GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATICNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana julij 2020 GLASIL ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIK SL VENIJE IN MATICNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SL ENIJE Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Maticno sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin, predsednik Dušan Jukic prof. dr. Matjaž Mikoš IZS MSG: Jernej Mazij mag. Jernej Nucic mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina UM FGPA: doc. dr. Milan Kuhta Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Mateja Goršic Tehnicno urejanje, prelom in tisk: Kocevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 narocnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna narocnina za individualne narocnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za narocnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni racun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Gradbeni vestnik•GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATICNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, julij 2020, letnik 69, str. 177-204 Navodila avtorjem za pripravo clankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne clanke s podrocja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne clanke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga doloci glavni in odgovorni urednik. 3. Clanki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenšcini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 tock in z dvojnim presledkom med vrsti­cami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter be­sedilo. 6. Clanki morajo obvezno vsebovati: naslov clanka v slovenšcini (velike crke); naslov clanka v anglešcini (velike crke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je clanek strokoven ali znanstven; naslov PO­VZETEK in povzetek v slovenšcini; kljucne besede v slovenšcini; naslov SUMMARY in povzetek v anglešcini; kljucne besede (key words) v anglešcini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike crke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Ce je dodatkov vec, so ti oznaceni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilceni. Poglavja se oštevilcijo brez koncnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografije s primerno locljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilcene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enacbe morajo biti na desnem robu oznacene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno locilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti oznacena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvršcena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, zacetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in zacetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, nacin objave, leto objave. 13. Nacin objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna porocila: vrsta porocila, narocnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovor­nemu uredniku na e­naslov: janez.duhovnik@fgg.uni­lj.si. V sporocilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina clanka (pretežno znanstvena, pretežno stro­kovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Vsebina•Contents Uvodnik stran 178 prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. POD CRTO Clanki•Papers stran 179 asist. dr. Sara Piculin, univ. dipl. inž. grad. doc. dr. Primož Može, univ. dipl. inž. grad. TLACNO OBREMENJENI UKRIVLJENI JEKLENI PANELI V NOSILCIH MOSTOV CURVED STEEL PANELS IN BRIDGE GIRDERS LOADED IN COMPRESSION stran 194 Janez Brežnik univ. dipl. inž. arh. Petar Kochovski, mag. inž. rac. in inf. izr. prof. dr. Vlado Stankovski, univ. dipl. inž. rac. in inf.UPORABA PLATFORME RACUNALNIŠTVA V MEGLI PRI RAZVOJU APLIKACIJ ZA PAMETNO IN VARNO GRADNJO THE USE OF A FOG COMPUTING PLATFORM FOR THE DEVELOPMENT OF APPLICATIONS FOR SMART AND SAFE CONSTRUCTION Porocilo o strokovnem srecanju stran 201 Miša Hrovat SPLETNI SEMINAR GBC SLOVENIJA Obvestilo ZDGITS stran 204 ZADNJI PRIPRAVLJALNI SEMINAR IN IZPITNI ROK ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2020 Novi diplomanti Eva Okorn Koledar prireditev Eva Okorn Slika na naslovnici: Gradbišce podzemne parkirne hiše v Kopru, foto Danilo Malnar POD CRTO Berete julijsko številko 2020 strokovne in znanstvene revije Gradbeni vestnik, ki je zad­nja med dvestosedeminštiridesetimi, pri katerih sem bil glavni in odgovorni urednik od januarja 2000 – dvajset let in sedem mesecev. Skupen obseg vseh številk je 6478 notranjih strani in 988 strani na ovitkih. V reviji je bilo v tem casu objavljenih 318 strokovnih in 314 znanstvenih clankov. Avgustovsko številko in naslednje bo urejal novi glavni in odgovorni urednik izr. prof. dr. Sebastjan Bratina s fakultete za gradbeni­štvo in geodezijo ljubljanske univerze. Ob prevzemu uredništva mi je Gradbeni vestnik pomenil pomemben vir strokovnega znanja. Upal sem, da bom skupaj s sodelavci pomen in vlogo revije ohranil. Zavedal sem se, da v gradbeništvu deluje pester krog strokovnjakov, med katerimi je na eni strani veliko takih, ki imajo vrhunsko znanje na ožjih podrocjih, na drugi pa tistih, ki morajo pri vsakdanjem delu uporabljati kar se da raznolika znanja. Predvidel sem uvedbo recen­zije clankov in povzetke clankov v anglešcini, kar naj bi omogocilo uvrstitev Gradbenega vestnika v katero od zbirk, ki so pomembne za dokazovanje pomena posamezne objave. Uvedli naj bi tudi rubrike, v katerih bi objavljali krajše prispevke. Zavedal sem se, da so za obstoj Gradbenega vestnika najpomembnejši avtorji. Upal sem, da bom poleg tistih, ki so že doslej pisali prispevke za revijo, pridobil še nove, zlasti mlajše avtorje. Jamstvo za to, da bo vse navedeno mogoce uresniciti, sem videl v tem, da ne zacenjam iz nic. Dograjevati je bilo treba le tisto, kar so dosegli v dotakratnih oseminštiridesetih letih izhajanja revije. V zadnjih dvajsetih letih se je pri Gradbenem vestniku vsebinsko in glede videza marsi­kaj spremenilo. V vsaki številki sta obicajno objavljena vsaj dva in najvec trije clanki s pretežno znanstveno ali pretežno strokovno vsebino. Vsi znanstveni in strokovni clanki so recenzirani. Clanki zajemajo vsa podrocja gradbeništva, nekaj jih je tudi z mejnih po­drocij. V reviji so objavljeni tudi prispevki o dejavnosti društev, clanov ZDGITS, spominski in jubilejni zapisi. V vecini številk so objavljeni tudi podatki o novih diplomantih gradbeništva na univerzah v Ljubljani in Mariboru, v vseh pa koledar prireditev doma in po svetu. Najpomembnejša tehnicna sprememba je, da je Gradbeni vestnik ves ta cas skoraj brez iz­jeme izhajal redno vsak konec meseca. Revija je leta 2004 dobila novo oblikovno zasnovo avtorice Mateje Goršic. Gradbeni vestnik ima tudi spletne podstrani na straneh ZDGITS, kjer je od leta 2016 mogoce najti vse doslej izdane številke revije. Z vsemi, ki sodelujejo pri reviji, si izmenjujemo dokumente izkljucno v elektronski obliki. Gradbeni vestnik še vedno izhaja izkljucno v slovenskem jeziku, le povzetki so objavljeni v anglešcini. Tako opravlja pomembno vlogo pri razvoju slovenskega izrazja na podrocju gradbeništva. Ocenjujem, da bo tako ostalo. Revije, kot je Gradbeni vestnik, ni brez avtor­jev, recenzentov, narocnikov, uredništva in založnika. Moja najvecja skrb je ves cas bila predvsem ta, ali bom prejel dovolj clankov in drugih prispevkov, da bo lahko Gradbeni vestnik redno izhajal in da bo njegova vsebi­na cim bolj pisana in zanimiva za cim širši krog gradbenikov. Zato sem bil vesel vsakega avtorja, posebej pa novih, zlasti mladih, ki so mi poslali svoje prve clanke. Nehvaležno nalogo anonimnih recenzentov so bili voljni opravljati številni priznani gradbeniki. Izbiral sem jih tako, da so bili cim manj pove­zani z avtorji. To v majhni Sloveniji ni lahko. Vecina recenzentov je z obeh fakultet in inšti­tutov s podrocja gradbeništva, nekateri pa so uveljavljeni strokovnjaki iz prakse. Vsi recenzije opravijo zavzeto in v zaprošenem roku. Ceprav javnosti skrit, je njihov delež h kakovosti objav v Gradbenem vestniku pogosto neprecenljiv. Ceni ga tudi vecina avtorjev. Gradbeni vestnik je imel oktobra 2009 3111 narocnikov tiskane revije. Med njimi je bilo 2675 clanov MSG IZS. Drugih zaposlenih narocnikov je bilo 78, upokojencev 58, štu­dentov 16, diplomantov 147, castnih clanov ZDGITS 12, drugih narocnikov, ki GV prejemajo brezplacno, 20, podjetij iz Slovenije 59, iz tu­jine 6, 13 izvodov zamenjujemo z domacimi revijami in 27 izvodov s tujimi. Po odlocitvi, da bo Gradbeni vestnik dosto-pen tudi v elektronski obliki, so se te števil­ke mocno spremenile. Na tiskane izvode je bilo decembra 2019 skupaj narocenih 372 narocnikov. Od tega je bilo 19 clanov MSG IZS, drugih zaposlenih 54, upokojencev 34, štu­dentov 19, diplomantov 126, castnih clanov ZDGITS 11, drugih narocnikov, ki revijo preje­majo brezplacno, 54, podjetij iz Slovenije 26, iz tujine 2, 8 izvodov izmenjujemo z domacimi revijami in 19 s tujimi. Gradbeni vestnik ima izdajateljski svet name-sto nekdanjega uredniškega odbora. Ves cas ga je vodil mag. Andrej Kerin, nekateri clani sveta pa so tudi med najprizadevnejšimi avtorji. Pred kratkim je bilo v izdajateljski svet imenovanih vec novih clanov. Do maja leta 2008 je bila lektorica Alenka Raic Blažic iz Ljubljane, od takrat dalje pa Jan Grabnar, angleške povzetke je do januarja leta 2015 lektorirala Darja Okorn, odtlej za to skrbi Romana Hudin. Vsa tajniška dela pri reviji je do novembra 2008 opravljala poslovna sekretar­ka ZDGITS Anka Holobar, nato pa je to delo prevzela njena naslednica Eva Okorn. Za stalni rubriki o novih diplomantih in koledarju priredi­tev je do konca leta 2012 skrbel Jan Kristijan Juteršek, nato je to delo prevzela Eva Okorn. Gradbeni vestnik izdaja založnik Zveza gradbe­nih inženirjev in tehnikov Slovenije. Ta stanovska zveza je bila skupaj z revijo ustanovljena leta 1951. Vsi predsedniki, pod katerimi sem bil ured­nik, doc. dr. Janez Reflak, Marjan Vengust, Miro Vrbek in doc. dr. Andrej Kryžanowski, ter celotni izvršni odbori so vseskozi podpirali izdajanje Gradbenega vestnika. Pri izdajanju sodeluje Maticna sekcija gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije, financno pa ga podpirajo še Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Za tisk je od leta 2004 dalje zgledno skrbela tiskarna Kocevski tisk iz Kocevja, kjer za Grad-beni vestnik skrbijo komercialist Jože Plot in tehnicna urednika Stane Ožbolt do leta 2018 in zdaj Tomaž Pužem. Vse našteto tudi nekaj stane in neveselo dej­stvo je, da Gradbeni vestnik znotraj ZDGITS posluje z izgubo in da mora ZDGITS to izgu­bo pokrivati s sredstvi, ki jih pridobi z drugo dejavnostjo. Ali bo naslednje leto izšel že sedemdeseti letnik tudi na papirju ali le v elektronski obliki? Ali bodo avtorji še pisali v slovenšcini? Ali bo UO MSG IZS še podpiral izhajanje Gradbene­ga vestnika? Na ta in podobna vprašanja ne poznam odgovorov, preprican pa sem, da bodo slovenski gradbeniki tudi v prihodnje potrebovali svojo slovensko znanstveno in strokovno revijo, kot je Gradbeni vestnik. Vsem, ki ste v casu mojega dela pri Gradbe­nem vestniku sodelovali z mano, se iskreno zahvaljujem. Želim, da sodelujete tudi z novim urednikom, izr. prof. dr. Sebastjanom Bratino. prof. dr. Janez Duhovnik TLACNO OBREMENJENI UKRIVLJENI JEKLENI PANELI V NOSILCIH MOSTOV CURVED STEEL PANELS IN BRIDGE GIRDERS LOADED IN COMPRESSION asist. dr. Sara Piculin, univ. dipl. inž. grad. Znanstveni clanek sara.piculin@fgg.uni-lj.si UDK 624.014.2+624.8 doc. dr. Primož Može, univ. dipl. inž. grad. primoz.moze@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Povzetek l V zadnjih letih je uporaba ukrivljenih plocevinastih elementov v nosil­cih jeklenih in sovprežnih mostov vse pogostejša. Obnašanje vzdolžno ojacanih, precno ukrivljenih