FoStnfna platna ▼ groTovna. Leto XIV., štev. 17 Ljubljana, petek 20. januarja 1933 Cena Din 2.— bpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teleton št 3122, 3123, 3124 3125 3126. lnseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova al. 3 — TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št. 190 Račun- pri pošt ček zavodih: Ljub-hana št 11 842 Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 Naročnina zda&a mesečno Lhn 25.— Za mozemstvo Dm 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje Kocenova ol 8 Tel. It 19q Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu. Odmev punktacij v inozemstvu Ako hočemo dobro preceniti, kaj pomenijo Koroščeve punktacije za našo državo in še posebej za usodo nas Slovencev, moramo nekoliko tudi povedati, kaj sodi o njih zunanji svet, kako jih sprejemajo naši prijatelji in neprijatelji v Evropi. V prijateljski javnosti doslej ni bilo čuti glasu, ki ne bi bil z žalostjo zabeležil nesrečnega programa onega moža, ki si je doslej s spretno taktiko znal očuvati reputacijo treznega in previdnega politika. Značilno je, da so mnogi poljski, češki, francoski, rumunski, pa tudi celo nemški listi in listi drugih evropskih narodov z nekakim olajšanjem zabeležili ono drugo, falzificirano redakcijo punktacij, s katero jim je bil dan patriotičen okvir; ti listi so smatrali, da je g. dr. Korošec v zadnjem hipu vendarle uvidel svojo usodepolno pogreško in jo popravil. Z zadoščenjem beležijo isti listi tudi pojave revolte, ki jo je izzvala objava Koroščevega separatističnega programa v slovenski javnosti; v tem odporu ne vidijo le dokaz za iskreno nacionalno čustvovanje Slovencev, temveč tudi kot znak njihovega treznega političnega presojanja. Saj ne gre samo za vprašanje edinstva naroda in edinstva države, temveč gre v nič manjši meri za eksistenco ravno Slovencev samih. Mnogo značilnejši od glasov Jugoslaviji naklonjenega, ali vsaj pravičnega tiska pa so glasovi evropskega, nepri-jateljsko napram našemu narodu razpoloženega tiska. Ta tisk dokazuje iz punktacij z velikim zadoščenjem, da so sedaj tudi Slovenci prestopili v tabor onih, ki smatrajo, da je Jugoslavija le historična pogreška. Taki so komentarji. ki jih čitamo zlasti po italijanskih, bolgarskih in madžarskih listih o Koro-ščevih punktaciiah. V svojem nestrpnem pričakovanju že vidijo, kako si žele Slovenci vsakega gospodarja, samo ne svobodne strehe svoje rodne nacionalne države. K?ko razumeio Italijani ono prvo točko punktacij, ki govori, da smo Slovenci razdeljeni na štiri države in ki postavlja našo lastno domovino v isto vr-pto z go^podstvom tujih narodov nad delom n^šejt? ozemlja, o tem ie klasičen dokaz komenf3r rimske »Tribune« od 13. iamiarja. •»•Tribun?«, ki ima zelo te^ne zveze s službenim Rimom, pravi: sRes vsebuje Koroščeva deklaracija tudi revindikacijo slovenskih delov, ki se nahajajo v Avstriji, Madžarski in Italiji. Toda zelo je značilno, da sloni ta zahteva na predpostavki, da je pred vsem treba doseči revindikacijo onega slovenskega dela, ki se nahaja pod Srbi.« Italijanski list hoče reči, da je zahteva po osvoboditvi Slovencev, ki živijo v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji, tako rekoč le okrasek prve točke Koroščevega programa, glavna zahteva pa je osvoboditev Slovencev izpod Jugoslavije! Priznati mcramo, da tej interpretaciji ni odrekati gotove logič-nosti. Vprašati pa se moramo vsi Slovenci, ki količkaj "ljubimo ne samo svojo domovino, nego da skromneje rečemo. sebe same, ki količkaj občutimo odgovornost napram sebi in zanamcem, kakšna je politika, ki dovaja do tega, da svet tolmači nacionalni samomor kot naš narodni program. Sedaj, ko je nesreča tu, je mnoge, ki so se igrali z ognjem, vendarle zazeblo v srce/Marsikateri separatisti izjavljajo sedaj, da ne odobravajo ljubljanskih punktacij, da jih smatrajo za težko pogreško in da obžalujejo, ker je prišlo do njih. Marsikdo, ki je morda do včeraj še pomagal v Ljubljani pripravljati strupene letake in subverzivne lističe, se sedaj vleče naza j. Nc manjka pa tudi onih ljudi, ki raznašajo govorice, da je veliki mojster punktatorjev že klican v Beograd in da se bo jutri ali pojutrišnjem razgovarjal z najmerodajnejšimi faktorji v državi. To je sedaj sredstvo, ki naj prepreči splošen beg vseh, ki so še očuvali zdravo pamet, in ki naj dvigne moralo onih vojščakov, ki so se pustili do zadnjega časa zlorabljati od ne-pomirljivih sovražnikov našega narodnega in državnega edinstva. Mi pa mislimo, da je sedaj sodu izbi t o dno. Tu ne more biti nobenega oportunističnega komoromisarstva več. Pri nas so gotovi ljudje doslej pod nekim dozdevnim nesvobodnim režimom delali, kar se jim je hotelo. Dala se je popolna svoboda razdiralnim elementom. V vzorni demokratični državi, v Angliji, bi že zdavnaj napravili konec takim podvigom. Mi ne zahtevamo drugega kakor to. da se da in zagotovi popolna svoboda konstruktivnim silam v našem narodu. Te bodo v nič zrušile razdiralno akcijo onih elementov, ki so izgubili glavo in vest. ker ne morejo nemoteno diktirati po svoje in neovirano vršiti terorja nad Slovenci. Ljubljana je sodila in obsodila Grandiozna protestna in maniSestacijska skupščina na sokolskem Taboru — Mnogo tisoč ljudi je popolnoma napolnilo eno največjih dvoran v državi in odločno obsodilo separatistična rovarenja Ljubljana, 19. januarja. Nacionalna državljanska vest in zavest je terjala, da je Lj-ubijana na čelu vse dravske banovine izpregovorila svojo odločno besedo o rušilcih i>ugoslovenske slož-nos-ti in svobode. Vse, kar v Jugoslaviji iskreno čuti za edinstveno državo in ve tehtati težo usodnih časov, ki še valovijo preko sveta, vse se je v upravičenem srdu zgrozilo, da se v dobi, ko smo okrog in okrog ogroženi in ko bi morali vse sile združiti, da si s slogo in požrtvovalnostjo zgradimo državo vsem viharjem v kljiub in za srečo bodočih pokolenj — da se v tako usodnem času najdejo ljudlie, ki iz ozko srčne in zaslepljene kljubovalnosti skušajo kovati nekakšne »punktacije«. In, drugič, da so še cerkveni knezi začutili potrebo posvariti verni narod pred namišljenim »brezver-stvom« vztrajno napredujoče sokolske armade. Naša mesta, naše občine, vse naše narodne edinice z glas-nimi protesti tolmačijo, da zavedno slovensko ljudstvo najodločneje odlklanja sleherne punktacije in nedopustno napadanje na sokolsko vzgojo. Jasnejše je od belega dne. da Ljubljana ni mogla prekrižati rok. Ljubljana, srce rodu na straži ob meji! Kakor vselej, kadar gre za to, da pokaže svojo čast in svojo moč v jugoslo-venski fronti, se ie Ljubljana tudi tokrat zavedala svoje dolžnosti. Da, to je nocoj biil tabor! Zbor zvestih src, zbor velikega resnega opomina onim. ki se jih tiče: »Mirujte!« Našponosnejisa sokolska trdnjava, ena največjih dvoran v Jugoslaviji ie nocoj sprejela vase toMike tisoče Ljubljančanov, koKkor jih pač more do kraja zajeti. »Daleč je tja doli do Tabora. snega je naletelo na debelo!!« — taka dva jalova izgovora nista mog-Ia zadržati onih zvestih množic, ki so se peš in s tramvajev vsipale na Tabor iz vseh ljubljanskih mestnih okrajev. Kar pa je prišlo Mudi iz bližnje okolice, so si pač lahiko močno utrdili lastno vero z dokazi, kaiko Ljubljana govori m sodi. Bilo je prav presenetljivo, da s« je glavna dvorana napolnila že zgodaj pred pri-četkotn zborovanja. A v vestibul so prihajale še vedno nove skupine. Glava pri glavi, ljudje iz vseh slojev. Ljubljančani, kakor se dan za dmem srečujemo na ulicah, pri trdem delu, v sikrbeh, pa tudi ob takih le prilikah, ko ie treba, da rapre-govorimo skupno, odločno in resno... Le spredaj tik pod odrom je bilo postavljenih pet vrst sedežev in tu je bilo opaziti tudi nekaj dam. 2e se je napolnila tudi zadnja široka galerija — treba ie bik) odipreti stranske prostore. ki so zidaj pozimi pregrajeni. Ko je direktor Jug že otvoril skupščino, so ljudje še in še prihajali in napolnili tudi vse stranske prostore, da je bil pogled po vsem tem grandioznem zboru zares osvajajoč. Borbeno je bilo razipoloženje. V napetem pričakovanju, da čuje tehtna izvajanja govornikov, j« vsa ta ogromna množica jedva tudi čakala priložnosti, da enodušno izrazi svoja pritrievanna in z ostrimi vzkliki da duška svojemu ogorčenju nad puniktaši iti drugimi takimi gospodi. Ob vsaki priliki pa je gromko izražala tudi svojo vdanost našemu vladarju in naši Jugoslaviji, Otvoritev zbora Toplo pozdravljen je predsednik srerfce organizacije JRKD ze Ljubljano g. direktor Anton Jug nekaj minut po 20. uri otvoril ziborovanje. V kratkem pozdravnem nagovoru je jedrnato in glasno tolmačil pomen zbora: »Naša verna iskrenost je v zadnjih dneh planik kvišku, ko so po cerkvah brali pastirski list z izpadom proti Sokolstvu in ko se je razvedelo, da hočejo nekateri prevroči sedanje državnopravno stanje, da stremijo za razkosanjem domovine na več edinic. V 4menu bele Ljubljane smo se strnili v ta z>bor. da povemo: Odločno zavračamo vsako rova rs ko delo proti državi, obenem pa odločno zahtevamo. da se započeto delo za Jugoslavijo ra-daljuje brezkompromisno. Smo za ed;n-stvo naroda i-n za najvišjega predstavnic« naroda in države, kra^n Aleksandra! — Živel kralj! je orilo po dvorani. Takoj nato na je množica nriredi'« ovacije p-vern-u govorniku prof. dr. Pavlu Pestot-niku. Govor dr. Pestotnika Dogodki zadnnh dni vznemirjajo vse nacionalno in državno misleče prebivalstvo naše države, nrav posebno na v slovenskih pokrajinah. Ves svet trpi še sedaj ni težkih gospodarskih i-n moralnih posledicah svetovne vojne, ki so zadel* vse s'oje ;n naravno slabijo narod-no-gospodarsko tudi telo naše držflvp. Iz te*?a p« še n&akor ve nrav:ci už",?0ne«a nekdnnif^n poli-t^nesa vod«tv» SLS. d* sme slabiti tw?o državo v rteni^ ustavnih teme1j:|h in org.n-oi^ciri tudi politično. Ravno v času. ko so zunfl-nii sovražniki našp države nanerli svoje tp^e udarce nn nad^v^vo. 