd. Po vsaki operaciji mu baje želodec naglo okreva.
Nova Edisonova iznajdba. Edison je v Severni Karolini odkril bogate zaloge kobalta, kar bo napravilo revolucijo v električni industriji. V prvi vrsti namerava Edison s tem opremiti avtomobile z motorjem, ki bo s kobaltom težo baterije za polovico zmanjšal in težo s tem tako znižal, da bo mogoče rabo avtomobilov bolj razširiti. Avtomobili bodo s tem za 55 odstotkov cenejši.
Kolosalen vodovod. V Ne\vyorku napravijo nov vodovod, katerega izpeljejo s kont-skilskih bregov nekoliko ur od Newyorka. Stal bo nad sedemsto milijonov frankov; dolgost znaša 96 milj. V jeseni bo delalo pri tem vodovodu 30.000 delavcev.
Moralesov prijatelj. Med tremi anarhisti, katere so zaprli po atentatu v Madridu, se nahaja tudi Fcrrer, poseben prijatelj Moralesa, ki je vrgel bombo proti španski kraljevski dvojici. Ferrer je bil ž njim v zvezi do atentata. Pred štirimi leti še je bil železniški uradnik, sedaj pa ima nekaj hiš in 300.000 frankov naloženih v bankah. Najbrže je to premoženje anarhističnega društva. Morales je Ferrerju zaupal vse svoje osnove. — Morales je hotel najeti sobo tik parlamenta. Če bi bila tam vržena bomba, bi bilo ubitih obilo zastopnikov raznih držav.
Samoumor milijonarja. V Pittsburgu se je ustrelil milionar Thomas o Conor Jones. Star je bil 36 let, bogat čez mero in poleg tega ga je čakala še dedščina, ki je znašala 200 mi-Ijonov mark. Svojim prijateljem je pravil včasih, da se boji, da ne bi zblaznel ali oslepil.
Trlumf kirurgije. Poseben uspeh so dosegli zdravniki v Clevelandu. Neki deček je bil tam vsak čas kaznovan vsled raznih večjih ali manjših zločinov. Zdravniki so ga nato preiskali in dognali, da trpi na odebcljenju možganske kože. Izvršili so operacijo, in kar je deček ozdravel, je kakor prenovljen. Ponižen je, dober in silno priden.
Mesto pod vodo. Iz Bukarešta poročajo: Nad mestom Braila se je utrgal oblak, celo mesto je pod vodo. Promet ig mogoč le s čolni. Skoda je velika.
Jubilejna razstava v Bukareštu se otvori 28 t. m.
Umrl je v Filadelfiji slavni šahist Harsy Nelson P i Is b ur g.
izpred sodišča.
Tatinski vajenec. Črevljarski učenec L. Honigman je v Tržiču iz stanovanja Jurija Goltnajerja izmaknil 40 kron, kar sam priznava. Sedel bo zato 6 tednov v ječi.
Izgubljena listnica. Dne 17. marca t. 1. se je pripeljalo več delavcev iz Hrvaškega na Rakek med njimi je bil tudi dninar Anton Antončič, ki je imel v listnici pri sebi 190 K. Te delavce je vozil Anton Puntar posestnice mož iz Rakeka do Starega trga. Na Bloški polici je pa Antončiču iz žepa padla listnica. Gostilničar Modic, pri katerem se je družba ustavila je listnico pobral, in jo na Puntarjevo zahtevo njemu izročil, misleč, da je njegova. Ta je spravil listnico v svoj žep in si jo pridr-žal. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca težke ječe.