plocevin je kompleksen problem, zlasti zaradi interakcije ukrivljenosti, relativne togosti ojacitev in zacetnih nepopolnosti. Cilj eksperimentalnih in numericnih testov, ki so predstavljeni v prispevku, je razložiti obnašanje tovrstnih konstrukcij in prikazati prednosti ukrivljenih plocevin v nosilcih mostov. V ta namen je bilo opravljenih devet tlacnih pre­skusov na vzdolžno in precno ojacanih plocevinah iz jekla visoke trdnosti, in sicer S500 in S700. Na podlagi eksperimentalnih rezultatov so podane ugotovitve glede vpliva razlicnih parametrov na tlacno nosilnost ukrivljenih plocevin. V nadaljevanju je opravljena obsež­na parametricna študija na poenostavljenem numericnem modelu, katerega ustreznost je potrjena z eksperimentalnimi rezultati. V študiji so obravnavani razlicni parametri, kot so ukrivljenost, vitkost plocevine, velikosti ojacitev in oblika zacetnih nepopolnosti ter njihovih vplivov na koncno nosilnost ojacanih ukrivljenih plocevin. Poudarjeni so pozi­tivni vplivi ukrivljenosti na nosilnost precnih prerezov. Predstavljena je študija vpliva geo­metrijskih nepopolnosti na mejno nosilnost plocevin, ki temelji na spremembi koordinat vozlišc koncnih elementov na podlagi sinusnih funkcij. Nazadnje so predlagana pravila za dimenzioniranje vzdolžno ojacanih, ukrivljenih plocevin, ki so izpostavljene tlacnim na­petostim. Pravila ustrezajo formalizmu obstojecih evropskih standardov za plocevinaste konstrukcije. Mejne obremenitve, dobljene z eksperimentalnimi in numericnimi preskusi, so primerjane z novimi pravili za dimenzioniranje in doseženo je dobro ujemanje. Kljucne besede: jekleni škatlasti nosilci, ukrivljene plocevine, eksperimentalni testi, nu­mericne simulacije, zacetne nepopolnosti Summary l The employment of curved panels in the design of steel and steel-con­crete composite bridge decks is gaining popularity. The behaviour of longitudinally stiff­ened, transversally curved plates is a complex problem, especially due to the interaction of curvature, relative stiffness of the stiffeners and initial imperfections. The experimental and finite element investigations presented in this article aim to explain the behaviour of such structures and to demonstrate the advantages of bridge decks with curved panels. To this end, nine large-scale experimental tests were performed on longitudinally and transver­sally stiffened plates made of high strength steel, namely S500 and S700. The effects of various parameters on the resistance of the plate to pure compression are discussed. In addition, a comprehensive parametric study is performed on a simplified numerical model verified against the test results. The study examines various parameters such as curva­ture, plate slenderness, size of the stiffeners and their impact on the ultimate resistance of the stiffened curved plates. From the results, some important conclusions are drawn regarding structural behaviour and the positive effects of curvature on cross-sectional resistance. A study on the influence of geometric imperfections on the ultimate load-car­rying capacity is presented, which is based on the modification of node coordinates by means of sinusoidal functions. Finally, design rules are proposed for longitudinally stiff­ened curved plates that are subjected to compressive stresses. The rules correspond to the formalism of EN 1993-1-5 for flat plated structures. The maximum loads obtained from experimental and numerical tests are compared with the new design rules and a good correlation is achieved. Key words: steel box-girder, curved plated structures, experimental tests, numerical sim­ulations, initial imperfections Plocevinaste konstrukcije se uporabljajo na številnih tehnoloških podrocjih, kjer je nizka teža konstrukcije kljucnega pomena. Ce so ustrezno zasnovane, lahko takšne konstrukcije prenesejo velike obremenitve z razmeroma majhno porabo materiala. V gradbeništvu se plocevine kot nosilni elementi konstrukcije najpogosteje uporabljajo za mostne nosilce, pri katerih je treba premošcati velike raz-pone. Precni prerezi so obicajno sestavljeni iz plocevinastih elementov, ki so zvarjeni skupaj tako, da tvorijo zaprto škatlo ali polnostenski nosilec. Zasnova takšnih konstrukcij mora izpolnjevati številne zahteve, med katerimi sta najpomembnejši cim manjša lastna teža konstrukcije in ustrezna stabilnost. Plocevine so zaradi tega obicajno zasnovane kot vitke in so dodatno ojacane s številnimi precni-mi in vzdolžnimi ojacitvami razlicnih oblik. Plocevina, utrjena z rebri, lahko doseže vecjo nosilnost pri manjši porabi materiala. Drug nacin za zmanjšanje teže mostov z dolgimi razponi je uporaba jekel visoke trdnosti. Pri tem je pomembno upoštevati, da se zaradi višje meje plasticnosti zmanjša potrebna de­belina plocevin, kar pa poveca njihovo vitkost in s tem podvrženost lokalnim nestabilnostim. V zadnjih letih je pri zasnovi jeklenih in sovprežnih mostov vse pogostejša uporaba ukrivljenih plocevinastih elementov v vlogi spodnje pasnice škatlastega prereza. Ukriv­ljeni paneli ponujajo nove estetske rešitve in v nekaterih primerih celo povecajo nosilnost v primerjavi z ravnimi paneli enakih dimenzij ([Tran, 2014], [Piculin, 2017]). Takšni elementi so izpostavljeni velikim tlacnim obremenitvam, predvsem v obmocjih nad podporami, in so posledicno podvrženi stabilnostnim proble-mom. V nasprotju z ravnimi (npr. [Sinur, 2012], [Sinur, 2013], [Timmers, 2016]) ter neojacani-mi ukrivljenimi plocevinami ([Tran, 2012], [Martins, 2013], [Martins, 2014]) je podrocje ojacanih ukrivljenih plocevin še precej nera­ziskano, ceprav je projektiranje takšnih mostov že precej razširjeno. Posledicno se izraža velika potreba po standardih, ki bi projektanta usmerjali pri projektiranju ukrivljenih plocevin. Projektiranje ukrivljenih plocevin namrec ni zajeto v trenutnih evropskih standardih za jeklene konstrukcije. Standarda, ki se ukvarjata s podrocjem lupinastih jeklenih konstrukcij, sta omejena na ravne panele in rezervoar­je, to sta EN 1993-1-5 [CEN, 2006] in EN 1993-1-6 [CEN, 2007]. Številni avtorji so pokazali, da se ukrivljeni paneli obnašajo drugace kot obe omenjeni vrsti konstrukcij ([Tran, 2012], [Martins, 2015]). Obnašanje ukrivljenih in ojacanih konstruk­cijskih elementov je zaradi interakcije ukriv­ljenosti panela, relativne togosti ojacitev in zacetnih nepopolnosti kompleksen problem. Vse obstojece parametricne študije ([Park, 2011], [Tran, 2014], [Piculin, 2017]) razpo­lagajo z zelo omejenim naborom geometrij­skih parametrov, poleg tega so omejene zgolj na odprte prereze vzdolžnih ojacitev in se pri definiciji zacetnih nepopolnosti sklicu­jejo zgolj na prvo uklonsko obliko iz linearne uklonske analize. To lahko v vecini primerov vodi do precenjenih vrednosti mejnih nosil­nosti ([Martins, 2015], [Timmers, 2018]). Nekaj eksperimentalnih raziskav na podrocju ojacanih ukrivljenih plocevin je bilo opravl­jenih v 30. letih prejšnjega stoletja, vendar gre v vseh primerih izkljucno za konstrukcije iz aluminijevih zlitin. V eksperimentalni študiji so Cho idr. [Cho, 2007] izvedli tlacne teste na šestih ukrivljenih ojacanih panelih, katerih zacetna geometrija je bila izbrana glede na dimenzije iz ladjedelniške prakse. Poleg tega materialov in oblik ojacitev ni mogoce direkt-no aplicirati na podrocje jeklenih mostnih nosilcev. Iz vsega naštetega sledi, da je za razvoj novih pravil za dimenzioniranje ukrivljenih plocevin nujna predhodna eksperimentalna in numeric­na študija njihovega obnašanja. V prispevku so predstavljeni eksperimentalni in numericni testi na ojacanih ukrivljenih panelih, obremen­jenih z enakomernimi tlacnimi napetostmi. Poudarjeni so kljucni rezultati in ugotovitve testov, prikazane so glavne prednosti uporabe ukrivljenih plocevin v škatlastih nosilcih. V zadnjih letih je uporaba ukrivljenih plocevi­nastih elementov v nosilcih jeklenih in sovprežnih mostov vse pogostejša. Med naj­pogostejše primere uporabe spadajo horizon-talno ukrivljene plocevine v stojinah I-nosilcev ter vzdolžno ukrivljene plocevine kot spodnje pasnice nosilcev s spremenljivo višino vzdolž razpona. Poleg naštetih možnosti uporabe se v škat­lastih prerezih vse pogosteje pojavljajo tudi precno ukrivljene plocevine, ki v vlogi spodnje pasnice prereza nadomešcajo klasicne ravne plocevine. Ukrivljene pasnice so, tako kot ravne, v precni smeri ojacane s precnimi ojacit­vami ali nosilci, v vzdolžni smeri pa privarjene na vertikalni ali nagnjeni stojini, kot je prika­zano na slikah 1a) in b). V nekaterih primerih lahko ukrivljena pasnica opravlja hkrati vlogo pasnice in stojine (slika 1c). Pasnice so obicaj-no vitke in ojacane z vzdolžnimi ojacitvami razlicnih oblik, ki povecajo njihovo nosilnost in hkrati znižajo lastno težo konstrukcije. Gradnja jeklenih in sovprežnih mostov z ukriv­ljeno spodnjo pasnico je v zadnjih letih v porastu po vsej Evropi. O tem prica nedavna študija [Biscaya da Graça, 2017], v kateri je zabeleženih in podrobno opisanih 19 cestnih in železniških mostov ter mostov za pešce, pri katerih se v vlogi spodnje pasnice pojav­ljajo precno ukrivljene plocevine. Konstrukcijski sistemi teh mostov so razlicni, po vecini gre za mostove s poševnimi zategami. Dva primera takšnih mostov sta prikazana na slikah 2 in 3. Za zanimivost je vredno omeniti avtocestni viadukt Morandi v italijanski Genovi, katerega del se je avgusta 2018 zrušil na naseljeno obmocje [Morgese, 2020]. Na mestu starega viadukta so aprila letos dokoncali gradnjo novega, jeklenega viadukta s škatlastim pre­rezom, ki vsebuje precno ukrivljeno spodnjo pasnico (slika 4). Pri veh obstojecih mostovih ukrivljenost spodnje pasnice presega podrocje uporabe standarda za projektiranje ravnih plocevi­nastih konstrukcij EN 1993-1-5. Ta namrec podaja omejitev, da se plocevinasti elementi lahko obravnavajo kot ravni le, ce parameter ukrivljenosti Z ustreza pogoju Z = 1, kjer je parameter ukrivljenosti odvisen od širine plocevine b, debeline t in radija ukrivljenosti R (slika 5): (1) Pri ukrivljenih plocevinah obstojecih mostov se parameter ukrivljenosti Z giblje med 5 in 600, kar mocno presega omenjeno omejitev. Slika 4•Nov avtocestni viadukt v Genovi, 2020 [Corriere Della Sera, 2020]. V Konstrukcijsko-prometnem laboratoriju Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Uni-verze v Ljubljani smo naredili serijo ekspe­rimentalnih preiskav na ojacanih ukrivljenih plocevinah, izpostavljenim staticnim tlacnim obremenitvam. Namen testov je bil preuciti obnašanje plocevin ter vpliv razlicnih parametrov na njihovo mejno nosilnost. V okviru eksperimentalne preiskave je bilo obravnavanih devet preizkušancev oziroma panelov, sestavljenih iz ukrivljene plocevine in ojacitev, ki so bile izdelane iz jekla visoke trdnosti, in sicer S500 in S700. Dva panela sta bila sestavljena iz ravne osnovne plocevine, preostalih sedem pa iz ukrivljenih plocevin. Paneli so bili obremenjeni z osno silo v vertikalni smeri. V nadaljevanju so na kratko povzeti podatki o geometriji preizkušancev, zasnovi eksperimentov, meritvah ter kljucni re-zultati in ugotovitve. Eksperimenti so podrobno predstavljeni v [Piculin, 2020a]. 3.1 Geometrija preizkušancev Ukrivljene plocevine najlaže opišemo s para­metrom ukrivljenosti Z (1) ter razmerjem stranic panela a, ki je doloceno kot razmerje med dolžino panela a in širino panela b: (2) Ce so plocevine ojacane z vzdolžnimi in precnimi ojacitvami, obicajno govorimo o lokalni ukrivljenosti posameznih podpanelov Slika 5•Geometrijske karakteristike vzorcev. Plocevina Podpanel Vzdolžna ojacitev Vzorci Material R [mm] t [mm] a [mm] a hsl/tsl [mm] Material .p Zloc 1C-1 S500MC 500 6 432 0,71 0,81 12 50/5 S500MC 1C-2 S500MC 500 6 432 0,71 0,81 12 50/5 S500MC Ravni Ukrivljeni 2C S500MC 500 6 432 0,71 0,81 12 50/4 S700MC 3C S500MC 500 4 432 0,71 1,22 18 50/5 S500MC 4C S700MC 500 4 432 0,71 1,44 18 50/4 S700MC 5C S500MC 500 4 876 1,43 1,22 18 50/6 S500MC Slika 6•Dimenzije T-ojacitve v [mm]. 