'p ob«»vi1o vodstvi nunkt^-ri^e. v fr.flterih nreVlfrn* t*». tw 'p pred hlartAo^vl inlo. tv» kar je nrvop-<*a!o Tako početje je — najmileje rečeno — onečaščenje prisege in zvestobe in proti temu moramo gias>m» protestirati. Tudi v druguh državah vidimo stranke različnih socialnih, gospodarskih m kuitur-no-političnih vidikov, nobena strauka pa se ne spozabi tako daeč, da bi s svojim stališčem mogla ograia koristi, še manj pa temelje m obsroij u žave. Govornik je omenjal nato pastirsko pismo proti Sokolstvu in očrtdi njegovo ozadje. Nadaljeval je: Kot zvesti državljana Jugoslavije in kot pripadniki čistega Kristovega nauka protestiramo z vso odoenostjo tudi proti ue-čuvenemu postopanju zastopnikov rimske kurije v naši zemlji. V tem je sistem, je premišljen načrt. G. dr. Pestotnik je dalje obravnaval vprašanje odnošajev med cerkvijo in državo ter prikazal načelno in praktično stran tega, skozi vsa stoletja aktualnega prob'cma. Obš umi se je bavil z vatikansko prosvetno politiko in z nastopom naših škofov. Obžaloval i-n obsodil je zlasti to, da se je napad na našo najjačjo nacionalno orgamzn-cijo pojavil ravno v času, ko so sovražniki naše svobode naper ln koncentrični ogenj na našo narodno državo da hi jo oslabili doma in v svetu Nadaljeval ie: Napad na Sokolstvo v zadnjem pastirskem iistu ue bo v naši aaciona.m javnosti nikdar zadostno ožigosan. Sokol ^e po svoji Tyrševi ideologiji vsenairodna organizacija, ka s svojim delom služi povzdigi telesnega in nravnega zdravja v narodu. Sokol je izrazita organizacija za vzgojo ljudstva v nacionalnem in državnem duhu. Tvrš je bil velik duih, znanstvenik in filozof, o katerem pišeta znanost i-n umetnost med brati Čehi z velikim spoštovanjem. Ustanovil je Sokola v času najhujšega zatiranja malih slovanskih narodov v Avstriji in Ogrski Dobro je predvideval, da si mora narpd duhovno in politično svobodo priboriti. V Sokolu naj se osredotočijo vse one telesne iin moralne moči. kii so narodu potrebne za neovirani gospodarski in kulturni napredek Sokolska ideja je zato izrazito nacionalna ideja, sofcotelca organizacija izrazito nacionalna organizacija. Očitki pastirskega iista glede vere in nevere ter morale v zveza s Sokolom so poglavje za sebe. Sokol ne more biti pr ga-ujač za nobeno cerkev, nikogar duševno ne terorizira in dopušča vsakemu članu popolno versko svobodo. Tyrš pravi v enun svojih sokokkih spisov: »Ako si veren kristjan, živi po načelih svoje vere, toda vedno in dosledno udejstvuj vsa verska načela v svoji življenjski praks'.« Vera mora biti za vsakogar, pa naj bo to katolik, pravoslavec ali moham-edan. životvor-na sila, ki sp mora odražati v dejanjih poštenosti, pomirljivosti, strpnosti, dobrote in lepote Zato Sokolstvo odločno odklanja očiteic brezverstva ali celo protiverstva, zlasti pa tud< očitek, da njegovo vzgojno delo mi v skladu z zahtevam.! morale. Govornik je zaključil: Slovenci in vsi dobri Jugosloveni smo pripravljeni storiti svojo dolžnost in braniti državno celoto in razvoj duševnega zedinjenja vseh treh plemen, pravično sorazmernosti gmotnih dobrin, aktivno z drobnim prosvetnim delom po društvih. S predavanji, s knjigami, časopisjem itd. moramo sodelovati vsi in vsepovsod vztrajno in neumorno. Noben dober narodnjzfc in patriot ne sme križem rok gledati napovedane in vsiljene borbe. Bodimo dosledni in neizprofni v vsem. čas teče naglo, popustljivosti more biti konec, skoro bo bila \2. ura! Obsežen je bil govor dr. Pestotnika, a vsebinsko tako poln in poučen, da je marsikatero njegovo razkritje in pojasnilo zgodovinskih dejstev vzbujalo glasne komentarje, rezke vzklike in viharno odobravanje. Govor dr. Cepudra Govor dr. Pavla Pestotn-ika, ki ga objavljamo le v kratkem izvlečku, je bil že vmes večkrat prekinjen iu je ob koncu žel fromovito odobravanje in zahvalo. Vzkli- anje pa je takoj nato prešlo v pozdrav naslednjemu govorniku. podpredsedniku sreske organizacije JRKD dr. Josipu Ce-pudru. Kakor so izjvajanja dr. Pavla Pestotnika temeljito pojasnila vse stanje stvari, tako je govor dr. Cepudra zanosno razpiamenel nacionalno čustvovanje in dal pečat ogorčenju nad protidržavnim in pro-tisokolskim početjem. Govornik je izvajal med drugim: Žalostno, toda resnično je, da smo prišli polnih 14 let po osvobojenju in uedinjeniu tako daleč, da se moramo v svoji lastni državi zbiriti na protestnih zborovanjih m protest rati r>roti lastnim ljudem, bivšim voditeljem navidezno razpuščene politične stranke, ki ie vedno zameiavala vro in cerkev s politiko, se predstavljala kot edina predstavnica Slovenr-ev. pri tem pa izpre-minjala svojo m>elno<=! samo zato. da bi prišla do oblasti in io izrabila za zatiranje vsega, kar se ni hotelo vkloniti njenemu diktatu. V najusodnejših trenutkih naše narional-ne zgodovine so igrali sedanji punktaši in njihovi idejni prednik: ulogo, ki ni hila Slovencem niti v čast. niti v korist. Klečeplazili so predvsem, kar je bilo tujega, boril so se proti vsem idejam in pokretom, ki bi mogli Slovence iztrgati iz ozkega obzorja ter usmeriti naše poglede k višjim in globljim idealom. Že mesece skušajo zunanji sovražniki rušiti ugled naše države in ji škodovati z vse- mi možnimi sredstvi, ker im je močna, edinstvena Jugoslavija ovira za »io&ego njihov.b ciljev. Radi bi razkosali našo državo na majhne, slabotne drobce, potem pa jih zasužnjili drutjega za drugim. Zunanji sovražnik; so se vedno posluževali vtč ali manj namišljenih nasprotstev med posameznimi deli našega naroda ter skušali umetno ustvariti prepad sovraštva med nami in Hrvati na eni ter med Srbi na drugi strani. Dogodki v Liki. bombni atentati na naše žekznice in slični zločinski dogodki so bila sredstva, s katerimi so hoteli zrušiti mir in varnost, ki vlada danes pri nas. Z dostojanstvenim mirom ie naša država zavračala vse te napade in prepričala tudi inozemstvo, da Jugoslavija ne daje povoda za mednarodne zapletljaje. ker nima drugih ciljev, kakor da živi v miru čie to. da so pri nas vod:li borbo za nacionalno ! prebujenje našega plemena n3ši mladi, ki so prihajw-li iz ozračja bratsk"oa nam slovanskega naroda na severu Kdo še danes ne frlcni glave pred požrtvovalnim delom onih. ki so stali pod vodstvom ve'ikegn ■ Masarvka in so b'1" v dneh »robujenja sko-i ro edini, ki jo hoteli žrtvovati vse za svo-' bodo. Sp<.Tnnite se na nedolžen poskus našo šoiso-c stavke ia Gospo i ve to: Alal* je di-lo poštcuih t>rc, ki so takrat nagovarjale navduscau mladino, še manj je Duo orna, ks so titun bila javno staiš oo strani! ia vendar »no vztraja«. V žepih smo skrivali tiskano predlogo cirilice, ki nam je predstavljala svoDodo V nji smo videli Srbijo, v nji smo videli zedinjene Jugoslovene. balkauska vojska! Kdo se ne spominja utripanja ovojega lastnega srca v tistih dnen, ko smo v sladkem pričakovanju stali pred deskami ureuništev in uživali cb zmagah naših bratov, z njim tugovah v trenutkih, ko jim je bojna usoda postala včasi nenaklonjena. Izbruh svetovne vojne! Vztrepetala so na£a srca, odi so se bliskale, — obračun, svoboda, združitev Jugosiovenov. V »Slo-veucu« pa ogenj ia žveplo na izdajice naroda, ki ue ozirajo preko Save in Duoava. To, pnjate^i. je verna slika takratnega razpoložeuja v naših krajih; tu se je i»LS pokazala taka, kot je bila takrat v resnici. Vlak za vlakom odhaja na fronto. Malo izvedo v zaledju o doživljajih tam zunaj, le tu in tam glas o izdajalcih, ki so prešli frouto in se pustili zajeti od sovražn ka. Skrita vera v ^».nago na eni strani, nepozabne denanciacije na drugi strani. Govornik je citiral nato razne odlomke iz »Slovenčevih« člankov in poro&l med svetovne vojno sn zaključil s citatom 12 dr. Koroščevega govora ob g-robu dr. Kreka. Nato je nadaljeval: s Dvignjen na narodne ramena, postaja dT. Korošec naš ljudska tribun, naš vodja, vsi mu sledimo, vsn verujemo vanj, pozabljamo grozote vojske in izdajstva SLS. V znamenju narodnega edinstva j« bil dr. Korošec L 1918 res eden glavnih vodij Slovencev. Ze dve leti kasneje je postavila njegov« stranka geslo avtonomije. Par