Tatinska vlačugarica. Ze zaradi tatvine kaznovana vlačugarica Ana Travnik iz Sel pri Celovcu doma je neko popoldne v Rudniku Ani Martine in Mariji Anker izmaknila razne obleke v znesku 62 kron. Obsojena je na 4 mesece težke ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 19. maja. Proračunski odsek avstrijske delegacije je razpravljal o proračunu za armado. Po daljši debati je imel vojni minister ekspoze.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 19. junija. Proračunski odsek državnega zbora je nadaljeval danes debato o poročilu pododbora glede zgradb v tržaški luki. Trgovinski minister dr. Foft je branil Korberja ter se je strinjal s tozadevnimi izvajanji ministerskega predsednika v zadnji seji proračunskega odseka. Foft je rekel, da se je o Korberjevi nedolžnosti prepričal iz aktov in da vlada ni mogla drugače postopati, ker drž. zbor ni deloval in bi ne mogla dobiti posojila luko v Trstu je bilo pa treba razširiti radi večjega prometa, ki ga prinese nova železnica. Po daljši debati je bila seja prekinjena.
Dunaj, 19. maja. Seja državnega zbora je bila danes otvorjena še-le ob 12. uri, ker sta bili prej seji državnozborskega in delega-cijskega proračunskega odseka. Zbornica nadaljuje specielno debato o obrtni reformi.
Dunaj. 19. junija. Med slovanskimi poslanci se z veliko napetostjo pričakuje izida današnje seje odseka za volilno reformo, v kateri se odloči usoda slovenskih mandatov na Spodnjem Štajerskem.
POLJSKI KLUB.
D u n aj, 19. maja. Poljski klub je v zaupni seji sklenil nastopiti za proporcionalni volilni sistem po galiških kmečkih okrajih.
ČEVLJARSKA DEPUTACIJA PRI MINISTRU.
Dunaj, 19. junija. Danes so bile de-putacije avstrijskih čevljarskih zadrug in produktivne zadruge sedlarjev pri vojnem ministru prosit, naj se pri dobavi gleda na obrtnike in naj se odpravi usnjarske konfekcije, ki so v nekaterih garnizijah. Minister je deputa-cijam obljubil pomoč.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET IN VOLILNA REFORMA.
Trst, 19. junija. Občinski svet je sklenil ugovor proti izpremembi vladnega volilnega načrta princa Hohenloha, po katerem bi dobil Trst šest mandatov, češ, da ima Trst dovolj pet mandatov, a novi mandat se naj da Italijanom v Istri. Tržaška irredenta namreč vč, da bi šesti tržaški mandat bil — slovenski.
ZOPET VELIK VLOM V TRSTU.
Trst, 19. junija. V juvelirsko prodajal-nico štev. 47 na Korsu so vlomili ponoči tatovi in oplenili prodajalnico. Ulomili so tudi v železno blagajno. Odnesli so za 20.000 kron vrednosti.
VELIKA POVODENJ.
Praga, 19. junija. Včeraj se je utrgal oblak nad pokrajino Sazave. Cele občine je poplavila voda, ki trga s seboj mostove in je pri velikih ribjih bajarjih potrgala nasipe. V Konopištu je poplavila voda park. Polje in železniške proge so porušene. Škode je na sto-tisoče. 37 hiš je porušenih, istotako mnogo gospodarskih poslopij mlinov itd. 21 oseb je utonilo, mnogo perutnine je poginilo v vodi.
NERESNIČNA VEST.
Dunaj, 19. junija. Danes je bila tu razširjena vest, da je bil dr. Lueger v Bukareštu umorjen. Vest se je izkazala kot popolnoma neresnična.
LUEGER V BUKAREŠTU.
Budimpešta, 19. junija. Mažarski listi so silno jezni na Luegerja in na demonstrativne ovacije, ki mu jih prirejajo Rumuni. To smatrajo za demonstracijo proti Ogrski ln zato je izključeno, da bi trgovinski minister Košut šel v Bukarešt.
ANARHISTI.
B a r c e I o na , 19. junija. Anarhisti, ki so v posebnem pismu proslavljali Nakona, ki je skrival Morala, so zopet izpuščeni.