6C S500MC 500 4 876 1,43 1,22 18 T S500MC Zloc ter o lokalnem razmerju stranic podpa­ nela aloc: 1F-1 S500MC 6 432 0,71 0,81 50/5 S500MC 1F-2 S500MC 6 432 0,71 0,81 50/5 S500MC (3) (4) kjer je bloc širina posameznega podpanela. Geometrijski parametri ojacane plocevine so prikazani na sliki 5. Za obstojece mostove z ukrivljeno spodnjo pasnico [Biscaya da Graça, 2017] v splošnem velja, da se lokalni parameter ukrivljenosti giblje na intervalu Zloc . [1–14], globalni parameter ukrivljenosti Z na intervalu Z . [5–600], lokalno razmerje stranic pa na intervalu aloc .[2–8]. Paneli, ki smo jih testirali v sklopu te študije, so se med seboj razlikovali po vitkosti podpane­lov, obliki vzdolžnih ojacitev, razmerju stranic Preglednica 1•Nominalne vrednosti geometrijskih in materialnih lastnosti vzorcev. panela ter kvaliteti materiala. Nekatere dimen­zije so ostale enake za vseh devet vzorcev, in sicer širina panela b = 612 mm, višina panela L = 1764 mm ter dimenzije precnih ojacitev hst/tst = 90/4 mm. Vse druge materialne in geometrijske karakteristike vzorcev so zbrane v preglednici 1. Preizkušanec 6C je ojacan z vzdolžnimi ojacitvami T-prereza (slika 6), pri vseh preostalih gre za plošcate odprte ojacitve. Podpaneli se v vseh primerih uvršca­jo v 4. razred kompaktnosti z relativno vitkostjo med 0,8 in 1,4. 3.2 Zasnova testov Shematicni prikaz staticnega sistema testiran­ja ter postavitev testnega sistema v laborato­riju sta prikazana na sliki 7. Vertikalno tlacno obtežbo smo vnašali preko hidravlicnega bata z maksimalno kapaciteto 3000 kN, ki smo ga vodili preko pomika s hitrostjo 0,01 mm/s do porušitve vzorca. Bat je bil vpet v glavni testni okvir in je deloval na horizontalni togi nosilec HEM300, ki je bil povezan s preiz­kušancem in je služil za enakomerni prenos Slika 7•Staticni sistem testiranja. obtežbe. Nosilec je bil v bocni smeri podprt njem delu je bil preizkušanec privijacen na zasnovali tako, da je sila delovala v težišcu preko plošce z nizkim koeficientom trenja, ki je nosilec HEM300, ki je preko betonske kocke precnega prereza preizkušanca. S tem smo omogocala vertikalne pomike. Tudi na spod-prenašal obtežbo v tla (slika 8a). Teste smo v panelu zagotovili cisti tlak in preprecili nas- a) b) Slika 8•a) Togi nosilec za razporeditev obtežbe in b) clenkaste podpore. tanek dodatnih upogibnih momentov zaradi ekscentricnosti osne sile. Zato je bilo treba pri montaži zagotoviti vertikalnost testnega okvir­ja in horizontalnost obeh nosilcev, kar smo med drugim dosegli z dodatnim podlivanjem stika med preizkušancem in spodnjim nosil­cem. Vertikalni robovi panela so bili clenkasto podprti. V ta namen smo zasnovali posebne clenkaste podpore, ki so prikazane na sliki 8b. Te so bile pritrjene na dodatne vertikalne stebre, ki so bili bocno podprti. Obremenjevali smo po korakih, med katerimi smo panel fotografirali, fotografije pa smo uporabili za dolocitev polja pomikov z metodo fotogrametrije, ki je opisana v naslednjem poglavju. 3.3 Meritve Pred staticnim obremenjevanjem so bili vsi vzorci skenirani z laserskim skenerjem, s katerim smo izmerili natancno geometrijo pre­izkušancev. Odstopanje dejanske geometrije od nominalne opredelimo kot zacetne geo­metrijske nepopolnosti, ki so služile za na­daljnje numericne simulacije eksperimentov. Preizkušanci so vitki elementi, pri katerih na ljivi. Pri preizkušancu 2C je opaziti neko-19 % višjo v primerjavi s panelom 3C, ki ima doseženo mejno nosilnost bistveno vpliva liko manjšo togost. Razliko lahko pripišemo enake geometrijske karakteristike in nižjo kva­lokalno izbocenje plocevin, ki ga narekujeta manjši debelini vzdolžnih ojacitev. Vsi pane-liteto jekla. Sledijo mu preostali trije paneli oblika in amplituda zacetnih nepopolnosti. li izkazujejo linearno-elasticen odziv do (3C, 5C in 6C), pri katerih se tako elastic­Primer rezultata skeniranja preizkušanca je visokega nivoja obremenitve. Ob prehodu na togost kot dosežena mejna nosilnost prikazan na sliki 9. v plasticno obmocje se togost postopno bistveno ne razlikujeta. Panela 5C in 6C z Med preizkusom smo vneseno silo merili z zmanjšuje. Najvecjo nosilnost je dosegel vecjimi razmerji stranic dosegata podobno merilno celico, ki se nahaja v batu. S pomocjo panel 1C-2, za njim pa 1C-1 s 4,6 % manjšo mejno nosilnost kot vzorec 3C, ne glede na induktivnih merilcev pomikov, merilnih uric in nosilnostjo. Oba panela imata popolnoma to da je pri slednjem razdalja med precnimi merilnih listicev deformacij smo med obre-ojacitvami za polovico manjša. Ta ugotovitev enako nominalno geometrijo in material, je v skladu z zakljucki, ki so jih avtorji navedli menjevanjem merili pomike in deformacije na zato lahko razliko v koncni nosilnosti pripi­ dolocenih mestih konstrukcije. Poleg tega smo šemo razlikam v geometrijskih nepopol-v predhodni numericni študiji [Piculin, 2017], v posameznih korakih obremenjevanja s foto-nostih in neizogibnim manjšim odstopanjem v kateri je bilo pokazano, da s povecanjem grametrijo zajeli celotno polje pomikov ukriv-pri vnosu sile. Oba preizkušanca z ravno razmerja stranic panela a pri ukrivljenih ljenega panela. To je omogocilo spremljanje plocevino (1F-1 in 1F-2) imata enako nomi-plocevinah mejna nosilnost ostane skoraj pomikov po celotni konstrukciji in opazovanje nespremenjena. nalno geometrijo, plošcino precnega pre­izbocenja plocevine. V ta namen je bil celoten S pomocjo fotogrametrije smo med obre­ reza ter materialne karakteristike kot vzorca vzorec pobarvan z nakljucnim crno-belim menjevanjem spremljali deformirane ob­ 1C-1 in 1C-2, edina razlika je v ukrivljeno­ vzorcem, poleg tega je bilo na vzorcu tudi 40 like konstrukcije pri posameznih nivojih sti plocevine. Dosežena mejna nosilnost je v pri­ geodetskih tarc. Za dolocitev polja pomikov obtežbe. Na sliki 12 so prikazani pomiki merjavi z ukrivljenimi paneli od 13 do 19 % je bilo treba posneti 12 fotografij z razlicnih izven ravnine pri doseženi mejni nosilnosti nižja. zornih kotov in višin. Vec o postopku je raz-za vseh devet panelov. V vseh primerih Togosti panelov z debelino plocevine t = 4 loženo v [Grigillo, 2016]. so se pane-li porušili zaradi kombinacije mm se v elasticnem delu med seboj nekoliko lokalnega izbocenja podpanelov in upo­ 3.4 Rezultati razlikujejo, saj se vsi štirje preizkušanci razli­ gibno-torzijskega uklona vzdolžnih ojacitev. Eksperimentalne krivulje sila–vertikalni po-kujejo v nominalni geometriji in materialu. V Deformirane oblike posameznih panelov se mik ter vrednosti mejne nosilnosti, ki so bile vseh primerih opazimo hipen padec odpor- med seboj razlikujejo. Na lokacijo in obliko dosežene v eksperimentalnih testih, so razdel-nosti zaradi lokalne nestabilnosti podpanelov. lokalnih izbocitev podpanelov imajo velik jene na vzorce z debelino plocevine t = 6 mm, V vecini primerov prvemu padcu nosilnosti vpliv zaostale napetosti in zacetne geo-in prikazane na sliki 10, ter vzorce z debelino sledi ponovno povecanje odpornosti. Koncna metrijske nepopolnosti. Predvsem slednje plocevine t = 4 mm na sliki 11. mejna nosilnost je dosežena zaradi lokalnega se med paneli bistveno razlikujejo, kar smo Zacetni nakloni krivulj panelov z debelino izbocenja vec podpanelov in uklona ojacitev. pokazali z meritvami zacetne geometrije s plocevine t = 6 mm so med seboj primer-Najvišjo nosilnost dosega panel 4C, in sicer 3D-skenerjem. Slika 10• Eksperimentalne krivulje sila–pomik za panele debeline t = 6 mm. Slika 11• Eksperimentalne krivulje sila–pomik za panele debeline t = 4 mm. Na sliki 13a so prikazane tri meritve izmed dvajsetih deformacij za panel 3C. V prvi polo-vici obremenjevanja so deformacije tlacne, elasticne in konstantne po prerezu. Izbocitev levega podpanela je jasno razvidna iz me-ritve Z11, kjer se deformacija hipoma spre­meni iz tlacne v natezno. Podpanel zaradi izbocitve izgubi del nosilnosti, napetosti se prerazporedijo na stabilne dele (slika 11), kar privede do ponovnega narašcanja sile z nadaljevanjem obremenjevanja. Torzijski uklon ojacitve (meritev S4) nakazuje mejno nosilnost, ki je dosežena, ko se izboci desni podpanel (meritev Z5), kjer se deformacija ponovno spremeni iz tlacne v natezno. De-formirana oblika konstrukcije po razbremenitvi je razvidna s slike 13b. V preglednici 2 so mejne eksperimentalne nosilnosti primerjane z nosilnostmi, ki smo jih dolocili po postopku iz standarda EN 1993-1-5. Pri tem smo upoštevali enake geometrijske podatke in materialne karakteristike ter zane­marili ukrivljenost. Eksperimentalna sila je v povprecju za 21 % višja v primerjavi s silo, doloceno po metodi efektivnih širin za ravne plocevine. Primerjava za ravna vzorca (1F-1, 1F-2) pokaže manjšo razliko, 10 %. V nadaljevanju študije smo eksperimentalne rezultate primerjali z numericnimi simu­lacijami testov, glej [Piculin, 2020b]. V nu­mericnih modelih smo upoštevali dejanske, izmerjene geometrijske nepopolnosti in mate-rialne karakteristike. Numericni in eksperimen­talni rezultati so se med seboj dobro ujemali, s cimer smo potrdili ustreznost izbranega numericnega modela. Slednjega smo v nadal­jevanju še dodatno poenostavili in uporabili v obsežni parametricni študiji, ki je predstavljena v naslednjem poglavju. Slika 12• Pomiki izven ravnine pri doseženi mejni nosilnosti, izmerjeni s fotogrametrijo. EN 1993-1-5 (Poglavje 4.1) Vzorec Ftest [kN] Fu,EN [kN] Fu,EN/ Ftest 1F-1* 1805 1629 0,90 1F-2* 1813 1629 0,90 1C-1 2050 1629 0,79 1C-2 2145 1629 0,76 2C 1938 1591 0,82 3C 1138 961 0,84 4C 1353 1143 0,84 5C 1113 795 0,71 6C 1122 874 0,78 Povprecje: ±20,6 % St. dev.: 4,8 % Z obsežno parametricno študijo na ojacanih ukrivljenih panelih smo podrobno analizirali vpliv razlicnih parametrov, kot so ukriv­ljenost, vitkost plocevine, velikost in ob-lika ojacitev na koncno nosilnost tlacno obremenjenih plocevin. Rezultati študije so v nadaljevanju služili za verifikacijo ob­stojecih postopkov za projektiranje ravnih plocevin iz EN 1993-1-5 ter za razširitev le­teh na podrocje ukrivljenih plocevin z novim predlogom postopka za dimenzioniranje ojacanih ukrivljenih panelov. 4.1 Numericni model V parametricni študiji smo obravnavali ravne in ukrivljene plocevine, ojacane s petimi trapeznimi vzdolžnimi ojacitvami in obremen­jene z enakomernimi tlacnimi napetostmi. Geometrija numericnega modela je prikazana na sliki 14. Širine panela b, podpanelov b1 ter * Ravne plocevine so izvzete iz racuna pov­precne vrednosti in standardne deviacije Preglednica 2•Primerjava eksperimentalnih mejnih nosilnosti in nosilnosti po metodi efektivnih širin sklad-no s standardom EN 1993-1-5. robnih podpanelov bedge so bile konstantne za vse obravnavane primere (b = 4000 mm, b1 = 500 mm, bedge = 250 mm). Vse preostale dimenzije so se znotraj parametricne študije spreminjale. Mrežo koncnih elementov sestavljajo 4-vo­zlišcni elementi z reducirano integracijo. Opravljena je geometrijsko in materialno neli­nearna analiza z upoštevanimi geome­trijskimi nepopolnostmi (GMNIA) v progra-mu Abaqus. Definiran je biline-arni material-ni model z minimalnim platojem utrjevanja E/10000, ki zagotavlja numericno stabilnost. Predpostavljeni so elasticni modul E = 210 GPa, Poissonov kolicnik . = 0,3 ter meja tecenja fy = 355 MPa. 4.2 Zacetne nepopolnosti V modelu sta upoštevani dve vrsti zacetnih nep­opolnosti, in sicer globalne ter lokalne nepopol­nelov imajo obliko sinusnih valov z amplitudo w0,l = b1/200, glej sliko 15b. Definirani sta z naslednjima funkcijama: (5) a) globalna nepopolnost Slika 15•Globalne in lokalne nepopolnosti, pripisane ojacani plocevini in podpanelom. Oznaka Opis IMP1 Samo globalna nepopolnost IMP2 Samo lokalna nepopolnost IMP3 IMP1 + 0,7 IMP2 IMP4 0,7 IMP1 + IMP2 IMP5 - IMP1 + 0,7 IMP2 IMP6 - 0,7 IMP1 + IMP2 IMP7 - IMP1 Preglednica 3•Kombinacije zacetnih nepopol­nosti. nosti. Definirane so kot ekvivalentne geometri­jske nepopolnosti z amplitudami v skladu z Dodatkom C iz standarda EN 1993-1-5. Globalne nepopolnosti celotne ojacane plocevine imajo obliko polovice sinusnega vala z amplitudo w0,g = min (a/400, b/400), glej sliko 15a. Lokalne nepopolnosti podpa- (6) V enacbi (6) predstavlja m število polvalov v vzdolžni smeri, definirano kot celo število razmerja a/b1. Pomemben del parametricne študije pred­stavlja analiza vpliva oblike zacetnih nepo­polnosti na mejno nosilnost ojacanih pa-nelov. Z analizo želimo za vsak model iz parametricne študije dolociti naj­bolj kriticno kombinacijo nepopol­nosti izmed sedmih oblik, definiranih v preglednici 3. Mejna nosilnost je za posamezni primer definirana kot najmanj­ša izmed sedmih nosilnosti, pridobljenih z razlicnimi nepopolnostmi (IMP1-IMP7): (7) 4.3 Parametri, obravnavani v študiji V parametricni študiji poleg nabora zacetnih nepopolnosti (IMP1-IMP7) spreminjamo še razmerje stranic panela a, debelino plocevine t, ukrivljenost Z in velikost ojacitev v nasled­njem obsegu: • razmerje stranic panela a = [0,5; 0,75; 1,0; 1,5; 2,0; 2,5; 3,0]; • debelina plocevine t [mm] = [10; 12; 14; 16]; b) lokalna nepopolnost • parameter ukrivljenosti Z = [0; 50; 100; 150; 200; 250; 300; 400; 500], glej sliko 14; • dimenzije trapeznih ojacitev: ojacitve tipa 1, 2 in 3, glej preglednico 4. Ojacitev tipa 1 je najbolj toga izmed treh, ojacitev tipa 3 pa najbolj podajna. Navedeni parametri vodijo do skupno 810 razlicnih konfiguracij panelov. Ker se za vsako konfigu­racijo upošteva sedem oblik nepopolnosti, je skupno opravljenih 5670 numericnih analiz. 