let nato je proglasil njen tisk narodno edinstvo za .1-dajstvo nad slovenstvom, lu zopet par let kasneje je bila stranka vnovič v vladi, ki je stala na stališču narodnega edinstva. In v icomaj preteklih letih vvd.mo Korosčevo ime pod .zjavami. ki proglašajo narodno va državno edinstvo za smernico vsedržav-ne politike, io 6edaj: separatistične punktacije. Vse to so defjstva, ki se utajiti ne dajo. Kdaj sta torej g. Korošec in njegova stranka govorila resn.00, koaj sta pošteno povedala, kaj mdislita m hočeta? Ali je mogoče, da to trpimo naprej. Zal mi je leta 1918, žal naše odpusti ji vosti, ko smo se vračali s fronte. »Izrezi, kar je bolnega na telesu, da ti ne otruje še ostalega zdravega dela« pravi sveto pismo. In mii? Dovolj je odpuščanja, dovolj pri-zanašanja! Vi vsi, ki ste zvesti svoji državi in narodu, vi, ki hočete edinstveno nerazrušno Jugoslavijo, na plan! Resolucija Vzklikanje in ploskanje po zaključnih besedah dr. Rapeta se je poleglo še le, ko je predsednik direktor Jug začel citati resolucijo naslednje vsebine: I. 1. decembra 1918. smo ae sedinili Slovenci, Srbi in Hrvatje kot deli enotnega naroda v skupno državo pod žezlom dinastije Karagjorgjevlčev. To s tolikimi žrtvami doseženo zedinjenje je za vse Slovence nespremenljivo dejstvo, ker vemo in priznavamo, da ravno za nas Slovence ni življenja izven Jugoslavije, da more le enotna, nedeljena in nedeljiva Jugoslavija nuditi varno streho nam, ki že živimo v svobodni nacionalni državi, upanje na boljšo bodočnost pa vsem oni-m našim bratom, ki ječe pod tujim jarmom. K. Odklanjamo z vso odločnostjo vse poizkuse rušenja te naše države iolslužbenih krogih ponovno poudarjali, da jia preosnovo vlade vsaj pred sestankom državnega zbora ni misiiti, govore v narodno socialističnih krogih, da je prišlo na torkovem sestanku Hitlerja in Hugenberga do dalekosažnega zbližanja za osnovanje »kupne vladne fronte. Kakor znano, so se vršila prizadevanja za obnovo harzburške fronte zelo energično že od sestanka Hitlerja in Papena v Kolnu. Sedaj so dospela do kombinacij, po katerih naj bi prišlo na mesto Sehleieherjeve vlade do vlade harz-burških skupin, v kateri bi bili zastopani tudi nemški naeionalci ter Stahlhelm. dočim bi bivši državni kancelar Papen prevzel zunanje ministrstvo. Tudi Hugenber-gova korespondenca »Schnelldienet« je razširila danes vest, da stopa vprašanje nove vlade čimdalje bolj v ospredje. Na drugi strani zopet zatrjujejo, da je razgovor Papena in Hitlerja potekel tako negativno, da v vladnih krogih, ki so koli. kor toliko naklonjeni Hitlerju, komaj upajo na sporazum. Papen se je ponovno sestal s Hitlerjem oč;vidno v mnenju, da se mu bo po kolnskem razgovoru posrečilo vzpostaviti odnošaje med vlado in narodnimi socialisti, dočim je Hitler pod vtisom volilnega izida v Lippe Detmoldu tako trdno prepričan o bodočih volilih uspehih, da je proti vsakemu popuščanju napram vladi. Gotovo Je, da se za kulisami vrše intrige. katerih namen je doseči padec držav, nega kancelarja Schleicherja. Iz namiga-vanj Huge.nbergovega tiska se more sklepati, da se poskuša vplivati na državnega predsednika Hindenburga, naj državnemu kancelarju Schleicherju odreče pooblastilo za razpust parlamenta, ako bi dobila vlada nezaupnico. Schleicher bi bil tako prisiljen k ostavki in nemški nacionalci upajo, ciR bi prišel potem ponovno na krmilo Papen ki pa bi državnega zbora ne razpustil, tem več ga odgodil za leto dni, kakor želi Hu-genberg, s čemer bi bile narodnim socialistom prihranjene nove volitve. Seveda za sedaj politični krogi še dvomijo, da bi Hin-denburg pristal na te intrige proti Schleicherju. Berlin, 19. januarja AA. Parlamentarni Ipogi sodijo, da bo starostni svet skušal ffreiprečiti prenagljene Oklepe parlamenta tn zato na svoji jutrišnji seji sklenil, naj Hoover in Wasbingtoa, 19. januarjqa. AA. Jutri se sestaneta stari in novi ameriški predsednik, da se pogovorita o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Sestanek se bo VTŠil v glavnem zaradi tega, da Hoover in Roosevelt zavrneta vtis. kakor da ne bi hotela delati skupaj, zaradi česar se Zedinjene države v nobenem važnem vprašanju ne morejo ganiti z mrtve točke. Hoover bo svojemu nasledniku jasno orisal sedanji zunanji politični položaj, posebno na Dabinjem vzhodni, kjer se je položaj zapletel zaradi izglasovanja neodvisnosti Filipinov. Kitajsko-japonski spor je med vprašanji, ki Zedinjene države najbolj vznemirjajo. Ce bodo Japonci nadaljevali prodiranje na jug. bodo namreč interesi Zedi-njenih držav močno ogroženi. Po drugi strani se Hoover boji nove krize 15. junija, ko zapade nov obrok voj-n h dolgov. Tudi zveza med dolgovi in svetovno gospodarsko konferenco se mu zdi toliko važna, da bi hotel izmenjati z Roose-veltom svoje stališče o teh problemih. Pariz, 19. januarja. AA. Newyorški poročevalec lista »Agence Economioue e4 Fv- bi parlament najprej poslušal vladno deklaracijo in šele nato prešel k splošni razpravi in morebitnemu glasovanju o nezaupnici. Vladni krog- opozarjajo, da bo imel državni kancelar vsak hip pri roki sklep predsednika republike o razpustu parlamenta. Cesarska zastava na pruski zbornici Berlin, 19. januarja d. Narodno socialistični predsednik prusRega deželnega zbora, posianec Kerrl, je za včerajšnjo obletnico osnovanja nemške države leta 1871. pustil na poslopju deželnega zbora razobesiti poleg ustavne črno-rdeče-rumene zastave tudi staro cesarsko črno-belo-rdečo zastavo. Otvoril je včerajšnjo sejo tudi s poveličevanjem Hohenzollerncev, ki jih je označil kot nosi tel je misli nemškega zedi-njenja. Socialni demokrati in komunisti so se med njegovim govorom odstranili iz dvorane, ostali poslanci pa so ga poslušali stoje. Po končanem govoru so se socialni demokrati in komunisti vrnili ter so socialni demokrati predlagali, naj se črno-belo-rdeča zastava takoj odstrani in stroške za njeno nabavo plača predsednik Kerrl sam. ker je njihovo pokritje iz državnih sredstev nedopustno. Narodni socialist Kube je ugvarjal temu predlogu, nakar je poslanec Jirgensen zahteval prekinjenje seje in skli-canje senorskega sveta. Za prekinjenje seje so glasovali socialni demokrati, cen-trum, državna stranka in komunisti; ker pa njihovi poslinci niso bili vsi navzoči, je bil predlog odklonjen. Predsednik Kerrl je pripomnil da izobešena cesarska zastava ne bo povzročila pruski deželni blagajni nobenih stroškov. S tem je bila zadeva končana. V republikanskih krogih je seveda povzročila veliko ogorčenje. Domnevajo, da je predsednik Kerrl izvršil to demonstracijo na pobudo nemških nacional-cev. Hindenburgov dvorec v ognju Nendeck, 19. januarja AA. V tukajšnjem dvorcu nemškega državnega predsednika Hindenburga je izbmhn'1 požaT. Ogenj je napravil veliko škodo. Ognjegasci : z bližnje okolice so ogenj naposled pogasili. sporazumna nanciere« piše glede na sestanek, ki se bo jutri vršil med Hoovrom in Roosevekom, d-a bo Roosevelt dobil posebna pooblastila, ker bi hotel, da se začno pogajanja z dolžniškimi državami še pred 4. marcem. Daviš. ki bo prisostvoval razgovoru med obema predsednikoma, zastopa baje stališče, naj bi Amerika uredila vprašanje dolgov najprej z Anglijo, ki naj bi plačala neko pavšalno vsoto. Newyork, 19. januarja. AA »Herald Tribune« poroča, da sta se Roosevelt in Hoover sporazumela v vprašanju vojnh dolgov in da zdaj oba priznavata potrebo čimprejšnje ureditve tega vprašanja z ameriškimi dolžniki. Najprej bodo Zedinjene države uredile in dovolile popuste tistim dolžnikom, ki so 15. decembra plačali svoje zapadile obroke. S tem ravnanjem in s čimprejšnjimi pogajanji se bo po mnenju Roosevelta in Hoovra pospešilo sklicanje svetovne gospodarske konference, kar je v velikem interesu Zedinjenih držav samih. List pristavlja, da bo na podlagi tega Hoover-Rooseveltovega sklepa Velika Britanija zdaj zaprosila Zedinijene države za takojšnja pogajanja. Naš! javnosti Navdušenje, ki je privrelo iz globine src vsega našega naroda. ko se je uresničil nas stoleten sen, da smo Slovenci združeni s svojimi krvnimi brati Srbi in Hrvati pod svobodno streho skupne narodne države, se še ni prav poleglo, ko se ponovno ču-jejo glasovi, da hoče strankarska zagr>ze nost razdeliti brate, ki si prizade\'aio, da v medsebojni ljubezni in popolnem brat skem sporazumu, z vso požrtvovalnost jo dogradijo močno, nedeljivo, nam vsem sveto Jugoslavijo. Zaradi tega obsojamo vojni Jobrovolj-ci, fci smo sodelovali pri osvoboditvi in usnMOvitvi r.ase kraljevine Jugosiavije s svcjo krvjo in s kosimi tisočev naših naj-boljših padlih vojnih tovarišev, z gnusom v srcu takšno početje, ki poskuša omajali ✓ nf.iodu vero v stabilnost naše države m izpodkopavati njene temelje. Zlorabljati io največjo svetinjo našega naroda v dnevni politični borbi katerekoli p;.lrvc.r:a 'azvor med brati v času. ko mora uiti nam vsem skupna. in najvažnejša naloga čim najhitreje ozdraviti težke gospodar ske rane, na katerih krvavi ves naš nurod Samo z