Madrid, 19. junija. Uradno se poroča, da ]e bilo pri napadu na španskega kralja 31. maja 15. oseb ubitih, 70 oseb ranjenih. V truplu nekega ubitega kraljevega konja so našli 28 projektilov.
UPORI NEMŠKIH VOJAKOV.
D un a j, 19. junija. »Vorwarts« zopet poroča o uporu nemških vojakov v vzhodni Afriki. Dne 1. maja so vojaki razvili rdečo zastavo in klicali Beblu »Hoch«!
V MOSKVI BO MIR.
Moskva, 19. junija. Uradno se proglaša ,da je grožnja z železniškim štrajkom in
ustankom, ako bo duma odgodena, prišla le iz nekega jako isoliranega kroga in da bo vlada vse storila, da udušl kake poizkuse.
POLOŽAJ V VARŠAVI.
Varšava, 19. junija. Šef policije je izdal oklic, v katerem pravi, da bo vsak nemir s silo udušll. »Ruskoje Slovo« piše: Oder za smrtno kazen je za ječami političnih kaznjencev. Vlada nima stalnih rabljev, ampak jih sproti najema. Za vsako eksekucijo dobi ra-belj ;50 rubljev in njegovo ime se ohrani tajno. Rabelj itna med »delom« na obrazu masko. Mnogoštevilna trupla hitro skrivaj pokopljejo.
Peterburg, 19. jbnija. 151 poslancev je vložilo zakonski predlog za popolno enakopravnost vseh državljanov.
RUSKA DUMA.
Peterburg, 19. junija. Duma je dovršila agrarno debato ter je soglasno sprejela sklep, da se ustanovi agrarna komisija 99 članov.
Peterburg, 19. junija. Ustavna demokratska stranka je sklenila, da je nemogoče dumo poslati na počitnice. Soglasno je bilo sklenjeno naj duma celo leto nadaljuje svoje delo.
DRŽAVNI PREOBRAT NA RUSKEM.
London, 19. junija. Iz Peterburga poročajo, da se car pripravlja na državni preobrat. Zadnji čas so ministri pod carjevim predsedstvom imeli vsaki dan dolge seje, o katerih čuvajo strogo tajnost. Častniki telesne straže govore, da se bo komedija z dumo hitro končala.
Listnica uredništva:
G. Henr. Feuš, Črnomelj. Potrjujemo, da niste pisali notice o črnomeljski posojilnici.
Pomen kokosovega oreha za Evropo.
Kokosov oreh, ki je v mnogih vročih deželah vesoljno živilo, ima tudi za Evropo vedno večji pomen, ker pri nas visoke cene mesa delajo mast skoro nedosežno. Silno ma-ščobne kokosove orehe posuše na solnci, nato se pa z ladjo pošljejo v Ustje ob Labi in se tam po skrbnem očiščenju nalahko izprešajo. To prvo olje se rabi za jedilno mast Ceres, drugo pa za slabše blago, ki pa vsekakor ustreza potrebi na veliko.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
18
19
Čl. »pa-■•vanja
9. »VOČ.
7. cjutr. 2. pop.
Stanj, barometra * mm
7352
736-8 7366
T.mp.-ratura
po C.liljn
191
17-4 26 4
V.trori
sl. szah.
sl. szah. sr. vzhod
Babo
del. jasno
m. jasno del. obl.
ih u*
07
Srednja včerajšnja temp. 20 3°, netm. 18 1".
^ b/) % « u ^ a a®
S ■OD « ^ ® «
Morsko kopališče!
V novo zidanem hotelu »Klotilda« v Pečinah pri Reki, tik morja, z lastnim kopališčem, je oddati še nekaj elegantno urejenih sob. — Stanovanje s hrano in prostim kopališčem samo K 5.— za osebo na dan. Jamči se za dobro hrano in najboljše vino in pivo v lastni restavraciji z obširnim vrtom in krasno verando na morje.
Vožnja od postaje Reka samo 15 minut.