4.4 Rezultati parametricne študije Slika 16 prikazuje porazdelitev najbolj neu­godnih oblik nepopolnosti glede na ukriv­ljenost panela. Pri ravnih panelih (Z = 0) prevladuje nepopolnost IMP7. S povecanjem parametra ukrivljenosti se frekvenca nepo­polnosti IMP7 strmo zmanjšuje. Nasprotno se z ukrivljenostjo povecuje frekvenca nepo­polnosti IMP4, ki je najbolj pogosta pri naj­vecji ukrivljenosti Z = 500. V srednjem delu diagrama (Z = 50 do Z = 300) pre­vladujeta nepopolnosti IMP3 in IMP5. Iz tega Slika 16•Razlicne ukrivljenosti (pri konstantni širini panela b), vkljucene v parametricno študijo. Preglednica 4•Dimenzije trapeznih ojacitev (definirane na sliki 14). b1 [mm] b2 [mm] b3 [mm] b4 [mm] tsl [mm] Ojacitev tipa 1 500 300 300 200 10 Ojacitev tipa 2 500 300 225 150 8 Ojacitev tipa 3 500 300 150 150 6 sledi, da se pri razlicnih ukrivljenostih panelov oblike najbolj kriticnih zacetnih nepopolnosti razlikujejo. Pri ravnih panelih prevladujejo globalne oblike, pri mocno ukrivljenih panelih pa lokalne oblike nepopolnosti. Za ustrezno dolocitev mejne nosilnosti vitkih panelov na podlagi numericnega modela je pomembno, da opravimo natancno analizo vpliva geo­metrijskih nepopolnosti, s katero dolocimo najbolj kriticno obliko. Pri ravnih panelih je razlika v nosilnosti med panelom z najbolj in najmanj ugodno obliko nepopolnosti v pov­precju 27 %. Napacna izbira nepopolnosti lahko torej vodi do rezultatov na nevarni stra- Slika 17•Porazdelitev najbolj neugodnih oblik nepopolnosti za posamezne ukrivljenosti plocevin. ni. S povecevanjem ukrivljenosti se razlika zmanjšuje in je za panele z ukrivljenostjo Z = 300 v povprecju manjša od 5 %. Primera razlik med najbolj in najmanj kriticno obliko nepopolnosti za ravne in ukrivljene panele sta prikazana na slikah 18 in 19. Numericni rezultati kažejo, da se odpornost vzdolžno ojacanih ukrivljenih panelov pove-cuje s povecanjem parametra ukrivljenosti Z. S povecanjem globalne ukrivljenosti panela se namrec vztrajnostni moment precnega prereza plocevine mocno poveca. Posle-dicno se pri visokih ukrivljenostih (Z = 300) zmanjša vpliv izbocenja ojacane plocevine kot celote na mejno nosilnost pane-la. Porušitev je v takšnih primerih obicajno posledica lokalnega izbocenja podpanelov v kombinaciji s plastifikacijo materiala. Vpliv razmerja stranic panela na mejno nosil­nost ojacanih ukrivljenih plocevin je zato cim manjša, tem vecja je njena globalna ukrivljenost Z, glej primer na sliki 20. Pri velikih ukrivljenostih (Z = 300) je nosilnost prakticno neodvisna od razmerja stranic. To potrjuje tudi ugotovitve iz analize rezultatov eksperimentalnih testov. Pri velikih ukrivljenostih ima sama plocevina veliko vecji vztrajnostni moment kot ravna plocevina enakih dimenzij, in težišce precne­ga prereza se pomakne navznoter (v smeri radija ukrivljenosti). Posledicno pri ukriv­ljenih plocevinah vzdolžne ojacitve prispe­vajo manjši relativni delež k skupnemu vztrajnostnemu momentu prereza v primer-javi z ravnimi ojacanimi plocevinami. Vzdolžne ojacitve imajo zato veliko manjši vpliv na mejno nosilnost ukrivljenih plocevin, kot ga imajo na mejno nosilnost ravnih. Za ukrivljenosti, vecje od Z = 250, se nosilnost približuje isti relativni nosilnosti ne glede na velikost vzdolžnih ojacitev, glej sliko 21. Pri tem je treba upoštevati, da je na dia­gramu prikazana relativna nosilnost .FEM, normirana s plošcino precnega prereza in napetostjo na meji tecenja. Absolutna nosilnost je pri ojacitvah tipa 1 vecja od plocevin z ojacitvami tipa 3 zaradi vecjega prereza ojacitev. Slika 18•Razlika med najbolj in najmanj kriticno obliko nepopolnosti za plocevino: Z = 0; a = 0.75; t = 12 mm; ojacitev tipa 2. Zaradi pomanjkljivih evropskih standardov na podrocju ukrivljenih plocevinastih kon­strukcij na podlagi eksperimentalnih in nu­mericnih rezultatov predlagamo nova pravi-la za dimenzioniranje ukrivljenih ojacanih plocevin, izpostavljenih enakomernim tlacnim napetostim. Predlagani postopek sledi konceptu obstojecega standarda za ravne plocevine EN 1993-1-5, kjer je po metodi sodelujoce širine mejna nosilnost definirana s kombinacijo lokalnega in globalnega izbocenja. Globalno izbocenje ojacane plocevine je doloceno z interpo­lacijo med dvema razlicnima nacinoma izbocitve, in sicer: t. i. plate-like buckling, tj. izbocitev plocevine skupaj z ojacitvami, kjer vzdolžna podprta robova pripomoreta k vecji nosilnosti ter t. i. coumn-like buckling, tj. izbocitev plocevine skupaj z ojacitvami, kjer vzdolžna podprta robova ne vplivata na no-silnost, kar pomeni, da se ojacana plocevina ukloni kot prostoležeci steber v tlaku. Predlagani postopek dimenzioniranja vkljucu­je naslednje korake: • izracun elasticne kriticne napetosti scr ukrivljenih podpanelov širine bloc v skladu s postopkom za neojacane ukrivljene pa-nele [Martins, 2013]; • izracun redukcijskega koeficienta zaradi lokalnega izbocenja posameznega pod-panela .loc v skladu s postopkom za ne­ojacane ukrivljene panele [Martins, 2014]; • izracun površine sodelujocega dela tlace­nega precnega prereza Ac,eff,loc, ki se doloci kot vsota vseh sodelujocih delov posameznih podpanelov s plošcino Ac,i: (8) (9) • izracun elasticne kriticne napetosti ojacane ukrivljene plocevine scr,p po enacbah (10)-(14), izpeljanih na podlagi predpostavk za ortotropno lupino. V spod­njih enacbah sta Asl,1 in Isl,1 plošcina in vztrajnostni moment dela prereza prikaza­na na sliki 22. (10) (11) (12) (13) (14) • izracun redukcijskega koeficienta zaradi izbocenja lupine . v skladu s postopkom Slika 22•Geometrijski parametri iz enacb (13) in (14). Slika 23•Primerjava numericnih rezultatov, novih pravil za dimenzioniranje in obstojecih pravil za ravne plocevine za nekaj reprezentativnih primerov ojacanih ukrivljenih plocevin. za neojacane ukrivljene panele [Martins, 2014] ob upoštevanju elasticne kriticne napetosti scr,p izracunane v prejšnji tocki; • izracun elasticne kriticne napetosti uklona tlacenega stebra scr,c, ki se doloci za ce­loten tlacen prerez; • izracun redukcijskega koeficienta zaradi uklona tlacenega stebra .c, ki se doloci v skladu z EN 1993-1-1 [CEN, 2005]; • izracun koncnega redukcijskega koeficien­ta .c, ki se doloci z interpolacijsko funkcijo po EN 1993 1 5. Mejna nosilnost vzdolžno ojacane, ukrivljene plocevine, izpostavljene tlacnim napetostim, je dolocena z enacbo (15): (15) Slika 23 prikazuje primerjavo numericnih rezultatov in predlaganega postopka za nekaj reprezentativnih primerov ojacanih ukrivljenih panelov. Na diagramih so prika­zane vrednosti mejnih nosilnosti, normirane z elasticno nosilnostjo Fel = A fy za nasled­nje primere: • numericni rezultati: .FEM = Fu,FEM / Fel; • predlagani postopek dimenzioniranja: .u,Rd = Fu,Rd / Fel; • nosilnost ekvivalentne ravne plocevine dolocena po EN 1993-1-5: .u,EN = Fu,EN / Fel. Predvsem za kratke panele (a = 1,0) je doseženo zelo dobro ujemanje. Pri dalj­ših panelih nov postopek dimenzioniranja vodi do nekoliko konservativnih rezultatov, vendar je treba poudariti, da je v teh prime-rih tudi postopek za ravne ojacane panele precej konservativen. V vseh primerih pred­stavlja nov postopek bolj ustrezen nacin za dimenzioniranje ukrivljenih panelov v primerjavi z obstojecim postopkom za ravne panele. V prispevku je obravnavana stabilnost ojacanih ukrivljenih panelov v nosilcih mos-tov na podlagi eksperimentalnih testov in numericnih analiz. Predstavljeni sta sistema­ticna numericna študija ukrivljenih plocevin z ojacitvami zaprtega prereza, ki zajema širok razpon geometrijskih parametrov v okviru tipicnih dimenzij mostnih nosilcev ter celovita študija vpliva oblik zacetnih geometrijskih nepopolnosti na mejno nosilnost ukrivljenih plocevin. Na podlagi eksperimentalnih in nu­mericnih rezultatov je mogoce poudariti štiri glavne prednosti, ki jih ima ukrivljenost na nosilnost plocevinastih elementov: • ojacane ukrivljene plocevine so manj obcutljive za obliko zacetnih nepopolnosti kot ravne plocevine; • z ukrivljenimi plocevinami dosežemo vecjo nosilnost v primerjavi z ravnimi. Vecja kot je ukrivljenost, vecja je mejna nosilnost. • pri visokih ukrivljenostih razdalja med precnimi ojacitvami ne vpliva bistveno na mejno nosilnost; • pri visokih ukrivljenostih lahko zmanjšamo velikost vzdolžnih ojacitev, ne da bi pri tem pomembno vplivali na mejno nosilnost. Izpeljana je splošna oblika koeficienta za ortotropne lupine, ki je skladna z izpeljavo za ortotropne plošce iz Dodatka A, EN 1993-1-5. Predlagan je nov postopek za dimenzioni­ranje vzdolžno ojacanih, ukrivljenih plocevin, izpostavljenih enakomernim tlacnim napeto­stim, ki predstavlja razširitev obstojecih pravil za dimenzioniranje plocevinastih konstrukcij iz EN 1993-1-5. Raziskava je bila financno podprta pri Evropski komisiji v okviru projekta RFCS OUTBURST (št. pogodbe 709782) in Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v sklopu raziskovalnega programa P2-0158. Biscaya da Graça, A., Oliveira Pedro, J., Martins, J.P., Reis, A., Estado da arte em pontes incluindo painéis metálicos cilíndricos na secçăo transversal. XI Congresso de Construçăo Metálica e Mista. Coimbra, Portugal, 2017. CEN, European standard EN 1993-1-1: 2005. Eurocode 3: Design of steel structures, Part 1-1: General rules and rules for buildings. European Committee for Standardization, Brussels, Belgium, 2005. CEN, European standard EN 1993-1-5: 2006. Eurocode 3: Design of steel structures, Part 1-5: Plated Structural Elements, European Committee for Standardization, Brussels, Belgium, 2006. CEN, European standard EN 1993-1-6: 2007. Eurocode 3: Design of steel structures, Part 1-6: Strength and Stbility of Shell Structures, European Committee for Standardization, Brussels, Belgium, 2007. Cho, S. R., Park, H.Z., Kim, H.S., Seo, J.S., Experimental and numerical investigations on the ultimate strength of curved stiffened plates, Proceeding 10th International Symposium on Practical Design of Ships and Other Floating Structures, Huston, Texas, USA, 2007. Corriere Della Sera, Nuovo ponte di Genova, concluso il varo, https://www.corriere.it, 2020. Grigillo, D., Snoj, J., Dolšek, M., Fotogrametricno merjenje deformacij pri preizkusih mehanske odpornosti konstrukcijskih elementov, Geodetski vestnik, 60, 13–27, 2016. Martins, J. P., Simőes Da Silva, L. and Reis, A., Eigenvalue analysis of cylindrically curved panels under compressive stresses - Exten­sion of rules from EN 1993-1-5, Thin-Walled Structures, 68, 183–194, 2013. Martins, J. P., Simőes Da Silva, L. and Reis, A., Ultimate load of cylindrically curved panels under in-plane compression and bending - Extension of rules from EN 1993-1-5, Thin-Walled Structures, 77, 36–47, 2014. Martins, J. P., Beg, D., Sinur, F., Simőes Da Silva, L. and Reis, A., Imperfection sensitivity of cylindrically curved steel panels, Thin-Walled Structures, 89, 101–115, 2015. Massard, F, Pont Renault (Boulogne-Billancourt), http://www.marine-marchande.net/groupe mar-mar/Documents/F.Massard/Pont Renault/index.htm, 2019 Morgese, M., Ansari, F., Domaneschi, M., Cimellaro, G., Post-collapse analysis of Morandi’s Polcevera viaduct in Genoa Italy, Journal of Civil Structural Health Monitoring, 10, 69–85, 2020. Ney & Partners BXL, Footbridge ‘De Lichtenlijn’, Knokke, Belgium, 2008, https://www.ney.partners/project/footbridge-de-lichtenlijn. html, 2020. Park, J.