vzajemnim ustvarjajoči m delom na ozdravljenju in zboljšanju gospodarskega m socialnega stanja moramo računati, da pridemo čim preje do blagostanja, 'ci ga tako željno pričakuje naš toliko prsisknše-ni rartiG Slovenci l Samo složni in edini s svojimi bi aH Srbi in Hr\'ati bomo v stanju ohraniti in okrepiti svojo .iržavno samostojnost v močni in nedeljivi kraljevin lugoslav-ji Nesložni in razcepljeni pa bi ptstau zopet podlaga tujčevi peti. Živela edina in nedeljiva kraljevina Ju-g oslavi ja! Živel njen ush'aritelj Nj. Vel. kralj Aleksander L Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Protestni shod beograjskih Slovencev Beograd, 19. jan. Punktacije dr. Korošca in pastirski list katoliških škofov so izzvali tudi med beograjskimi Slovenci veliko vznemirjenje in ostre obsodbe. Da dajo duška svojemu nezadovoljstvu ter da znova afirmirajo svojo jugoslovensko orientacijo, se bodo zbrali v nedeljo dne 22. t m. dopoldne ob 10.30 v dvorani »Saveza činovničkih nabavljačkih zadruga« v Poincarejevi ulici, kjer se bo vršil velik protestni shod. Na shodu bo nastopilo več govornikov, med njimi tudi odvetnik dr. Olip in g Milan Gorišek. Sodeč po razpoloženju v krogih beograjskih Slovencev, se bo shod spremenil v veliko manifestacijo za nedeljivo državo in njenega kralja. Bogojavljenje v Beogradu Beograd, 19. jan p. Danes so v Beogradu praznovali pravoslavni praznik bogojav-Ijenja. Dopoldne ob 8.30 je bila služba božja v saborr.; cerkvi, ki jo je imel patrijarh Varnava ob asi-s-tenci dveh episkopov in mnogoštevilne duhovščine. K službi božji se je zbrala velika množica ljudi, ki je krenila ob 10. v procesiji na breg Save. Na čelu procesije je korakal visoki kler s pa-trijarhom Varnavo, mnogoštevilni generali in načelnik komande Beograda, armiiski general Tomič, zastopnik ministia pravde načelnik Petrovič, veliko število visokih uradnikov, predstavniki občine in drugi. Ob poti so bile postavljene vojaške čete. ki so izkazale potrebno čast. Z brega Save je vrgel patrijarh Varnava v vodo križ, za katerim so skočili v Savo štirje mladeniči in ga izvlekli na kopno. V tem času je bilo oddanih z beograjske utrdbe več topovskih strelov. Rojstni dan kraljeviča Tomistava Beograd, 19. januarja A A. Za rojstni dan kraljeviča Tomislava se je danes v dvornem hramu vršila služba božja z biago-darjenjem. Udeležili so se je Nj. Vel. kralj in kralj ca, prestolonaslednik Peter, kraljevič Tomislav. knez Pavle, kneginja Olga in knez Aleksander. Potres v južni Srbiji Beograd, 19. jan. r. Včeraj zjutraj ob 3.35.37 so potresomeri na Tašmajdanu zabeležili potres v daljavi 115 km od Beograda Potre* se je občutil najbolj v žički pokrajini. Kakor poročajo iz Čačka. so tamkaj popokali zidovi mnogih slabej.ših zgradb V strahu, da ne bi prišlo do hujšega, so nekateri ljudje zapustili svoja stanovanja Tudi kmetje iz okoliških vasi, zlasti pa iz Dragačeva so pripovedovali o močnem potresu^ Kakor javljajo iz Guče, Preljine in Gor. Milanovca, so tudi tamkaj občutili razmeroma mo5an potres, ki pa ni povzročil nobene škode. Dr. Beneš o po!omu revizionizma Praga, 19. jan. č. Zunanji minister dr. Beneš je snoči na zborovanju češkoslovaške narodne socialistične stranke napovedal, da bo leto 1933. dopolnilo razvoj revizionizma ter obenem prineslo njegov razpad. To bo odgovor na revizionistične težnje nekaterih političnih elementov, kakor ga zahteva pravica. Niz evropskih držav bo prisiljen, da se postavi proti takemu stalnemu igračkanju z ognjem Prišel bo čas, da se da cevizionist:čnemu mišljenju jasen in glasen odgovor. Posledica bo nedvomno ta, da bo morala priti vsa evropska politika do spoznanja, da je potreben preoDrat baš v revizionističnem taboru. M.i se ne strašimo revizionističnega pokreta, je zaključil dr. Beneš. toda v letošnjem letu bomo še voe bolj odločno nastopili proti njemu, nego dosedaj. Odhod dr. Beneša v Ženevo Praga, 19. januarja g. Zunanji mhrster dr. Beneš je danes odpotoval v ženevo, kjer se bo udeležil dela raaoTOžitvene konference. Ženeva, 19. januarja, d. Gospodarski odbor itrokovntjakov za pripravo svetovne gospodarske konference je izdelal za zaključno poročilo komentar o gospodarskih vprašanjih, ki naj bi se obravnavala na londonski konferenci. Komentar vsebuje podroben program, ki se deli v tn poglavja, in sicer o trgovinskih ovirah, o mednarodnem pravu in trgovinski politiki ter o organizaciji produkcije in izmenjave blaga. V prvem poglavju ugotavlja, da predstavlja odstranitev raznih omejitev mednarodne izmenjave blaga, bodisi kontingenti-rania, uvoznih prepovedi ali deviznih omejitev, najnujnejše vprašanje, ki ga ima sploh rešiti svetovna gospodarska konferenca, ako hoče doseči Dovratek normalnih razmer v svetovno gospodarstvo. Kjer bi odstranitev teh ovir ne bila mogoča brez nadaljnjega, bi se morali zvesti prehodni ukrepi, ki nai bi čimprej omogočili nekdanjo svobodno trgovino. K enakemu presojanja dosedanje carinske in trgovinske politke prihajalo strokovnjaki tudi v drugem poglavju, v katerem prav tako predlagajo, kakor je že jto-rila svetovna gospodarska konferenca leta 1927, uporabo liberalnejših metod v carinski politiki in pri sklepanju trgovinskih pogodb. Tudi tu se poudarja teza. da se more zbolijšanše svetovnega gospodarskega položaja le tedaj doseči, če se državam dolžnicam omogoči odplačati dolgove z blagom in delom in če uravnajo upniške države svoio politiko v skladu s tem. Zmanjšanje v neizmernost povišanih carinskih postavk naj bi se po mnenju strokovnjakov izvršijo postopno. Strokovnjaki predSagajo porovno, kar se je ponesrečilo že 1, 1928 in 19922. namreč zaključitev carinskega premirja. Zmanjšanje carin se more po tem komentarju izvršiti na štiri načine, in sicer splošno, z večstranskimi dogovori med državami, z dvostranskimi pogodbami aH pa z avto- 2eneva, 19. j ar. AA. Rezultat včerajšnje dolge seje odbora devetnajstorice o man-džurskem sporu je bil ta, da bo odbor storil še nekaj spravnih poizkusov. Odbor je razpravljal včeraj o izpreminjevalnih predlogih japonske vlade, ki je izjavila, da od-borove resolucije, sklenjene decembra me-scca, ne more sprejeti v sedanji obliki. Japonski izpreminjevalni predlogi se namreč v nekaterih bistvenih točkah oddaljuje, jo od odborove rosolucije. Odbor je včeraj razpravljal predvsem o japonskih ugovorih proti sodelovanju zastopnikov Zedinjenih držav in Sovjetske Rusije v predlaganem spravnem odboru, češ da ti dve državi nista članici Društva narodov. Na eni strani so priznavali tehtnost tega argumenta, na drugi strani pa je bilo tudi to očitno, da je prisotnost zastopnikov teh dveh držav v spravnem odboru priporočljiva že zato, ker bo v tem primeru spravna rešitev naletela na splošno odobravanje. Odbor je končno pooblastil predsednika Hymanea in general- Pariz, 19 jan i. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Pierre Got je včeraj na seji zborničnega zunanjega-političnega odbora poročal o mednarodnem incidentu, zaradi orožja, ki so ga nameravali vtihotapiti iz Italije preko Avstrije ▼ Madžarsko Izjavil je, da je francoski poslanik na Dunaju interveniral pri zveznemu kance-larju dr. Dollfussu ter mu dejal, da pomeni tihotapstvo orožja kršitev določb senžer-menske pogodbe. Naglasil je, da Francija ne želi ponovitve takih primerov. Dr. Doll-fuss je priznal, da so nameravali prepeljati preko Avstrije 47 vagonov orožja za neko drugo državo. V ostalem bodo zastopniki Male antante zaradi te afere nastopili Zanimiv profesorski spor pred sodiščem Beograd, 19. januarja. Pred okrožnim sodiščem sta se znašla profesor gozdarske fakultete beograjske univerze dr. Peter Gjorgjevič in njegov asistent dr. Rok Vukovič kot nasprotnika v zamotani pravdi, ki se je začela leta 1931., ko je prof. dr Gjorgjevič izdal učno knjigo o anatomski zgradbi lesa in je asistent dr. Vukovič o tem delu napisal ostro kritiko v »Šumarskem listu«. Svoje vzroke pa ima ta pravda tudi še v prejšnjih osebnih in znanstvenih sporih med vseučiliškim profesorjem in njegovim asistentom Dr. Vukovič je v svoji kritiki navedel, da je prof. dr. Gjorgjevič velik del svoje razprave prepisal iz raznih tujih revij, vse prav slabo obdelal, najslabše pa dodal iz svojega. Profesor dr. Gjorgjevič je označil tako kritiko za obrekovanje ter za plod osebne mržnje. ker si asistent dr. Vukovič dornišliuje da on ovira njegovo napredovanje Posledica tega je bila ta, da sta nasprotnika drug drugega tožila zaradi razžaljen ja časti. Pozneje je dr. Vukovič svojo porazno kritiko profesorjeve razprave izdal v brošuri, z brošuro je napadel tudi profesor svojega asistenta »n tako so se tožbe zaradi tiskovnega razžalje-nja časti pomnožile. Na razpravi sta oba navajala to. kar sta že napisala v svojih brošurah in je bilo posebno zanimivo, kako sta večkrat menjavala svoja mesta na klopi za obtožence, oziroma na stolu, ki je na razpolago toži-telju. V tej profesorski pravdi je namreč ena tožba tako zavozlana z drugo, da n< nomnim znižanjem