Za obilni obisk se priporoča
Antonija Resch roj. Zupančič,
1376 2—2
lastnica kopališča .Klotilda'
Elegantno
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi pritiklinami, dA se takoj ali za avgustov termin v najem.	1200 6
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca".
Časopisni biro,
~ Ljubljana, Rimska cesta štev. 2,
sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise. — Najhitreja dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih. i36?s 3
tizske......
zem. kreditne I. emisije
. . U- . ■
ogr. hip. banke . . . , srbske i frs. 100 — . ,
turške.......
srečke . . .
Basilika
Kreditne
Inomoške
Krakovske
Ljubljanske
Avstr. rud. kriia
Ogr. , ,
Rudolfove
Salcburške
Dunajske kom.
O elnl
Južne železnice......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brtix)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Murdnyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
Valut«.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigns.......
Marke.......
Laški bankovci.....
Rublji .........
Dolarji. . . .....
8 junija 1906 Dena> Blago
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani
Uradni kurcl dunajske borze 1 Zaloibenl papirji.
47, majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4•/. avstrijska kronska renta 4*/, „ zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska , ... 4'/. , zlata .... 4•/. posojilo dežele Kranjske . 41/,"/. posojila mosta Spljet . . 4 V/. ,	. Zader . .
41/,7. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o- . . 4•/. , , , i- o. 41/,'/. »s*- pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt kom. k. o. t 10•/. pr. 4l/i*/. zast. pisma Innerst. hr. ^1%'L » » ogr. cen. dež. hr. 4V/. . n . hip. banke. 4V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/, obl- ieške ind. banke . . 4*/. prior. Trst-Poreč lok. . .
47. prior. dol. žel......
37. , Ju*, tal. kup. ViVt • 4 V/, avstr. pos. za žel. p. o.
Br.ik«.
Srečke od 1. 1860l/, ...
1864 ......
9965 99 55 99 G5 11795 95 15 113 35 99 20 100-60 99 70 100 65 99 50 99-60 100 35 106 70 10020 100 — 1 GOLICO-— 100-50 99-90 9950 321-: 0 10010
205 -280 75 157 -290 -290-E0 263 — 98 -166 10 23 -472 -78--90 -58 — 49 76 3075 57-68— 524 —
161 -676 50 1667-— 668--808 — 242-— 678 — 575*76 2733 — 573 75 275 -E88---144 —
11-34
1913 23-47 2396 117375 95 55 262-25 4'84
99-85 99 75 9990 118 15 95-35 113 55 1C0 20 10180
100	70 101-65 100-10
100-30 10135 106 70
101-20 10020 100-60
101	— 101-60
100--323 60 101-10
207- — 282 75 169 -299 -300-60 269 103 50 166 10 24-80 482 — 84-93 50 64--61 76 32 75 62--74 — 634 —
le>2 — 676 l0 1677 50 669 — 809— 242 F0 681- -676-75 2743 — 673 7 i 278 -692 — 146 -
11-39 I9'l6
23-565
24-04 117-575
9575 2f>3 -5 —
Pozor Ameriknnci!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
Im.
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizve na Opekarski cesti št. 36.	1019 2j
Slav. občinstvu, častiti duhovščini in društvu »Abstinent" se uljudno naznanja, da se bode v teku prihodnjega tedna otvorila prva
abstinentna restavracija in kavarna.
Dobilo se bode zdravo in okusno kosilo od 12.—3. ure in gorka večerja od 6. —10. ure zvečer. Mrzle jedi, kava in različne ne-alkoholne pijače so vedno na razpolago. — Za družbinske obede bode najboljše preskrbljeno. — Na željo se da tudi hrana čez ulico.
I^epi prostori i 11 vrt na razpolago. "3S8
Priporoča se spoštovanjem
1383 3—1
Alojzija Tratnik
Sv. Petra cesta št. 27.