-S., Iijima, K. and Yao, T., Buckling/ultimate strength and progressive collapse behaviour comparison of unstiffened and stiff­ened curved plates subjected to axial compression, International Journal of Computer Applications in Technology, 41, 60–72, 2011. Piculin, S., Sinur, F. and Može, P., Analysis of stiffened curved panels in compression: A preliminary numerical study for experimental tests, Proceedings of Eurosteel 2017. Copenhagen, Denmark, 2017. Piculin, S., Može, P., Experimental and numerical analysis of stiffened curved plates as bottom flanges of steel bridges, Journal of Constructional Steel Research, 164, 2020a. Piculin, S., Stability of stiffened curved steel plates in bridge girders, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenia, 2020b. Sinur, F., Zizza, A., Kuhlmann, U., Beg, D., Buckling interaction of slender plates-Experimental and numerical investigations, Thin-Walled Structures, 61, 121–131, 2012. Sinur, F. and Beg, D., Moment-shear interaction of stiffened plate girders-Tests and numerical model verification, Journal of Construc­ tional Steel Research, 85, 116–129, 2013. Timmers, R., Lener, G. Collapse mechanisms and load–deflection curves of unstiffened and stiffened plated structures from bridge design, Thin-Walled Structures, 106, 448–458, 2016. Timmers, R. Schwienbacher, M., Lang, R., Lener, G., Proposal and validation of a simplified numerical buckling check for stiffened plated elements, Eight International Conference on Thin-Walled Structures - ICTWS 2018, Lisbon, Portugal, 2018. Tran, K. L., Davaine, L., Douthe, C., Sab, K., Stability of curved panels under uniform axial compression, Journal of Constructional Steel Research, 69, 30–38, 2012. Tran, K. L., Douthe, C., Sab, K., Dallot, J., Davaine, L., Buckling of stiffened curved panels under uniform axial compression, Journal of Constructional Steel Research, 103, 140–147, 2014. UPORABA PLATFORME RACUNALNIŠTVA V MEGLI PRI RAZVOJU APLIKACIJ ZA PAMETNO IN VARNO GRADNJO THE USE OF A FOG COMPUTING PLATFORM FOR THE DEVELOPMENT OF APPLICATIONS FOR SMART AND SAFE CONSTRUCTION Janez Brežnik, univ. dipl. inž. arh. Znanstveni clanek Petar Kochovski, mag. inž. rac. in inf. UDK 004.7:69(497.4) izr. prof. dr. Vlado Stankovski, univ. dipl. inž. rac. in inf. vlado.stankovski@fri.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za racunalništvo in informatiko Vecna pot 113, 1000 Ljubljana Povzetek l Sodobne informacijske tehnologije in tehnologije umetne inteligence si nezadržno utirajo pot v gradbeništvu in arhitekturi ter pocasi spreminjajo obstojece de­lovne procese, njihovo dinamiko in zanesljivost. V tem delu smo uporabili platformo racu­nalništva v megli DECENTER pri izdelavi novega koncepta aplikacij za pametno in varno gradnjo. V clanku so predstavljene naše izkušnje s platformo DECENTER ter z realizacijo aplikacije v kontekstu gradbišca Šumi v Ljubljani. Kljucne besede: racunalništvo v megli, aplikacije za pametno in varno gradnjo Summary l Modern information technologies and Artificial Intelligence are paving their way in the areas of construction and architecture, slowly changing the existing work­ing processes, their dynamics and dependability. In this article we apply the DECENTER fog computing platform in the development of a new concept of applications for smart and safe construction. The article presents our experience with the DECENTER platform and the realisation of an application in the context of the Šumi construction site in Ljubljana. Key words: fog computing, smart and safe construction Sodobne informacijske tehnologije in teh­nologije umetne inteligence si nezadržno uti­rajo pot v gradbeništvu in arhitekturi ter pocasi spreminjajo obstojece delovne procese, nji­hovo dinamiko in zanesljivost. Poleg izred­nega napredka pri nacrtovanju, predvsem pri informacijskem modeliranju stavb (ang. Building Information Modelling, BIM), pa ne gre spregledati velikega potenciala z uvedbo novih tehnologij na podrocju izvajanja gradenj, njihov prispevek k varnosti, kakovosti, trajnosti ter casovni ucinkovitosti. V preteklem delu [Štefanic, 2019] smo ugoto­vili podrocja možnih izboljšav. Porocali smo o analizi trendov, priložnostih in izzivih pametne gradnje s pregledom nedavno objavljenih znanstvenih clankov. Z razvojem t. i. pamet­nih gradbenih aplikacij je mogoce izpopolniti vodenje in organizacijo gradbišc, na primer povecati nadzor in sledljivost delovnih pro-cesov gradnje, strojev in opreme ter zlasti s pravocasnim obvešcanjem o morebitnih nesrecah pri delu izboljšati varnost ljudi in premoženja na gradbišcu. Izboljšanje varnosti ljudi spada med naj­pomembnejše izzive pametne gradnje. V Sloveniji se po zadnjih podatkih Inšpektorata Republike Slovenije [IRSD, 2018] iz leta 2018 gradbeništvo uvršca med najbolj nevarne gospodarske dejavnosti, po številu smrtnih nesrec pa je v vrhu. Statistika je bila neugod­na že v preteklih obdobjih in se v zadnjem obdobju ni bistveno izboljšala, podobna pa je slika tudi v širšem geografskem kontekstu Ev-ropske unije kot tudi v ZDA (OSHA). Poglavitni vzroki za nastanek nezgod so izguba nadzora nad delovno opremo, zdrsi, spotiki in padci delavcev ter padec bremena na delavca. Po podatkih iz zadnjega porocila o delu inšpektorata RS za delo za leto 2018 so inšpektorji opravili nadzor na 314 gradbišcih in 51 delovišcih, na katerih so se vecinoma opravljala kratkotrajna dela na višini. V de­setletnem obdobju, od kar opravljajo celoletne akcije nadzora izvajanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu na zacasnih in premicnih gradbišcih, so opravili 1419 pregledov pri 950 subjektih. Izsledki kažejo, da se povprecno obdobje, v katerem se opravljajo dela na gradbišcih, podaljšuje ter da se povecuje število gradbišc, na katerih se gradijo zahtev­ni objekti. Ugotovili so 367 nepravilnosti v zvezi z zagotavljanjem osebne varovalne opreme in njene uporabe ter neuporabe s strani posameznih delavcev, 71 kršitev glede vozil in delovne opreme na gradbišcih ter 27 kršitev glede varovanja gradbišca proti okolici v smislu onemogocanja dostopa nezapos­lenim osebam na gradbišca. Velik problem v zadnjem obdobju predstavlja tudi dejstvo, da imajo srednje velika in majhna gradbena pod-jetja, ki so po propadu velikih podjetij prevzela gradbeni trg, nezadostne kapacitete ustrezno izobraženih strokovnih delavcev, ki bi skrbeli za izvajanje rednih pregledov po gradbišcih v zvezi z zagotavljanjem ukrepov varnosti pri delu, pri manjših delodajalcih pa teh profilov najpogosteje sploh ni. S pomocjo sodobnih tehnologij in vkljucit­vijo umetne inteligence je tako že mogoce zaznavati uporabo varnostne opreme, kot so na primer zašcitne celade ali varnostnega telovnika, ter spremljati zaloge gradiv, delovne opreme, naprav in strojev. Skupaj z razlicnimi senzorji, napravami nosljivega racunalništva in brezpilotnih letalnikov pa je mogoce v real-nem casu in pravocasno predvideti kriticne situacije na delovišcu. Tehnologije interneta stvari, umetne inteli­gence in racunalništva v oblaku ponujajo nove priložnosti za pametne aplikacije v šte­vilnih panogah. S hkratnim pospešenim raz­vojem, kjer se vztrajno izboljšujeta izurjenost in natancnost tehnologij umetne inteligence, in uvedbo novih standardov varovanja oseb­nih podatkov pa se pojavljajo novi izzivi zajemanja in upravljanja osebnih podatkov udeležencev pri gradnji. Potencialne koristi vkljucujejo izboljšanje industrijskih procesov, izdelkov in storitev, vecjo zanesljivost in nižje operativne stroške. Projekt DECENTER prispeva k uresnicitvi vizije pametne gradnje, mest, domov in industrije 4.0. Cilj projekta je razviti decentralizirano plat-formo racunalništva v megli [Bonomi, 2012], ki pokriva celoten nabor možnih pametnih storitev in naprav, od oblaka do interneta stva­ri, ter omogoca orkestracijo pametnih aplikacij in oskrbovanje z racunskimi viri. Racunalništ­vo v megli je racunalništvo v oblaku, ki zadosti najvišjim zahtevam po zanesljivosti, varnosti, zasebnosti in zaupanju pri delovanju pro-gramskih storitev oziroma aplikacij. Platforma DECENTER izboljša kakovost storitev pri upora-bi globokih nevronskih mrež, omogoca razvoj pametnih aplikacij racunalništva v megli ter upravljanje zasebnih podatkov. Rezultati pro-jekta so za primer podrocja gradbeništva zelo zanimivi, zato smo si pri našem delu zastavili cilj, da platformo DECENTER uporabimo na konkretnem primeru razvoja aplikacije za pametno in varno gradnjo. V nadaljevanju je predstavljena analiza tre­nutnega stanja, predstavljeni so konkretni problemi, ki smo jih naslovili pri našem delu, arhitekturo nove DECENTER-platforme racunal­ništva v megli ter naši dosežki pri razvoju aplikacije za pametno in varno gradnjo. Tehnologije interneta stvari, umetne inteli­gence in racunalništva v oblaku ponujajo nove priložnosti za pametne aplikacije na številnih podrocjih. Potencialne koristi vkljucujejo izbolj­šanje varovanja in varnosti, industrijskih pro-cesov, izdelkov in storitev, vecjo zanesljivost in nižje operativne stroške. Ceprav so pametne aplikacije že prisotne v razlicnih industrijskih panogah, je splošen vtis, da gradbeno podroc­je zaostaja, kar izkazuje pomanjkanje študij, ki bi vkljucevale integrirano uporabo interneta stvari, umetne inteligence, tehnologij racunal­ništva v oblaku in tehnologij veriženja blokov. Razvoj pametnih aplikacij na opredeljenih problematicnih podrocjih (nadzor in sled-ljivost delovnih procesov gradnje, strojev in opreme, pravocasno obvešcanje o morebitnih nesrecah pri delu, izboljšanje varnosti ljudi in premoženja na gradbišcu) zahteva integracijo zapletenih fizicnih in programskih virov, od senzorjev in kamer do programske opreme za obdelavo casovnih serij in videotokov, metod umetne inteligence za pridobivanje informacij, združitev podatkov in programsko opremo za vizualizacije. Poleg tega so potrebna posebna orodja za upravljanje nefunkcionalnih lastnosti aplikacij, vkljucno z njihovo zanesljivostjo, varnostjo in zasebnostjo. Številne pametne gradbeniške aplikacije so casovno kriticne in jih je treba nacrtovati z upoštevanjem teh zahtev. V skladu s tem bo vsako novo pametno gradbišce, ki vkljucuje številne pametne aplikacije, treba nacrtovati vnaprej. Oblikovanje casovno kriticnih pamet­nih aplikacij je še posebej zahtevno zaradi dinamicne narave gradbišca – vsak projekt je svojstven, po velikosti, nacinu in dinamiki gradnje, opremi in strojih, delavcih in ne na­zadnje težavah, ki jih je treba rešiti med grad-njo. Poleg tega so nekatere zahteve koncnega uporabnika po naravi lahko nasprotujoce – na primer, hitro delovanje aplikacije je lahko v nasprotju z zahtevo po nizkih obratoval­nih stroških ali pa so lahko zahteve glede združitve podatkov v nasprotju z zahtevami glede