carin- Pri tem ugotavljajo glede na vprašanje klavzule o največjih ugodnost;h. da ima v normalnih časih ohraniti neomeieno veljavo, da pa naj se doseže sporazum o potrebnih trajnih ali pa prehodnih izjemah, kakor so bile predlagane n. pr. tudi na konferenci v Stresi. Glede na org?n!zacijo produkčje priporočalo strokovnjaki na gotovih oo<3.roči:h skupno akcijo vlad. vendar pa se mora osnovanje me-dnarodn:h kartelov prepustiti prizadetim vladam Končno poudarja poročilo potrebo enotne akcije na gospodarskem, socalnem in finančnem področju, ker ie ravno pomanjkanje take enotnosti eden izmed glavnih vzrokov vedno slabših gospodarskih razmer. Sedai bodo morale izpregovoriti posamezne vlade na svetovni gospodarski konferenci. Finančni odsek odbora strokovnjakov je sklenil, naj se na dnevni red svetovne gospodarske konference v Londonu postavijo med drugim tudi naslednja vprašanja: povratek k mednarodni zlati veljavi, funkcioniranje zlate veljave, vprašanja valutnih rezerv, sodelovanje centralnih bank v kreditni politiki, vprašanje srebra, nesorazmerje med cenami in stroški, odprava deviznih omejitev in ureditev kratkoročnih ;n dolgoročnih dolgov. Pripravljalni ocfbor za svetovno gospodarsko konferenco je imd nocoj plenarno sejo. da končno odobri splošno poročilo, ki sta ga izdelala gospodarski in denarstveni pododbor. Uradni komunike o zasedanjn pripravljalnega odbora bo še nocoj objavljen. Uvod k poročilu pravi o vojnih dolgovih: Izvedenci trdno upaio. da bodo prizadete vlade vse storile, da se to vprašanje uredi, zakaj medvladni dolgovi tvorijo nepremagljivo oviro za gospodarsko in denarno obnovo sveta in za vzaiemrno sodelovanje med narodi. nega tajnika Društva narodov Drummoa-da naj stopita v stike z japonsko delegar cijo in skušata z njo odstraniti to zapreko tako, da bi japonska delegacija v tem primeru pristala na resolucijo, kakor jo je odbor sestavil decembra meseca. Razprava se je zaradi tega odgodila do petka popoldne. Dotlej pričakuje odbor, da bo japonska delegacija odgovorila Japonska delegacija resno računa s tem, da bo moral odbor devetnajstorice opustiti svoje prizadevanje za dos<*go SDrave med sprtima strankama in se zateči k četrtemu odstavku ČL 15 Delegacija Japonske bi nato ostala še nekaj dni v Ženevi, da bi mogla zasledovati kot opazovateljica razvoj stvari in doznati poročilo, ki naj bi se izročilo skupščini šele potem bi zapustila Ženevo in vsaj začasno nehala, sodelovati z Društvom narodov. Japonski odhod p* ne bi bil dokončen, temveč bi Japonci zavzeli približno enako stališče, kakršno j« zavzemala Argetina več let. pred Društvom narodov r Žene*!. Socialistični list >Populaire< poroča, d« je uradna preiskava ugotovila, da je italijanski polkovnik Giuseppe Corteze s pomočjo ravnatelja hirtenberške tvornica orožja Mandla poslal zaloge orožja v skupni količini 47 vagonov s 65.000 puškami in 200 strojnicami iz Verone v Hirtenberg. Cot je izjavil, da imaio oni, ki so glasovali za posojilo Avstriji, tudi dolžnost pazitS na to, da Avstrija ne bo sokriva pri fašističnih mahinacijah. To tihotapstvo orožja pomeni brez dvom? kršitev mirovne pogodbe. Francoski poslanik na Dunaju je dobil najstrožje naročilo, naj stori vse, da »« v bodoče preprečijo taki škandali. mogoče odpraviti najprej enega kot toži-telja, drugega pa kot obtoženca. Dr. Vukovič je dejal, da bi moral smatrati sebe za »defetista svoje vesti«, če ne bi bU z vsemi sredstvi nastopil proti ignoranci. ki jo profesor vsiljuje kot učno knjigo svojim dijakom. Zahteval je, naj se strokovnjaki izjavijo o delu profesorja Gjorgjeviča in vsa razprava naj ima ta namen, da se ugotovi, kdo od njih dveh vleče od države plačo za delo brez vsake koristi. Zaradi zaslišanja strokovnjakov je bila burna razprava naposled le preložena. Veftk požar v Rotterdanra Rotterdam, 19. januarja AA. V starem delu mesta je nastal silen požar, ki je povzročil za milijon goldinarjev škode. Vremenska imnoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, padavine, večinoma sneg. temperature spočetka zmerne, pozneje višje — Situacija včerajšnjega dne: Področje nizkega pritiska se je razširilo na ves kontinent-Ciklon se je ojačil in je pričel prodirati proti vzhodu ter je povzročil poslabšanje vremena in močne padavine, zlasti na za-padu. kjeT snfži in v Primorju. kjer večinoma dežuje. V vsei državi eo narasle temp«^-rature. Pritisk je padel za 0.1 do 3 etopinie, najbolj v centralnih krajih, najmanj na se-verozapadu. Temperature so padle lokalno le v gornjem in srednjem Primorju za 1 do 2 stopinji, drugod so narasle za 1 do 7 stopinj, naiboli v centralnih krajih. Dunajska vremenska napoved sa petek: Snežilo bo dalje. Roosevelt želi, da se prično pogajanja za ureditev vojnih dolgov še pred njegovim odstopom Zadnji spravni poizkusi v Ženevi V pričakovanju odgovora japonske delegacije na najnovejše predloge odbora devetnajstorice Francija in oboroževanje Madžarske Izjava francoskega državnega podtajnifoa Cota o tihotapstvu orožja na Madžarsko Maši kraji Delo nove občinske uprave v Trbovljah Trbovlje, 19. januarja. Noto imenovani občinski odbor v Trbovljah je imel v sredo svojo prvo sejo. Zupan Vodušek, je toplo pozdravil nove svetovalce in odbornike ter izrekel zahvalo razrešenim odbornikom. Pozival je novi občinski odbor k složnemu sodelovanju, ker le tako bo mogoče rešiti vse gospodarske in socialne zadeve velike industrijske občine Poročal je, da so javili odborniki iz vrst bivše socialistične stranke, da ne sprejmejo mandatov, kar posebno obžaluje glede gg. Klenovška in Malovrha, ki sta mu bila vedno dobra sodelavca. Trboveljsko občino čakajo hudi časi. kar je pokazala anketa pri zbornici za TOI, na kateri je zastopal trboveljsko občino gospod Pavlin. Občina je napravila vse, da je ria merodajnih mestih pojasnila težke prilike v Trbovljah, ki se dajo rešiti edino na ta način da bo država dobavljala za svoje železnice več premoga iz naših revirjev. V tem smislu je sestavljena tudi spomenica, ki jo bo županstvo izročilo me-rodajnim čin;teljem Kako hudo je zajela kriza v Trbovljah že vse sloje, je razvidno iz tega, da že obrtniki prosijo podpore. Gospod Sušnik je v lepem, patriotizma polnem govoru omenil razdiralno m nepa-triotično delo dr. Korošca in njegovih po-magačev, ki hočejo nekaj, kar bi pomenilo propast Slovencev. Ves občinski odbor je enodušno in ogorčeno obsodil tako delovanje dr. Korošca in izrekel Nj. Vel. kralju Aleksandru neomajno vdanost in zvestobo. Prečitana je bila obširna resolucija, ki so jo podpisali vsi navzoči odborniki. G. Pavlin je poročal v imenu upravnega odbora o sklepih, ki jih je ta napravil in izvršil v času od zadnje seje. Vsi sklepi so bili soglasno odobreni. — O prestilizaciji čl. 17. je poročal g. Pleskovič. Njegov predlog je bil sprejet soglasno. V šolske odbore strokovnih šol je imenoval g. župan predsednike, in sicer: za oboo obrtno šolo na Vodi g. Bergerja Ivana, za trgovko gremijalno šolo g. Pavlina, za občo obrtno šolo v Hrastniku g. Ferda Roša. O zadevi občinskega živinozdravnika je poročal gospod Berger. Soglasen sklep je bil, da. se plača zavarovalnina za občinskega živinozdravnika g Deva pri pokojninskem zavodu za vsa leta. . O pregrupaciji občin je poročal rudniški d rektor °g. inž Loskot, ki je predložil tudi zadevne skice. Vnela se je daljša debata, končni sklep pa je, da se ugotovi najprvo šolski okoliš, katere hiše iz dolskega šolskega okolica bi bile prešolane v hrastni-ški "šolski okoliš in potem naj bi se krila poFtična občina s eolsko. Sicer pa o tem ne bo odločala občina, temveč drugi čffii-telji Med tem je prišel sreski podnačelmk g. Svetina, ki je zaobljubil vse odbornike. V lepem govoru je podal nekaj smernic za delovanje novega občinskega odbora v gospodarskem in socialnem pogledu. S trikratnim »živio« vladarju je bila zaobljuba zaključena. G. Pavlin je poročal o prevzemu Kirch-schlagerjevega mostu čez Savo. Njegov predlog je "bil soglasno sprejet. Zadeve občinskih uslužbencev bile izročene personalnemu odseku. Izvršile so se volitve v krajevne šolske odbore in razne odseke. Prošnja Nikole Trsiča za prenos koncesije se reši. ko se ugotovi dejanski položaj. Vodovod v Prapretnem se prične graditi letošnjo pomlad. Glede izolirnice v Hrastniku se naprosi dolska občina, da spreje ma začasno bolnike iz Hrastnika, dokler se ne zgradi tudi tam nova izolirnica. _ V Hrastniku zaplenjeno vino izlicitira občina za občinske reveže. G. Struc želi, da bi se pri gradnji vodovoda v Prapretnem delavstvo plačevalo tako, kakor plačuje rudnik. Pešpot iz Studencev do Logarja se bo postavila v uporabno stanje. man, se bosta 9 potrdili občine, sreskega načelstva in prehranjevalnega odbora v prihodnjih dneh zglasila tudi v Ljubljani, da bi nabrala nekaj podpor za mnogoštevilne reveže zagorske občine. Kolo jugosiovenskih sester, ki pod predsedstvom ge. Birollove že več let požrtvovalno skrbi za reveže ter vzdržuje tudi kuhinjo za revne otroke, je priredilo v nedeljo v dobrodelne namene koncert, pri katerem so sodelovali rudniška godba in pevsko društvo »Loški glas« pod odličnim vodstvom g. Godme in učiteljice gdč. Kneiss-love. Prireditev je prav dobro uspela, bila je tudi primerno obiskana, manjkali pa so nekateri, ki se ne bi smeli ob takih prilikah izkazovati s svoio odsotnostjo in brezbrižnostjo. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za brezposelne v zagorski občini Zagorje, 18. januarja Prehranjevalni odbor, ki skrbi za brezposelne in njihove družine, je v velikih zadregah, ker mu bodo kmalu pošla denarna sredstva m od raznih oseb, podjetij in organizacij nabrani darovi. Nove podpore so obljubile občine Ržiše Trojane in Št. Lam-bert, in sicer prva 7000. ostali dve pa vsaka po 1500 Din Zaradi vedno večjega števila podpore potrebnih revežev pa bodo kmalu izčrpani tudi ti zneski. Brezposelni so sklenili. da bodo sami začeli zbirati podpore za svoje tovariše. Člana prehranjevalnega odbora brezposelna rudarja Zupan in Gold- ))Evropski(( prvenstveni turnir Ljubljana, 19. januarja. Prerokovanje se je izpolnilo: gospod profesor — naš 11. apostol — je našel nazaj v šahovsko »štalico« in se v resnici z vso energijo vestnega zamudnika lotil težavnega — otepanja nadležnih šahovskih bren-cljev. Že s prvim simultanskim zamahom se jih je nekaj opoteklo, dokler ni popolnoma utihnilo njihovo res že presedajoče brenčanje... Toda med napadalci je gospod prosesor prezrl sršena in preden se je zavedel, ga je vščipnila razdražena živalca pod pazduho, da se mu je za hip povesil zmagoslavno zavihteni laket... Naslednji dan se je pripravil gospod profesor k ponovnemu zamahu. Za vsak slučaj se je oborožil z jeklenim oklepom in glej _ topot se je zgrudil tudi sršen, strt tako- rekoč od lastnega preiniciativnega — pika. Gospod profesor je tako v borih dveh dneh pospravil iz 16 partij — reci in piši celih 14 točk, kar je vsekakor za turnirje z značajem »evropskega« prvenstva —■ uva-ževanja vreden rekord. In obenem je bi I naš zamudnik eden med prvimi, ki so že odigrali vse turnirske partije. Placement na turnirju je seveda poglavje zase. Ker je favorit, ki je imel najlepše izglede za zadnje mesto, zaradi »migrene« izostal, a se je v osebi gospoda »maestra« takoj našel namestnik, (četudi ne docela enakovreden), stoji zdaj dejansko turnir-ski odbor pred kočljivim vprašanjem, komu izmed obeh nadebudnih vitezov je prav za prav izkazati iskrenejšo čast navideznega sožalja, ki pa je v bistvu le škodoželjna radost... Smatram, da bi bilo v izogib eventuelnih sporov obeh tekmecev umestno uprizoriti za važno definitivno zadnje mesto med obema kandidatoma ožji šahovski mateh. To ie tembolj pametno in spodobno, ker se tako nudi kavalirsko prilika vsakemu, da si pribori zadnje mesto, ako si že utvarja, da ga zasluži. Manj kočljiva, četudi zamotana, je zade- • • __i. 2 7 ! n m« «« lU na 4- rt Ir /\ O ljudje jeziku m predmet splošne pozornost!? In naposled — še v novine lahko pride tvoje ime! Pa te vsak paglavec na cesti pozna in se po tihem hohoče za teboj: »Viš ga — ta je pa prvak šahistov!...« Dokler so šahovski pojmi pn nas še tolikanj primitiv-no-zamotani, se ti nehote dozdeva, da s pojmom »šahist« označujejo ljudje nekoga, ki ni tak, kakor bi moral biti... In potem še — nežni spol... Za avtograme te ja-mejo nadlegovati in — ako si oženjen, imaš dvojen križ. Z njimi in — doma... Toda to ne spada sem. Največ točk ima sicer trenutno naš gospod profesor-simultant (18 in pol). Tcda on je že odigral vseh 22 partij. Tik za petami pa mu sledita »sršen« s 16 in pol točkami in 4 neodigranimi partijami ter »gospodin Franjo« s 13 in pol točkami in 6 visečimi partijami. Samo stvar usmiljenja in pietete obeh slednjeimenovanih je, ako bosta uslužno hotela pomagati gospodu profesorju s tmjevega prestola. Svetujem gospodu profesorju, naj z njima govori. Gotovo mu ne bosta stavila pretiranih zahtev. ... S:cer pa — v kratkem bo zanirmvi turnir zaključen. Šahovski »stric« gospod Tonejc je že pripravil za zadnjega zmagovalca in prve tri mučenike prav' prijetna presenečenja v obliki dičnih nagrad, ki bodo nudile za prestana razočaranja poslednjih vročih dni zares izdaleka odtehtajoč ekvivalent. In tako nikomur ne bo žal za urice, ki jih je v strahu in trepetu zapravil ob kavarniški mizi šahovske »Evrope«. Mirko Kragelj. Kterskem nasipu. Vse kaže, da kmalu ne več zadostoval stalni kader. V tem pričakovanju so se že razgibali gostje mestne ogrejevalnice za kasarno Kralja Petra in pritisnili na mestni socialni urad, kjer je g. Juvan razdelil že okrog 150 delavcem nakaznice za kidanje snega. Sneži po vsej dravski banovini, a zaenkrat še ni poročil o kakih posebnih prometnih motnjah Barometer se drži na 760, temperatura pa je okrog ničle kar znosna. Tudi iz drugih krajev države poročajo, da vzdržno sneži. Na Tisi so se že v torek proti večeru pojavile velike ledene plošče. Ves tok Tise je močno pod normalo. kar še bolj pospešuje tvorbo ledu. Tudi na Dunavu se dela led od Novega Sada naprej v nevarnem obsegu. Najprej se je voda zledenila po kanalih. Pri Zemunu je Du-nav v svojem glavnem toku do polovice pokrit z debelimi ledenimi ploščami in se zaradi tega vrši rečni promet za potnike samo po dnevi. Dunavski kanal ob zemun-skem kolodvoru je ves pokrit s ledenimi masami. Ker Dunav v svojem toku od Budimpešte naprej stalno pada, je naravno, da površina ledeni v nizki temperaturi od —3 do —5, ki se vrsti že več dni. Tudi Sava je do Mitrovice precej nizka, dočim prot5 Beogradu malo porašča. a je pri tem še vedno nevarnost, da se bodo tudi na njeni površini napravile velike ledene plošče. Drava je na vsem svojem toku precej pod normalo. pri Terezinem poliu pa celo za preko 1 m. Grenčica HunyadJ Janos je najzanesljivejše ln najidealnejše odvajalno sredstvo. Sneži, sneži... Ljubljana, 19. januarja. Resnično, zima in gosposka kar nič ne prizaneseta. Sneg se je letos dolgo obotavljal, ali zdaj ga imamo dosti in utegne ga biti' še mnogo več. Sneži že dva dni z nočjo vred neprestano. Naletavajo drobni gosti kosmi, sneg je nekam masten, a ker je padel na suho. se drži. Bela odeja je sinoči narasla v Ljubljan; in okolici ped visoko, marsikod drugod po dravski banovini pa še debeleje. A ker sneži neprestano, lahko pričakujemo, da bodo poljane dobile tako toplo odejo, kakor jo naš kmetovalec želi, smučarji pa toliko bele opojnosti, da se bodo lahko poljubno prekopicavali vse tia do velike noči. Ljubljana je v snegu kar prelestna, zlasti ob večerih. Čez dan pa navzlic zdržne-mu snežnemu naletavanju vseokrog mesta burno polje sportska kri. Zlasti mnogo je žive zimske radosti na bregu poleg Ceki-novega gradu, kjer vse inrgoli med seboj, smučarji in sankači, počenši od najmlajših do prav solidnih starejših kalibrov. Približno enaka je simpatična slika na Golovcu in neštetih obronkih drugih okolišk h hri bov. Poglejte, v dobrih starih časih s snegom ni bflo kaj početi: kakor ga je Bog dal, tako ga je tudi vzel. Dandanes pa je njim in na njem toliko opravka! 2e prav da se ga veselijo športniki in mladina in kmetovalci in drvarji. Ali še posebno hvaležni bi mu radi bili brezposelni. Davi so ulice nudile zimsko id lo prijetno zasanjanega mesta. Kmalu pa so mestne pristave pnvozili na ceste in ulice številni vozovi, ki so jih obkoljevali možje z lopatami. Pričelo se je vneto kidanje, glavnem z najbolj prometnih ulic sredi mesta. Zaposlen je bil stalni kader mestnih delavcev, po številu okrog 240, dočim je HOTEL »ASTORIA" ZAGREB, Petrinjsfea Najmodernejši hotel Zagreba, Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 _ HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35. Zijamčono iwte »ot>* po -25—35 Dm. PrwvMtn® »o-mafts kubitii«. Ltbraai n»ra,vna »in*. Velik io rrt. Pri t>i-p'a.nju preko Ž4 ur lo % po*««*. — Pn-poroč« m iaatznk D J URO PAJ1C._ 260/» HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČIČEVEM TRGU Telefon v sobah ln ves ostali komfort. — Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. ZMERNE CENE. 219 va s prvimi mesti. Zanje se nihče tako sr- sneg odvažalo 28 parov konj. Sneg kajpak borito ne peha. Kdo bo vedno ljudem v odpravljajo v Ljubljanico, največ ob Sent- - •.. ... t -V . V" • • V'.' - .,'.{■ Policija lovi opasne tržaške svedrovce Ljubljana. 