Stanovanje
za lefovičarje,
obstoječe iz treh sob, je oddati pri Petru Kovač vulgo Derč, Mojstrana, Gorenjsko.	1346 3-3
1363 3 3
Zenitnn ponudba.
Soliden, 26letni mladenič, absolvent kmetijske šole, se želi vsled veselja do gospodarstva priženiti na kako večje posestvo. Brhka, za gospodinjstvo vneta in primerno izobražena dekleta naj pošljejo v zaprtih pismih svoje resne ponudbe pod šifro: „možak št. 1363" na upravništvo „Slovenca" v Ljubljani do konca t. m. Samostojne (neodvisne) imajo prednost.
1384 4—1

rAJ i • »v
F' h
I ' , '
vi— :..

Tka vt/aahh-
orasocn *Pi>iutri.^
Frijpozo&a.n&o svoja, psisaaa® iabor-xxa.	po arassalh, o©ss.©.b.; "cr©dxj,o
v salog-i, ■budi. že xa"bX5©»a feolosa,-
Cdinc za5tcp5tuc
najbolj slovitih tovarn:
Dtlrkopp & Co., Oesterr. Uaffenfabrik, Styrla tovarna za Kolesa (Puch & Co.,)
IVAN JAK & sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17.

vr^r	^
Na najvišje povelje ffjeg. JJJ c. in kr. apost. Veličanstva ✓
XXXVII. c. kr. državna loterij
za skupne civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija fJrn^lvl^,,-agkonito 18137 dobitkov v gotovini
1012 10-8	v skupnem znesku 512.200 Kron*
Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 21. junija 1906. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzcjavnih in železn. uradih, v menjalnicah
itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.	.
<|tyOd c.kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).y)JJr
Jflg---J^JK
Črnko, |
župnik v Vuhredu na Štajerskem, spričuje, da je uporabljal z najboljšim 2371 uspehom || 6
- 23n uspenom u 6
f železnato vino
" n m---i: i „ J__________. _ » __
i
G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo.
Človek! Ne jezi se! Pij raji „Floriana".
1382 3 1
1705 hoj
je v gozdu Raskovec, Slemen in Požganina pri Vrhniki na prodaj.
Kupci si lahko gozd ogledajo.
V nedeljo, dne I. julija, ob 3. uri popoldne se bodo v čital-niški restavraciji na Vrhniki sprejemale kupne ponudbe.
Pismene ponudbe se lahko pošiljajo v Ljubljano, Breg št. 8, II. nadstropje.	]385 3-1
1J	• I • v v T |*
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dol, žel, postaja Straža-Toplice.
Akratorvrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno.
Zdraviliška uprava.
912 8—6
1291 160
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln deiri*.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 1 2,000.000- Rezervni zaklad K
Zamenjava to ekskomptuje	Daje predujme na Trednoatne papirje.
Užrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurznl »apala kupone,	ixgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške žonltnfnske kavcije.
jgg- K.komp« ln inhosso rnonHe. TH&	.«*" Boreaa naro&lla. 1Hfc
Podružnioa v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet 8 čeki In nakaznicami.
nr-■ Mlfilf M nni I7D m ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LAŠKI
UbLNl9l%ll UtfUfcDA TRG v Ljubljani, telef.št. 163. = priporoča
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
___ Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ——
990 50—19
I
1
Podružnice:
Praga t menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno, Veliki tre 10. Baden, Olavnl trg 4. Ceika Lipa, CeJka Kanmlca, Horarnkl Zumberg, Schllierjeva cesta 3. ModUng, Fran Josipa trg 9. Noil JIMn, Črna cesta 8. Plien in Siitara.
Menjalnice na Dunaju:
I. WolIzelle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV. Wie-dner Hauptstrasse 12, V. Sch8nbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahlterstrasse 76, VIII Lerchenfeiderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Wlhrlntrerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.__
67 150 - 60

Menjalnična delniška družba
M Eli C UR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beier zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
ar Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.