zasebnosti podatkov. Na žalost analiticnih platform velikih podatkov, ki jih pogosto uporabljata financna in far-macevtska industrija, ni mogoce neposredno uporabiti na podrocju gradbeništva. Potreben bi bil dodaten cikel razvoja in integracije tehnologije, da bi omogocili tok za velike po­datke, zacenši z dinamicno spreminjajocimi se pametnimi gradbenimi okolji. Eden od nacinov za reševanje razlicnih težav je uporaba sodobnih programskih meril za casovno kriticne aplikacije v oblaku. Z njimi in s sledenjem gibanja DevOps [Ebert C., 2016] bo kmalu mogoce nemoteno integri­rati naprave interneta stvari in lastne funkcije (na primer metode umetne inteligence) in umešcati pametne aplikacije med ponud­nike storitev v oblaku in megle na nacin, ki obravnava kriticne zahteve. Nastajajoca vizija je, da bodo podatki, ki prihajajo iz polj senzorjev, vkljucno z videoto­kovi, najprej obdelani in združeni v napravah racunalništva v megli, ki so geografsko blizu dejanskemu gradbišcu. Ta pristop bi obravna-val pomembne zahteve glede zanesljivosti in varnosti. Z uporabo racunalništva v megli se bodo bistveno izboljšale mrežne meritve ka­kovosti storitve, kot so pasovna širina, latenca, V nadaljevanju smo se ukvarjali z definicijo aplikacijskih scenarijev in smo tako ugotovili nekaj ciljev za preizkus novih tehnologij. Pri našem delu smo vkljucili scenarije za nadzor, spremljanje gradnje, varnost pri delu, zgodnje opozarjanje pred nesrecami in upravljanje virov in sredstev, ki so predstavljeni v na­ daljevanju. Naši dodatni cilji pa so tudi uporabiti teh­nologijo DECENTER pri nacrtovanju pametnih aplikacij in izvedba vseh korakov tehnicne izvedbe s kamerami, priklopljenimi na inter- pretres in izguba paketov [Kochovski, 2018]. Uporaba virtualizacije na vsebnikih bo omo-gocila tudi uporabo in upravljanje razlicnih algoritmov umetne inteligence in programske opreme bližje podatkovnim tokom, s cimer se bodo zmanjšale zahteve po velikem omrež­nem prometu in obravnavi zahtev glede zase­bnosti in varnosti podatkov, ki so potrebne za delovanje pametnih gradbenih okolij. Pregled znanstvenih prispevkov je na eni strani razkril velik uporabni potencial za gradbeniško podrocje in na drugi zelo nizko rabo najnovej­še tehnologije. Od integracije interneta stvari, umetne inteligence in tehnologij oblaka se še vedno pricakujejo velike koristi, vkljucno z visoko stopnjo zanesljivosti, zmogljivosti, razpoložljivo­sti, zanesljivosti, avtomatizacije, varnosti podat­kov in zasebnosti, reševanja ca-sovno pomem­bnih vidikov, izboljšane energetske ucinkovitosti ter zmanjšanja operativni stroškov. net. Cilj je tudi preizkusiti izbrane scenarije na konkretnem primeru gradbišca Šumi v Ljubljani, na sliki 1, kar je tudi predstavljeno v nadaljevanju clanka. V scenariju 1 (prepoznavanje vozil) je ka­mera namešcena v obmocju gradbišca, na drogu ali servisnem objektu na višini 3,0 m ob dovozni poti nasproti vhoda ter zajema sliko vhoda na gradbišce. V kadru so zajeti prizori gibljivih objektov, vozil in ljudi, ki se pojavljajo na vhodu gradbišca. Zajeti podatki, video oziroma skupek slik, so analizirani s po­mocjo orodij umetne inteligence z namenom prepoznave in identifikacije vozil, ki dostopajo na gradbišce. S slik prepoznavamo tip, barvo in registrsko številko vozila. Iz priucene baze podatkov opredelimo, ali je vozilo, ki se pojavi na vhodu, upraviceno do vstopa na gradbišce oz. dostopa na gradbišce vozilo, ki je vpisano v podatkovni bazi kot preverjen tip objekta. V primeru dostopa neznanega vozila se aktivira opozorilni signal. V scenariju 2 (prepoznavanje ljudi in upora-be varnostne opreme) kamera zajema sliko delovišca na gradbišcu. Zajeti podatki se, na enak nacin kot v scenariju 1, analizirajo z na­menom identifikacije uporabe dolocene pred­pisane varnostne opreme oseb, ki se gibajo na delovišcu gradbišca. S slik prepoznavamo, ali se na gradbišcu pojavi oseba in ali oseba nosi zašcitno celado in varnostni telovnik. Iz priucene baze podatkov opredelimo, ali se oseba, ki se pojavi na delovišcu, lahko giba na delovišcu gradbišca ali ne. V primeru zaznave nepooblašcenega gibanja oseb in oseb brez predpisane varnostne opreme se aktivira opozorilni signal. Vremenska postaja, namešcena na strehi gradbišcne pisarne ali na konstrukciji delovne­ga odra na delovišcu v scenariju 3 (detekcija škodljivih delovnih pogojev), z razlicnimi tipali spremlja vremenske delovne pogoje v ca-sovnem intervalu 30 minut, tipalo gibanja pa prisotnost oseb. Zajeti podatki: temperatura, Dandanes obstaja veliko platform, ki uporab­ljajo metodologijo DevOps (npr. DECENTER, SWITCH, fabric8). Vendar je platforma racunal­ništva v megli DECENTER posebej razvita za podporo celotnega življenjskega cikla aplikacij umetne inteligence. Platforma racunalništva v megli in posredovanje virov DECENTER združuje tehnologije interneta stvari, umetne inteligence, veriženja blokov in racunalništva v oblaku z namenom lažjega ustvarjanja pametnih aplikacij, kjer se racunalniški viri, ki zajemajo infrastrukture od oblaka do roba in vire interneta stvari, npr. senzorje, aktuatorje, lahko orkestrirajo v dinamicno ustvarjenih in združenih okoljih. Kljucne novosti platforme so naslednje: • omogoca orkestracijo mikrostoritev, ki vsebujejo metode umetne inteligence, v odvisnosti od kakovosti storitev na podlagi aplikacijskih zahtev; • podpira regulacijo cezmejno posredovanih virov, ki temelji na tehnologiji veriženja blo­kov in pametnih pogodb; • poenostavi vpeljavo inteligence v internet stvari, ki temelji na algoritmih globokih nev­ronskih mrež za pridobivanje kontekstnih informacij iz podatkov interneta stvari; • preferira uporabo hibridnih decentrali­ziranih modelov umetne inteligence, ki izko­rišcajo in obravnavajo potrebe po lokaciji podatkov in casovno kriticne vidike proble-ma velepodatkov (ang. Big Data). Platformo DECENTER sestavljajo trije glavni sloji: infrastrukturni, platformni in aplikacijski sloj. Infrastrukturni sloj sestavljajo racunal­niška in omrežna oprema, naprave interneta stvari in naprave za shranjevanje podatkov. Platformno plast sestavljajo logicne kompo­nente za odkrivanje, posredovanje in orke­stracijo virov iz celotnega kontinuuma od oblaka do interneta stvari. Aplikacijski sloj se uporablja za sestavljanje aplikacij za izko­rišcanje razlicnih metod in modelov umetne inteligence. V nadaljevanju so posamezni sloji podrobneje opisani. A. Infrastrukturni sloj Nove aplikacije umetne inteligence so casov-no kriticne, zato je treba obravnavati njihove zahteve glede kakovosti storitev, npr. visoka in hitra odzivnost, velika pasovna širina in hitri izracuni. Za reševanje takšnih zahtev je bil infrastrukturni sloj platforme DECENTER zasnovan za orkestracijo mikrostoritev od oblaka do roba omrežja. Vec racunskih stopenj od oblaka do roba se vecinoma razlikuje med lastnostmi, kot so racunska zmogljivost, zmogljivost omrežja in geolokacija. Oblak je sestavljen iz podatkovnih centrov, ki ponujajo odlicno racunalniško moc in velike zmogljivosti za shranjevanje podatkov. Megla se dojema kot racunalniški viri, ki obstajajo med oblakom in robom. Racunalništvo na robu je visoko po­razdeljeno racunalniško okolje, sestavljeno iz naprav z majhno mocjo, ki omogoca izvajanje preprostih racunskih nalog v neposredni bližini fizicnih naprav, to je kamer in senzorjev. Platforma DECENTER predvideva scenarije, kjer lahko ponudniki infrastrukture medsebo­jno komunicirajo in združujejo svoje vire za vlaga, zracni tok–veter, zracni pritisk, nivo hru-pa in koncentracija CO2 skupaj s prepoznavo prisotnosti osebe (gradbišcnega delavca) so analizirani z namenom takojšnje prepoznave in predvidevanja cloveku škodljivih in nevarnih delovnih pogojev. V scenariju 4 (prepoznavanje predmetov) kamera, namešcena v skladišcu opreme ali na deponiji gradbišca, zajema prizor prostora, namenjenega shranjevanju delovnega orodja, strojev ter gradiv, ki predstavljajo veliko mero tveganja odtujitve. Namen prepoznave je iden­tificiranje predmetov in njihove prisotnosti v casovnem odnosu ter aktiviranje opozorilne­ga signala v primeru manjkajocega predmeta po preteku dolocenega casovnega okvira oziroma po uporabi. zagotavljanje storitev uporabnikom. Vendar platforma DECENTER ne predstavlja le na­predka na nivoju infrastrukture, temvec se osredotoca tudi na obstojeco strojno opremo za zagotavljanje racunalniških zmogljivosti racunalništva v megli. B. Platformni sloj Platformni sloj je postavljen med plastjo in-frastrukture in aplikacije in omogoca vec funkcionalnosti: (1) nastavitev in upravljanje visoko porazdeljenih in heterogenih racunal­niških okolij, (2) sestavljanje aplikacij v obla­ku iz vsebniških mikroservisov in definiranje zahtev kakovosti storitev, (3) namestitev in orkestracija aplikacij, (4) posredovanje in pogajanja virov, ki spadajo v razlicne admini­strativne domene. Za doseganje potrebnih funkcionalnosti je platforma sestavljena iz dveh podslojev: • Platforma racunalništva v megli, ki je odgovorna za sestavljanje aplikacij, raz­vršcanje virov in orkestracijo od oblaka do roba. Aplikacija je specificirana na podlagi standarda OASIS TOSCA [Binz T., 2013] in posredovana orkestratorju FogAtlas. Orkestrator upošteva trenutno stanje raz­položljive infrastrukture, sproži algoritme odlocanja in izvede postopek orkestracije po sprejeti odlocitvi. • Platforma za posredovanje je meha­nizem, ki omogoca izmenjavo racunal­niških virov od oblaka do roba. Zlasti platforma za posredovanje omogoca, da ponudniki infrastrukture registrirajo svoje vire na verigi blokov (ang. Blockchain) Ethereum, medtem ko lahko uporabniki iz­berejo vir, ki bo ustrezal zahtevam po kak­ovosti storitev njihove aplikacije. Posto­ pek registracije in izbire virov se izvede z izvajanjem pametnih pogodb na verigi blokov. C. Sloj aplikacij Aplikacijski sloj vkljucuje dve vrsti entitet, ki ponujajo dopolnilne funkcije: aplikacije in aplikacijske storitve. Aplikacije, ki uporab­ljajo metode in modele globokih nevron­skih mrež, uporabljajo vire od oblaka do stvari (ang. Cloud-to-Things) za izvajanje natancno opredeljenih poslovnih nalog in jih oblikujejo razvijalci aplikacij. Po drugi strani aplikacijske storitve zagotavljajo neka­tere splošne namene, ne pa aplikacijsko specificne funkcije, ki jih lahko uporablja- V tem delu predlagamo dvotirno zasnovo ap­likacije za pametno in varno gradnjo, ki upo­rablja metode globokih nevronskih mrež za obdelavo podatkov videonadzora. Aplikacija, ki jo predlaga ta clanek, ponuja dve glavni funkcionalnosti, ki sta: (1) registriranje mode-lov globokih nevronskih mrež v verigi blokov in (2) izvajanje avtomatizirane orkestracije aplikacij umetne inteligence z zaupanjem vrednih racunalniških vozlišc. Sama platforma DECENTER omogoca zacasni najem modelov umetne inteligence za dolocen cas njihove uporabe. Arhitektura predlagane aplikacije, ki ponuja potek dela obeh funkcij, je prikazana na sliki 2. Prva funkcionalnost bo uporabnikom omogo-cala registracijo svojih storitev v verigi blokov. To bo omogocilo delovanje sistema samo z zaupanja vrednimi storitvami, kjer je mogoce slediti ponudnikom storitev ter transakcije med potrošniki in ponudniki mogoce izvajati pre­gledno. Za registracijo modela umetne nevron­ske mreže na verigi blokov ponudnik storitev uporablja graficni uporabniški vmesnik, ki integrira denarnico Metamask. Ko ponudnik storitev vnese vse potrebne metapodatke o storitvi (npr. vrsto modela, ceno, lokacijo, do-stopni URL in podobno), prek Metamask izve­de pametno pogodbo. Ko je pametna pogod­ba uspešno izvedena, bo storitev registrirana na verigi blokov, kjer je status registracije mogoce kadarkoli preveriti. Druga funkcionalnost je nekoliko bolj zaplete­na in je sestavljena iz 9 zaporednih kora­kov. (1) Uporabnik storitve nastavi možnost kakovosti storitve, npr. prepustnost omrežja, zakasnitev