19. januarja. V Ljubljani so se zadnja leta ponavljali razni drzni vlomi v gotovem razdobju in se je znašla policija marsikdaj v silni zadregi. ko je zmanjkala za vlomilci vsakršna sled. Izvršenih je bilo v mestu več drznih vlomilskih podvigov v blagajne raznih uradov ali v blagajne tvrdk, kjer so pač svedrovci vohali izdaten plen. Če pa je plen v mestu izostal, ali vsaj ni bil dobljen v taki men, kakor so ga vlomilci pričakovali, so brez odloga prenesli svojo delavnost na deželo, kjer so vlamljali najraje v poštne urade, v župnišča, v blagajne podeželskih hranilnic, pa tudi v blagajne posameznih podjetnikov. Varnostna oblastva so imela le v posameznih primerih uspehe, v pretežni meri pa so zločinci brez sledu izginili in — se spet povrnili po gotovem času. Kar je policija prijela teh zločincev, so le redko domačini. Vsaka, tudi še tako neznatna sled, je kazala da prihajajo najdrznejši svedrovci v Ljubljano in na naše podeželje izza meje, iz Trsta. Po uspelih vlomih so se tudi tja spet vračali. Še nedavno je bilo v Ljubljani spet izvršenih več izredno drznih in spretno zasnovanih vlomov in so storilci odnesli do-kajšen plen v gotovini. Varnostna oblastva so se zelo trudila, da dobijo nevarne zmikavte v pest Šele v poslednjih dneh so razvozlali vozelj in je pričakovati, da bo v nekaj dneh za zapahom vsa predrzna vlomilska družba, ki je tako dolgo časa ogražala imetje naših ljudi in ga odnašala in uživala za mejo. Tragedija matere in sina Zagreb, 19. januarja. V Tuškanovi ulici je mlada žena, zapuščena od moža, ki ga je ljubila, šla v smrt, zastrupila pa je tudi svojega 8 letnega sina, da bi ga obvarovala pred težavami življenja, ki so njo uničile. Obupanka je 31 letna nakatarica Hcla Trebovčeva. doma iz Črne pri Prevaljah. HeLa je bila vdova že PRAVI GENTLEMAN uporablja pri umivanju samo Lavender Soap Paracelsus, odlično milo s karakteristično fino dišavo, ki se dobro peni in varuje kožo. Pri britju pa uporablja samo Paracelsus milo za britje, v obliki valjarja (Shaving Stick). To je najblaž^e antiseptično milo, ki omeača brado in prepreči vse kožne infekcije. Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, ki Je izvrstne kvalitete. SIT PREMIERA!! Mosaraentalno filmsko veledelo! PREMIERA!! V glavnih vlogah tega senzacionalnega filmskega veledela HANS ALBERS Sybila Schmitz. Peter Lorre, Paul Hartmann, H. Speelma-nus Umetni otoki sredi Oceanov tvorijo oporišče za preko-morski letalski promet! Triumf tehnike in človeške genijalnosti! odgovarja .. »Elitni kino Matica" Telefonska naročila 2124 6 Senzacija našega veka — hrepenenje današnjega človeštva — sen našega stoletja! Vsled ogromne dolžine filma predstave danes ob 4., 7« In 9*15 uri zv. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure!! Vsled velikanskega zanimanja preskrbite si vstopnice v predprodaji!! ••-.•••.-•. »>*• -i. nekaj let, po smrti svojega moža pa se je spoznala z nekim obrtniškim pomočnikom, ki pa jo je nedavno zapustil iz neznanih vzrokov Včeraj zjutraj so na vse zgodaj njeni sosedje slišali jok in klice malega Ernesta, sina Hele Trebovčeve. V stanovanju so našli njegovo mater že mrtvo, deček pa je bii tudi napol v nezavesti in so člani policijske komisije takoj ugotovili, da je nesrečna mati podlegla strupu —-očetovi kislini, katero pa je dala k sreči v mali količini piti pred svojo smrtjo tudi svojemu sinu. Vso tragedijo so pojasnila na mizi ležeča pisma nesrečne žene in pa otrokovo pripovedovanje Nesrečna mati je že pred dnevi sklenila končati svoje življenje in njen sin pripoveduje, da je vsak dan^ jokala. Usodnega večera je pripravila neko pijačo in nagovorila otroka, da je od nje nekaj popil. Vse ostalo je izpila mati na dušek in precej časa sta morala mati in sin ležati v nezavesti Proti jutru pa je otrok odprl sobna vrata in začel klicati na pomoč. Iz pisem, ki jih je nesrečnica pustila na mizi. je razvidno, da je šla v smrt tudi zaradi težkega življenja. Eno pismo je pisala svojemu prijatelju, ki jo je zapustil, ter ga prosila, naj skrbi, da bo pokopana skupaj s sinom. Pismu je priložila tudi svoje prihranke, nekaj preko 800 Din za pogrebne stroške. Drugo pismo, v katerem se poslavlja od staršev in sorodnikov, pa nosi naslov: Barbara Vačovnik, Črna pri Prevaljah. Iz lanske policijske kronike Beograda Iz statistike kriminalnega oddelka beograjske policije posnemamo naslednje podatke: Samomorov je bilo 67, samomorilnih poskusov pa 139 in si je tako vsak 1152. Beograjčan hotel vzeti življenje. Med samomorilci in samomorilnimi kandidati jo blizu 75 odst. moških. Tudi število ubojev in umorov se je pomnožilo. Bilo jih je 19 in, kar je značilno, niti enega od njih ni bilo iz koristoljubnih razlogov. Važno je tudi to. da je policija razkrila vse umore in uboje ter zajela vse ubijalce. Razbojstev je bilo 12 in so se skoro vsi ti primeri odigrali podnevi. Policija j« zajela 4 razbojnike, 8 jih pa še išče. V vseh 12 razbojniških primerih znaša plen razbojnikov komaj nekaj preko 4000 Din in zlato uro v isti vrednosti. Nesreč, tudi težkih, je bilo zelo vefiko. Vsak šesti dan je zaradi njih po ena oseba izgubila življenje. Prvič po vojni beleži med smrtnimi nesrečami kronika tudi dve zaradi strele. Med kopalno sezono je utonilo v Savi in Dunavu 33 oseb. ULTURNIPREGLED šestdesetletnica dr. K. Oz v al da Danes praznuje šestdesetletnico naš največji pedagoški pisatelj g. univ. prof. dr. Karel Ozvald. Slavljenec je po rodu iz Središča ob Dravi, kjer se je rodil 20. januarja 1873. Po osnovni šoli v svojem domačem kraju je študiral na mariborski gimnaziji, nato pa na vseučilišču v Gradcu, kjer je poslušal predavanja iz slav'stike. Kot gimnazijski proh-sor je služboval dalje časa v Gorici, '27. januarja 1920 pa ie vstopil v učni kolegij mlade slovenske univerze v Ljubljani kot profesor pedagogike. To vplivno in častno mesto zavzema še danes. V teku svojega delovanja na naši univerzi ei je vzgojil več dobrih učencev, ki v našem vzgoi«*-slovju še mnogo obelajo. Prof. dr. Ozvald je eden najplodovitej-ših slovenskih znanstvenih pisateljev Prvotno se je posebno bavil s prešerno6lovjem (»Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih poezij«. Gorica 1905), vendar eo ga ž* v »slavističnih« letih vidno zanimali pedagoški in filozofski problemi; čez nekaj časa se je njegovo književno delovanje razvil« pretežno na to področje. Kot filologa z izraz to pedagoško znanstvenimi nagibi so ga v prvih letih zanimala vprašanja, kaknr fh kažeio naslovi njegovih tedanjih razprav: »Z jezikovno - psihološkega polja«, »Der biologisehe Naturgeschichteunterricht und die philosophische Propadeutik zu un-seren Grmnasien«. >Donesek k preosnovi slovenskega pouka na srednjih šolah«, »Poezija (pesništvo) v slovenski ari«, »Reforma zrelostnega izipita«. L. 1911. je izšla v Ljubljani dr- Ozvalda razprava >Volja m dejanje. Psihološka analiza«, leto dni pozneie pa je izdal v Gorici pedagoško - programat: sko knjigo »Srednješolska vzgoja«, v kateri i vidika sodobne pedagogije in psihologije obravnava problem vzgoje inteligenčnega naraščaja. 2e ta knjiga kaže pisčevo globoko zanimanje za stroko, v kateri je &poznal svojo življenjsko nalogo in pozneje zavzel vodilno mesto kot profesor našega najvišjega učnega in znanstvenega zavoda. Ta knjiga priča tudi o dr. Ozvaldovem obsežnem poznanju strokovne in lepe literature in nie-gov močno razviti čut za življenjsko stvarnost, za konkretne probleme. L. 1912. je izšla v Gorici dr. Ozvaldova »Logika kot splošno vedoslovje«, leto dni pozneje pa v Ljubljani »Psihologija«, dve učni knjigi za naše srednje šole. Mimo teh večjih spisov so izhajala v raznih revijah, zlasti v »Popotniku« in pa v »Pedagoškem letopisu« slavljenčeve krajše pedagoške razprave, izmed katerih naj posebej omenimo »Eksperimentalno psihologijo in eksperimentalno pedagogiko« (Pedag. letopis 1912). Sad hudih vojnih let, ki tudi dr. Ozvaldii niso prizanesla s preganjanjem in drugimi bridkimi izkušnjami, je knjiga njegove življenjske filozofije z naslovom >Smernioe novega živlienia«. Izšla je L 1918. Iz nje govori modroslovec. ki ga zanimajo globoki pretresi človeške družbe in ki skuša iz težkih spoznanj in izkušeni izluščiti dragocena zrna novih duhovnih smeri- Kot pedagog in psiholog odpira tu zlasti mlademu rodu izpodbudne vidike v bodočnost. Njegovo izpoved vsebuje tudi nastopno predavanje »Visokošolski mladini!«, s katerim je 1. 1920. stopil na vseučiliško katedro. Poslej je dr. Ozvalda močno zavzelo delo na univerzi, vzlic temu se je oglašal z razpravami in članki pedagoškega, filozofskega in posebej še etičnega značaja v »Pedagoškem letopisu«, »(Pedagoškem zborniku«, »Njivi«, »Popotniku«, »Ljubljanskem Zvonu«, »Socialni misli«, »času« in dr. Pisal je povsod, kjer je le mogel opozoriti občinstvo na velike duhovne in moralne probleme sodobnosti. Tudi to dobo njegovega pisateljskega udejstvovanja označujejo predvsem članki o raznih konkretnih problemih, saj je to svet, ki dr. Ozvalda mnogo boli ša- ri i m a in miselno mika, kakor pa svet čistih abstrakcij in zgolj teoretnične akademske filozofije. Knjiga »Kulturna pedagogika«, ki jo je izdal 1. 