omrežja, izguba paketov in mini-malno število slicic na sekundo (ang. Frame Per Second, FPS) za možnost uvajanja, izbere model globoke nevronske mreže za najem in izbere svojo javno denarnico. Te informacije se posredujejo orkestratorju. (2) Algoritem za orkestracijo [Kochovski, 2019] prejme zahtevo in vzpostavi stik z odjemalcem verige blokov, jo razlicne aplikacije. Na primer, uporaba metode ekstrakcije funkcij iz videotokov, npr. za odkrivanje delavcev, ki nosijo varnostno opremo, so na voljo kot aplikacijske storitve. Razvijalci aplikacij jih lahko uporabijo za izvajanje poslovne logike aplikacij, ne da bi morali za zacetek izvajati njihove funk-cionalnosti. ki izvede pametno pogodbo in pridobi dostop do zahtevanega modela globoke nevronske mreže. (3) Ce je pametna pogodba uspešno izvedena [Gec S., 2018], bo sprožila operacijo uvajanja, po kateri algoritem orkestracije pri­dobi nadzorne metrike iz nadzornega sistema (4) in navodilo za namestitev v obliki YAML-da­toteke posreduje orkestraterju Kubernetes (5). Ko so komponente aplikacije razporejene na optimalnih vozlišcih (6), zacnejo sprejemati podatke iz videonadzornega toka (7). Podatki videonadzora se nato nenehno obdelujejo za odkrivanje predmetov in identifikacijo osebe. Ce Tensorflow metoda globoke nevronske mreže [Abadi, 2016] na videoposnetku za­zna kakšno kršitev, npr. zazna vozilo ali osebo na omejenih obmocjih ali identificira neznano osebo v prostorih gradbišca, (8) posredu­je kontekstne podatke posredniku sporocil, na primer Apache Kafka [Thein, 2014], ki bo takoj posredoval obvestilo narocenemu uporabniku (9). Ko potrošnik storitve porabi predplacilo za dostop do modela globoke nevronske mreže, bo o njem obvešcen, da bo placal racun ali pa bo pametna pogodba storitev prekinila. Graficni uporabniški vmesnik aplikacije sledi sodobnim smernicam tovrstnih vmesnikov, da bi omogocal uporabniku cim bolj intuitivno in pregledno uporabniško izkušnjo z uporabo enostavnih graficnih elementov, razporejenih v vertikalno ortogonalno mrežo oken. Na sliki 3 je prikazan osnutek vmesnika v angleškem jeziku, ki je v osnovi razdeljen na tri vertikalne pasove: navigacijski pas, osrednji graficni pas ter pas z podrobnejšimi numericnimi in besedil­nimi informacijami, slednja na vrhu povezuje iskalna pasica z identifikacijsko sliko in spust­nim menijem za preklop med uporabniki. Navi­gacijski pas z logotipom na levi strani uporab­niku omogoca pregledno opravilno navigacijo med vsebinami aplikacije, ki so opremljene z znacilnimi piktogrami: na vrhu je povezava do zacetne strani aplikacije (Home), sledi nadzor­na plošca (Dashboard), ki predstavlja glavni opravilni vir, nato povezava do obvestil upo­rabniku (Notifications), povezava do razlicnih storitev (Services), povezava do centra za pomoc uporabnikom (Help Center) in na koncu nastavitve (Settings). Slika 3 prikazuje primer videza nadzorne plošce, kjer je v osrednjem delu slika iz videovira z gradbišca, opremljena z znacilnimi mejnimi pravokotniki (bounding boxes), ki jasno in kontrastno oznacujejo zaznane objekte ter njihov avtorizacijski status. Z graficne opreme slike je mogoce takoj ugo­toviti, da sta z analizo videa prepoznana dva objekta, v zelenem okvirju avtoriziran, v rdecem Razvoj pametnih aplikacij na opredeljenih problematicnih podrocjih zahteva integracijo kompleksnih racunskih in programskih virov, od senzorjev in kamer do programske opreme za obdelavo casovnih serij in videotokov, metod umetne inteligence za pridobivanje funkcij, zlivanje podatkov in vizualizacijsko programsko opremo. Poleg tega so potrebna posebna orodja za upravljanje nefunkcio­nalnih lastnosti aplikacij, vkljucno z njihovo zanesljivostjo, varnostjo in zasebnostjo. Številne pametne gradbene aplikacije so ca-sovno kriticne in jih je treba oblikovati ob upoštevanju te zahteve (glej sliko 2). V skladu s tem bo vsako novo pametno gradbišce, ki vkljucuje potencialno vec sto pametnih ap­likacij, treba nacrtovati vnaprej. Oblikovanje casovno kriticnih pametnih aplikacij je še pa objekt, ki ne ustreza postavljenim zahtevam. Nad sliko je še referencna številka kamere oz. videovira, v desnem kotu slike pa še osnovni casovni podatki zajete slike. V desnem pasu so vertikalno, po sklopih, razdeljeni razlicni be-sedilni in numericni podatki pametne pogodbe (referencna številka pogodbe, naslov uporabni­ka in izvajalca storitve), s katero omogocimo izvršitev aplikacijskih funkcionalnosti, skupaj z gumbi upravljanja vklopa dolocenih casovno placljivih storitev. Spodnji del levega pasu prikazuje razpoložljiva sredstva uporabnika v odnosu s casom, ki se prikazujejo v okencih metra ali odštevalnika prenesenih podatkov, mogoce pa je spremljati tudi hitrost prenosa, pretocnost, izgube in število slicic na minuto. posebej zahtevno zaradi dinamicne narave konstrukcije – vsak projekt ima svoje edin­stvene cilje, velikost, opremo, delavce, podatke in težave, ki jih je treba rešiti. Eden od nacinov za reševanje razlicnih težav je uporaba sodobnih programskih okolij za casovno kriticnih aplikacij v oblaku. Z njimi in s sledenjem kulture DevOps bo kmalu mogoce nemoteno integrirati IoT-naprave in lastne funkcije (na primer metode umetne inteligence) in umešcati pametne aplikacije med ponudnike oblakov in megle na nacin, ki obravnava kriticne zahteve. Nastajajoca vizija je, da bodo podatki, ki prihajajo iz senzorjev, vkljucno z videotokovi, najprej obdelani v napravah na robu omrežja, ki so geografsko blizu dejanskemu gradbišcu. Ta pristop bi obravnaval pomembne zahteve glede zanesljivosti, varnosti in zasebnosti. Z uporabo pristopa racunalništva v megli se bodo bistveno izboljšale meritve kakovosti storitve, ki temeljijo na omrežju, kot so pasov­na širina, zamuda, trepetanje in izguba pake­tov [Kochovski, 2018]. Uporaba virtualizacije na vsebnikih bo omogocila tudi uporabo in upravljanje razlicnih algoritmov umetne inteligence in programske opreme bližje po­datkovnim tokom, s cimer se bo zmanjšala potreba po velikem prometu po omrežju in obravnavali zahteve glede zasebnosti in var-nosti podatkov, ki so potrebne za delovanje pametnih gradbenih okolij. Naše delo na eni strani razkriva velik upo­rabni potencial na podrocju gradbeništva in na drugi zelo nizek izkoristek najnovejših tehnologij. Od integracije interneta stvari, umetne inteligence in tehnologij racunalni­štva v oblaku se še vedno pricakujejo velike koristi, vkljucno z visoko stopnjo zaneslji­vosti, zmogljivosti, razpoložljivosti, zaneslji­vosti, avtomatizacije, varnosti podatkov in zasebnosti, reševanja casovno pomembnih vidikov, izboljšane energetske ucinkovitosti in zmanjševanje operativnih stroškov. Prihodnje delo avtorjev bo osredotoceno na zasnovo in izvedbo enotnega pametnega gradbišca, ki bo obravnavalo vec opredeljenih proble­maticnih podrocij. Ta projekt je financiran od raziskovalno-inovacijskega programa Obzorje 2020 Evropske unije na podlagi pogodbe št. 815141 (DECENTER: De-centralised technologies for orchestrated Cloud-to-Edge intelligence). Avtorji se zahvaljujemo podjetju CGP Novo mesto za dostop do realnega gradbišca Šumi pri obravnavi primerov uporabe aplikacij za pametno in varno gradnjo. Abadi, M., Barham, P., Chen, J., Chen, Z., Davis, A., Dean, J., Devin, M., Ghemawat, S., Irving, G., Isard, M., Kudlur, M., Levenberg, J., Monga, R., Moore, S., Murray, D. G., Steiner, B., Tucker, P., Vasudevan, V., Warden, P., Wicke, M., Yu, Y., Zheng, X., Tensorflow: A system for large-scale machine learning, 12th USENIX Symposium on Operating Systems Design and Implementation, pp. 265-283, 2016. Bonomi, F., Milito, R., Zhu, J., Addepalli, S., Fog computing and its role in the internet of things, Proceedings of the first edition of the MCC workshop on Mobile cloud computing, ACM, pp. 13–16, 2012. Binz, T., Breitenbücher, U., Haupt, F., Kopp, O., Leymann, F., Nowak., A., Wagner, S., OpenTOSCA–a runtime for TOSCA-based cloud applications, International Conference on Service-Oriented Computing, Springer, Berlin, Heidelberg, 2013. Ebert, C., Gallardo, G., Hernantes, J., Serrano, N., DevOps, IEEE Software Volume: 33 , Issue: 3 , May-June 2016. Gec, S., Lavbic, D., Bajec, M., Stankovski, V., Smart contracts for container based video conferencing services: Architecture and implementation, Springer, Cham, pp. 219-233, 2018. Kochovski, P., Drobintsev, P. D., Stankovski, V., Formal Quality of Service assurances, ranking and verification of cloud deployment options with a probabilistic model checking methodInformation and Software Technology, vol. 109, pp.14-25, 2019. Kochovski, P., Stankovski, V., Supporting smart construction with dependable edge computing infrastructures and applications, Automation in Construction, vol. 85, pp. 182-192, 2018. RS MDDSZ IRSD, Porocilo o delu inšpektorata rs za delo za leto 2018; spletna objava: https://zssszaupnikvzd.us18.list-manage.com/track/ click?u=9b99f82b0ebbeb44a108af8a2&id=2f96e129eb&e=c72a99aec2, 2019. Štefanic, M., Stankovski, V., A review of technologies and applications for smart construction, Proceedings of the Institution of Civil Engineers - Civil Engineering, vol. 172 Issue 2, pp. 83-87, 2019. Thein, K. M. M., Apache kafka: Next generation distributed messaging system, International Journal of Scientific Engineering and Technology Re­ search, vol. 3 Issue 47, pp. 9478-9483, 2014. SPLETNI SEMINAR GBC SLOVENIJA Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v juniju zaradi velikega zanimanja na temo energetsko ucinkovi­tih ovojev stavb organiziralo dva spletna seminarja z naslovom Projektiranje fasad, strokovnega izpopolnjevanja pa se je 19. in 23. junija skupaj udeležilo vec kot 130 slovenskih arhitektov in projektantov. Izobraževanje, ki so ga izvajali priznani strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami, je bilo namenjeno projektiranju novih in obnovi dotrajanih fasad. Udeleženci so s predstavitvijo mnogih koristnih infor­macij in rešitev, ki jim lahko pri snovanju ali sanaciji fasadnih ovojev pomembno olajšajo delo, pridobili vrsto strokovnih in tehnicnih informacij na temo diagnostike, popisov del ter ustreznih analiz, ki morajo biti izvedeni še pred pripravo projektne do-kumentacije. Predavanja, ki so vsebovala tudi dolocila spremljajoce zakonodaje ter opise pogojev za pridobitev subvencij, so prispevali družba JUB, Knauf Insulation in slovenski okoljski Eko sklad. »S takimi izobraževanji in usposabljanji deležnikom nakazujemo pravo pot do traj­nostnih rešitev v gradbeništvu ter se tako skupaj z njimi tudi odgovorno vkljucujemo v krožno gospodarstvo,« je udeležence uvodoma nagovoril dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija. »Seminar smo pripravili z namenom, da bi se pri novih ali pri obnovi dotrajanih fasad pojavljalo cim manj napak. Naložbe v fasadne ovoje so že tako veliko financno breme, zato si zaradi nedoslednih izvedb in slabega nadzora investitorji ne želi­jo še dodatnih stroškov. V gradbeništvu morajo biti projektanti, nadzorniki, izvajalci in proizvajalci gradbenih materialov in izdelkov ves cas povezani, za uspešno izvedbo pa je nujen projektni pristop, ki združuje raznolika znanja in usklajevanja vpletenih strokovnjakov ter izkušnje izva­jalcev,« je poudaril predsednik združenja Kamenski. Kamenski kot JUB-ov strokovnjak za fa-sadne sisteme opozarja, da je še pred projektiranjem novih ali za sanacijo poškodovanih in degradiranih fasadnih ovojev treba pridobiti vse podatke o objek­tu – od celovitih nacrtov do tehnicnih skic posameznih detajlov. Z ogledom objekta je mogoce oceniti, koliko projektnih faz bo potrebnih za izvedbo sanacije fasadnega ovoja ali obnovo posameznih fasadnih odprtin, pri tem pa dosledno upoštevati vse aktualne tehnicne in požarne smer-nice in gradbeno zakonodajo. Za pripravo analize je treba ugotoviti, kje na objektu so pogoste tudi pri zaprtih in odprtih balkonih, kjer pogosto prihaja do poškodb v materialih, do nastanka toplotnih mo-stov, zamakanja na fugah in prebojih ter težav z vdorom vode zaradi napak pri vgradnji ograj, neustrezno vpetih v fasa-do. Arhitektom, projektantom, izvajalcem, nadzornikom in ponudnikom materialov Kovac priporoca, naj pred izdelavo pro-jekta pozornost posvetijo natancni analizi objekta – fazi diagnosticiranja za ugo­tovitev napak ter fazi podrobne izdelave popisov za izvedbo del, ki je z natancno oceno financne strukture naložbe glavno vodilo investitorjem. Domen Ivanšek iz družbe Knauf Insula­tion je udeležencem predstavil veljavno zakonodajo na podrocju gradnje ter se pojavljajo težave s toplotnimi mosto-vi, kakšna je obstojeca požarna varnost objekta, kako je z dotrajanostjo oken, morebitnim zamakanjem strehe, hidroizo­lacijo balkonov in izvedbo drugih vgrajenih detajlov, kot so na primer sencila. Z diag­nostiko objekta se torej ugotavlja, ali je bil fasadni ovoj tehnicno ustrezno izveden ali ne. Na podlagi izracunov in testov poteka analiza, kakšen sistem sidranja zahte­va posamezna kontaktna fasada. Poleg naštetega se na objektu preverja opri­jem ter predvidi mesta, kjer lahko nasta­nejo poškodbe oziroma razpoke fasadne­ga ovoja, preverjajo pa se tudi pomanj­kljivosti, ki povzrocajo toplotne izgube. Opravljajo se še meritve vlage v zidni kon­strukciji ter preverjanje prisotnosti plesni, na degradiranih betonskih površinah pa se prav tako ugotavljajo vzroki za nastale napake. Strokovnjak za JUBIZOL fasade Aleš Kovac je pripravil obsežno analizo na podrocju izvedb fasadnih ovojev ter se posvetil zlasti neustreznim rešitvam, kriticnim tockam in izvedbenim pomanj­kljivostim, ki jih zadnjih pet let zaznava na slovenskem trgu. Opozoril je na težave zaradi zamakanja streh, neustreznega tesnjenja ter perece kapilarne vlage v podzidkih. Toplotni mostovi in nabiranje kondenza na objektih so pogosto po­sledica slabe izvedbe dilatacijskih stikov pri okenskih policah, napušcih, frcadah in pri vgradnji fasadnih sencil. Težave glavne tehnicne smernice za pravilno izvedbo toplotnoizolacijskih fasadnih sis-temov. Te se nanašajo na požarno varnost v stavbah, ucinkovito rabo energije ter zašcito pred hrupom. Opozoril je na pravil-no izbiro materialov, s katero je mogoce bistveno vplivati na stanje varnosti objek­tov razlicnih višin, ter predstavil aktualne smernice in predpise za razlicne vrste fasad. Za nicenergijske stavbe je ome-nil dolocila energetskega zakona (EZ-1), ki predvideva zaostrovanje pogojev pri toplotni izolativnosti materialov ter znižuje dovoljeno potrebno toploto za njihovo ogrevanje. Slovenija naj bi do leta 2030 prenovila kar 26 milijonov m2 stavbnih površin, kar bi bilo mogoce doseci prav s pomocjo subvencij Eko sklada. Opozoril je na novo tehnicno smernico GIZ PFSTI, gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev fasadnih sistemov in toplot­nih izolacij, ki bo že v kratkem prinesla nova pravila in zvišanje standardov pri vgradnji fasadnih sistemov, s cimer bi ob manjših potrebah po vzdrževanju na dolgi rok izboljšali varnost in trajnost fasade ter stavbe v celoti. Maja Vrezovnik iz Eko sklada se je osre­dotocila na pogoje in standarde, ki jih skladno z veljavnimi pravilniki in zako­nodajo za pridobitev subvencije dolocajo v javnem okoljskem skladu. Spodbude Eko sklada so v obliki javnih pozivov odprte tako za obcane, javna podjet­ja, NVO-je, obcine in društva, nanašajo pa se na toplotne izolacije fasad, streh SPLETNI SEMINAR GBC SLOVENIJA•Miša Hrovat in kleti, optimizacijo sistema ogrevanja in vgradnjo prezracevanja z vracanjem toplote odpadnega zraka. Vsa projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) mora biti v skladu z veljavnimi pravilniki, trenutno veljavno zakonodajo in s pravili stroke, pri cemer mora biti pri izvedbi zagotovljen nadzor, kot ga doloca Grad-beni zakon in nove tehnicne smernice za požarno varnost v stavbah, ki so v veljavi od 1. 7. 2019. Vloga, ki jo odda investitor s podpisom odgovornega vodje projekta, mora biti oddana pred zakljuckom del za izvedbo naložbe, priložiti pa ji je treba tudi vrsto dokazil, od racunov izvajalcev in podizvajalcev do fotografij, ki so bile izde-lane med gradnjo in ob zakljucku sanacije fasadnega ovoja. Miša Hrovat Foto: arhiv GBC, JUB in Knauf Insulation Vec informacij: dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, M: 041 716 845, E: iztok.kamenski@jub.eu, W: www.gbc-slovenia.si ZADNJI PRIPRAVLJALNI SEMINAR IN IZPITNI ROK ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2020 SEMINAR IZPIT 5. - 7. 10. 2020 24. in 25. 11. 2020 (po potrebi še 26.) A.PRIPRAVLJALNISEMINARJI: Seminarje organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana; Telefon: (01) 52-40-200; Fax: (01) 52-40-199; e-naslov: gradb.zveza@siol.net; gradbeni.vestnik@siol.net. Uradneure: od ponedeljka do cetrtka od 09.00 do 14.00 ure; v petek ni uradnih ur za stranke. Pripravljalni seminar bo za: 1. Pooblašcene inženirje gradbene stroke (to je za kandidate, ki imajo koncano najmanj drugo bolonjsko stopnjo gradbeništva, oziroma univerzitetni diplomirani inženirji grad-beništva, ter za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje po 58. clenu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti) 2. Vodje del za podrocje gradbene stroke (to je za vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje izobrazbe iz gradbene stroke za izvajalce po 4. tocki prve in druge alinee 14. clena Gradbenega zakona) Predavanja bodo iz naslednjih predmetov izpitnega programa: 1. Predpisi s podrocja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zbornicnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka 2. Investicijski procesi in vodenje projektov 3. Varstvo zdravja in življenja ljudi ter varstvo okolja pri graditvi objektov 4. Podrocni predpisi in standardizacija s podrocja graditve objektov Cena za udeležbo na seminarju in za literaturo znaša 623,22 EUR. Kandidati lahko poslušajo tudi zgolj posamezna predavanja v okviru rednih seminarjev, cena za obisk posameznega predavanja je 89,10 EUR. V cenah je vkljucen DDV. Kotizacijo za seminar je treba nakazati ob prijavi na poslovni racun ZDGITS: SI56020170015398955. Prijavo je treba posredovati organizatorju (ZDGITS) na e-naslov gradb.zveza@siol.net najkas­neje 7 dni pred zacetkom seminarja. Prijavni obrazec je objavljen na spletni strani ZDGITS (http://www.zveza-dgits.si). Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20). V primeru ponovne prepovedi zbiranja vecjega števila ljudi na dogodkih v zaprtih javnih prostorih z namenom omejitve širjenja virusa covid-19, bo seminar izveden preko spleta. B.STROKOVNIIZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije o strokovnih izpitih in izpitnih programih je mogoce dobiti na spletni strani IZS (www.izs.si), po telefonu (01) 547-33-19 (uradne ure: ponedeljek, sreda, cetrtek, petek od 10.00 do 12.00 ure; v torek od 14.00 do 16.00 ure) ali osebno na sedežu IZS (uradne ure: ponedeljek, sreda, cetrtek, petek od 08.00 do 12.00 ure; v torek od 12.00 do 16.00 ure). NOVI DIPLOMANTI I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Aleš Križanic, Analiza in korekcija terminskega plana ter njegovo posodabljanje, mentor doc. dr. Aleksander Srdic; https://repozi­torij.uni­lj.si/IzpisGradiva.php?id=117040 II. STOPNJA - MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Enej Truden, Pristop BIM za železniško infrastrukturo s prime­rom projekta odseka Brezovica–Preserje, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentorica asist. dr. Darja Šemrov; https://repozitorij. uni­lj.si/IzpisGradiva.php?id=117167 Urban Bracko, Mestna prometna infrastruktura v dobi avtonomnih vozil, mentor doc. dr. Peter Lipar; https://repozitorij.uni­lj.si/Izpis­Gradiva.php?id=117042 Matej Lenarcic, Primerjava potresne odpornosti armiranobeton­ske stavbe projektirane po obstojeci in novi razlicici standarda Evrokod 8, mentor prof. dr. Matjaž Dolšek, somentor asist. dr. Anže Babic; https://repozitorij.uni­lj.si/IzpisGradiva.php?id=116854 Andraž Starc, Vodenje in uporaba tehnologij BIM na prime­ru energetskega objekta, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, so­mentor dr. Franc Sinur; https://repozitorij.uni­lj.si/IzpisGradiva. php?id=117166 Matjaž Leskovar, Ureditev hudournika Blažovnica z vidika poplavne var­nosti naselja Limbuš, mentorica doc. dr. Janja Kramer Stajnko, somentor Rok Ferme; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76564&lang=slv Martin Štrumbelj, Parametricna analiza vozišcne konstrukcije z metodo koncnih elementov, mentor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor doc. dr. Primož Jelušic; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75979&lang=slv INTERDISCIPLINARNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM – SMER GRADBENIŠTVO Študij je z diplomskim izpitom zakljucila: Saša Sobocan II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM- SMER GRADBENIŠTVO Monika Cestnik, Primerjava toplotnih izgub in okoljske deklaraci­je proizvoda obstojecega montažnega objekta in objekta zasno­vanega iz konopljinega betona, mentorja doc. dr. Anita Prapotnik Brdnik ­FGPA in izr. prof. dr. Matjaž Denac – EPF; https://dk.um. si/IzpisGradiva.php?id=76540 I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Tomo Rantaša, Analiza vplivov in primerjava matematicnih mo­delov na primeru aktivne hiše Jelovica, mentorica doc. dr. Erika Kozem Šilih, somentor dr. Boštjan Ber; https://dk.um.si/Izpis­ Gradiva.php?id=75988&lang=slv Klavdija Ramšak, Razvojni potencial umešcanja malih vetrnih elek­trarn v urbanem okolju, mentor izr. prof. dr. Peter Šenk, somentori­ca viš. pred. mag. Bernardka Juric; https://dk.um.si/IzpisGradiva. php?id=76543&lang=slv II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Lucia Boršic, Postopki nacrtovanja mikro tunelov, mentor doc. dr. Primož Jelušic, somentor izr. prof. dr. Bojan Žlender; https://dk.um. si/IzpisGradiva.php?id=76208&lang=slv Mitja Crncec, Odsevnost prometnih znakov na javnih cestah v obcini Pesnica, mentor izr. prof. dr. Marko Rencelj; https://dk.um. si/IzpisGradiva.php?id=76510&lang=slv Rubriko ureja•Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net KOLEDAR PRIREDITEV ICSECT’20 5th International conference on Structural Engi neering and Concrete Technology Lizbona, Portugalska https://icsect.com/ ICSGE’21 1st International Conference on Sustainability in Geotechnical Engineering Geodiversity & Resilience Lizbona, Portugalska http://icsge.lnec.pt/ ICCSTE’20 5th International Conference on Civil, Structural and Transportation Engineering Niagarski slapovi, Kanada https://iccste.com/ 11th International Workshop on Advanced Ground Penetrating Radar Valletta, Malta www.iwagpr2021.eu/ CRRB 22nd International Conference on Rehabilitation and Reconstruction of Buildings Brno, Ceška http://crrb.wta.cz NGM2021 18th NGM Nordic Geotechnical Meeting Helsinki, Finska www.ril.fi/en/events/ngm 2020.html BMCT Dubai 2021 International Conference and Exhibition on Building Materials and Construction Technologies Dubaj, Združeni arabski Emirati https://bmctdubai.org/ “Structural Faults + Repair 2020” & “European Bridge Confe rence 2020” Edinburg, Škotska www.structuralfaultsandrepair.com/ Mediterranean Symposium on Landslides Neapelj, Italija https://medsymplandslides.wixsite.com/msl2021 EGRWSE 2020 3rd International Conference on Environmen tal Geotechnology, Recycled Waste Materials and Sustainable Engineering Izmir, Turcija https://egrwse2021.com/ ICOSSAR 2021 13th International Conference on Structural Safety & Reliability Šanghaj, Kitajska www.icossar2021.org/ DFI Deep Mixing Conference 2021 Gdansk, Poljska www.dfi.org/dfieventlp.asp?13330 5th World Landslide Forum Kjoto, Japonska http://wlf5.iplhq.org/ Rubriko ureja•Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e­naslov: gradb.zveza@siol.net