1927-, je pokazala v strnjeni in zaokroženi obliki dr. Ozvaldovo pojmovanje ne samo vzgojfslovnih, marveč tudi občekul-tumih, družboslovnih, etičnih in moralnih vprašanj. L. 1930. je sodeloval tudi v reviji »Naša doba«. Izrednega pomena je njegova najnovejša knjiga »Osnovna psihologija«, ki jo je za božič izdala Slovenska šolska matica. Dočim je že L 1920. izdal predelano in izpopolnjeno svojo »Logiko« za srednje šole, je z »Osnovno psihologijo« ustvaril delo, ki je po načinu, kako je spisana, po izredni jasnosti razlage tudi najbolj zamotanih psiholoških pojavov, po čistem jeziku in življenjsko - konkretnem gledanju ve? kot knjiga za pedagoge. V nji najde vsak človek, ki hoče spoznati sebe in sočloveka, dragocenega voditelja, kakor jih ne dotoii zlahka niti v tujih literaturah. V univ. prof. dr. Ozvaldu nimamo Slovenci samo pedagoga v ožjem strokovnem smislu, marveč tudi in menda predvsem etika, kakor so bili največji, klasični pedagogi (Komenski, Pestalozzi in dr.). Naš etik e* ne odlikuje toliko po izvirnosti svojega sistema, koliko po prepričevalni noti, ki jo daje vsemu, kar napiše prof- Ozvaldova oeei>-nost. Kot et;k ne ustvarja novih teorij, marveč izpopolnjuje in aplicira stare norme in nova izkustva na konkretne življenjske odnose in situacije. Pri tem skuša najti življenja zmožno, ne pa zgolj teoretično - akademsko sintezo med krščansko - humanističnimi etičnimi nauki ter med spoznanji in izkustvi sodobne biologije in psihologije. Gosp. prof. dr. Ozvaldu želimo ob njegovi šestdesetletnici, da bi še dolgo zdrav in čil deloval v naši sredini. V tej zmedeni in rwvani dobi, ko ao toritete in ko intelektualna kriza ob mfer-nalni spremljavi socialne in gospodarska stiske kliče k novemu vrednotenju in novi humaniteti, eo vsakemu narodu še posebno potrebni misleci - etiki, kakor je današnji slavljenec prof. dr. Ozvald. — Dr. Rudolf Mole — petdesetletnih Danes obhaja petdesetletnico gosp. d* Rudolf Mole, znani ljubljanski profesoR prevajalec iz poljščine in zaslužni organizator slovensko - poljskih stikov. Slavljenec se je rodil 20. januarja 1883 v Kanalu (Soška dolina). Osnovno šolo jo posečal v Čepovanu, Sežani, Trstu in Gorici, gimnazijo pa v Gorici, Trstu in Novem me-■ta, kjer > L 1802. materini. Nato je m omače vesti ♦ Pomočnik bana dr. Pirkmajer jutri v petefc in v torek 23. t. m. zaradi uradne odsotnosti ne bo sprejemal strank ♦ Vojaške vesti. Kakor objavlja »Službeni vojni list«, je dosedanji vršilec dolžnosti komandanta 1. armije general Miloš Jova-novič razrešen te dolžnosti, na njegovo mes.ro pa je imenovan divizijski general Vojislav Nikodajevič, doslej predsednik vojnega disciplinskega sodišča. Nadalje eo imenovani: pe hotni podpolkovnik Drago Mikuž za pomočnika komandanta gasta-škega vojnega okrožja; pehotni ma;or Mirko Gregorič za komam dan ta 3. bataljona 12. pehotnega polka; pehotni podpolkovnik Mihajlo Bakič za komandanta 3. bataljona 40 pehotnega polka »Triglavskega«; pehotni .podpolkovnik Janko Ahar čič pa za komandanta 1. planinskega bataljona . . ... ♦ Za predsednika stalne izpitne komisije za profesorske izpite v Ljubljani je imenovan dr. Rajko Nachtigal. profesor filozofske fakultete v Ljubljani. —PREPROGE NESPREMENLJIVA Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana ♦ Slovensko planinsko društvo nujno poriva svoje poročevalce v zimskosportnih središčih, da redno dvakrat na teden obveščajo društvo o snežnih razmerah v svojih krajih Za nedeljo so zlasti željena običajna resnična in kratka poročila iz Begunj pri Cerknici, Borovnice, Rakitne, Grosupelj, Podnarta, Gorij pri Bledu. Vrhnike. Škofje Loke, Zaplane nad Vrhniko, Višnje gore, Sostrega, Lga pri Ljubljani, Želi mel j, Logatca, Medvod, Brezovice, Kresnic, 'Laz, Litije. Preserij, Turjaka, Blok Ln Sv. Vida nad Cerknico. * Izdelovanje regulacijskih načrtov. Ljubljanska inženjerska komora je naslovila na vse občine v dravski banovini, na katere se nanašajo določbe gradbenega zakona o obvezni izdelavi regulacijskih načrten-, okrožnico, s katero opozarja, da se mora poveriti izdelava regulacijskih načrtov, ako se ne izdelajo od lastnih občanskih tehničnih organov, pooblaščenim inženjer-jem-arhitektom. LIL DAGOVER najočarljivejša ženska neodoljive-ga šarma v pikantni veseloigri Gospodična Tea — ali se to spodobi? Ljubavna afera lepe kiparke, ki se je zagledala v svoj model, čvrstega mladeniča, krepkega boksača Najnovejši UFA zvočni tednik Predstave ob 4., 7. In 9. uri zvečer Zvočni kino Ideal » Devetmesečni tečaj za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo na banovinski trsni-oi in drevesnici v Pekrah pri Mariboru se bo vršil od 1. marca do 30. novembra. V tečaj se sprejme omejeno število dovolj razvitih in zdravih kmečkih In viničar&kih m.adeničev, v starosti nad 16 let. Pouk je praktičen in teoretičen. Gojenci dobe brezplačno stanovanje s popolno oskrbo in mesečno 50 Din za nabavo potrebnih učil. Lastnoročno pisano in s 7.50 in 25 Din kol-kovano prošnjo, opremljeno s krstnim listom, damovnico. odpust.nico ljudske šole, zdravniškim izpričevalom, nravstvenim iz pričevalom in izjavo staršev, odnosno varuha, da pustijo prosilca ves čas v tečaju, je osebno oddati do 20. februarja upravniku banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta in železniška postaja Limbuš pri Mariboru. ♦ »Ljubljanski Zvon« si je s prvo številko pridobil vse, ki so ga prebrali, čeprav se najboljši in najlepši prispevki obetajo šele za prihodnji mesec. Novo uredništvo je naročilo mnoge članke in druco gradivo iz prvovrstnih pere« in tudi nekateri priznani leposlovci so obljubili svoje prispevke za prihodnje mesece. Opozarjamo vse, ki nameravajo naročiti to našo najstarejšo in najpomembnejšo kulturno leposlovno revijo, da jo brž naroče, ker se bo februarska številka natisnila samo v nakladi, ki bo ustrezala novemu stanju naročnikov. Pišite takoj upravi, Ljubljana, želenburgova ulica 3. V hipu vso pozabim krizo, raj slasti isti fe odprt, ko pri Slamiču na mizo je postavljen sulc ocvrt. ♦ Obup bivšega urednika »Edinosti«. V Splitu je izzval veliko senzacijo poskus samomora štiridesetletnega Ivana Kušarja Na carinski postaji v pristanišču si je Ku-šar z nožem prerezal žile na levici. Prepeljali so ga v bolnico. Zdravniki upajo, da bo prebolel, ako De nastopijo komplikacije. Kušar je bil v Splitu .popularna osebnost. Bavil se je v zadnjem času s hiromantijo in je bil živčno bolan. V Trstu ima Kušar še ženo in hčerko. ♦ Tragična smrt vrle gospodinje. V Ja-renini v Slovenskih goricah je postala žrtev krute usode komaj 27 letna vzorna žena in mati Rozalija šefova, gospodinja na JarenLn&kem vrhu. Ko je mož peljal proti domu voz drv, je priskočila na pomoč, da se voz ne bi prevrnil na strmi poti Ko se je uprla ob voz, se je veliki tovor nagnil in pokopal pod seboj mlado gospodinjo, ki je kmalu podlegla težkim poškodbam. Tragična smrt vrle gospodinje, ki je zapustila možu dvoje malih otrok, je vzbudila splošno sočutje. ♦ Samomor mladega dijaka. V Bosanskem Brodu se je odigrala tragedija, katere žrtev je postal sedmošolec Leopold Golob, sin premožnega obrtnika. Dijak je bil v zadnjem času zelo potrt. Ko je bi-1 predvčerajšnjim s svojim bratom sam v sobi, ga je prijel za roko in odvedel iz sobe rekoč: »Z bogom, v smrt grem!« Potem je zaklenil vrata. V naslednjem hipu je počil strel. Ko so domači prihiteli v sobo, so našli mladega dijaka v mlaki krvi že mrtvega ♦ Malverzacije pri duhovnem sodišču v šabcu. Kakor poroča beograjska »Pravda«, je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v šabcu te dni zapečatil blagajno pravoslavnega duhovnega sodišča v šabcu. Proti nekaterim članom sodišča je uvedena kazenska preiskava, ker so prišli na sled velikim maiverzacijam. Biskupija v šabcu je ena najbogatejših. ♦ Nenavadna afera med trebinjskimi muslimani. Med muslimani se redko kdaj dogajajo primeri sporov ali mržnje med vnetimi In mlačnimi verniki. Čudna izjema pa se je zgodila v Trebinju. V Osman-pa-šini džamiji so našli velik anonimen plakat, ki poziva k splošnemu bojkotu proti večjemu številu prebivalcev, češ da ne izpolnjujejo ramazanskega posta in da kršijo tudi druge verske zapovedi. Med pro-skribiranci so najodličnejši prebivalci. Na plakatu stoji, naj Alah obsodi in kaznuje vse, ki ne izpolnjujejo islamskih zapovedi, pravoverni pa naj skrbe, da bodo navedeni grešniki odstranjeni iz javnega življenja. Policija je uvedla preiskavo. ♦ Požar v električni centrali. V Splitu je predvčerajšnjim nenadoma nehela funkcionirati električna razsvetljava v vsem mestu. V nekem oddelku električne centrale v Dugern Ratu je bil nastal požar. Da bi mesto ne ostalo brez električne razsvetljave, je mestna električna centrala zvezala vod s centralo v Majdanu. Poškodba v centrali je bila kmalu popravljena. JAFFA POMARANČE dobite pri svojem trgovcu. Zastopnik V. BERNOT, Ljubljana VII, Beljaška 32 ♦ Ranjen divji prešič razigmal lovce. Sedem kmečkih lovcev iz sala Gradca se Je v ponedeljek odpravilo na lov v planine na levi obali reke Vardarja, ker so v zadnjem času divje svinje delale škodo po okolici. Lovci so izsledili divje svinje ter okrožili teren. Kmalu so naleteli na zver jad. Neki lovec je obstrelil divjega prešiča, ta pa je silovito napadel lovca ter ga vrgel na tla, istotako pa je napadel tudi bežeče lovce, dokler se ni enemu izmed njih le posrečilo, da je razdraženemu mrjascu pognal kroglo v glavo. ♦ Obledele obleke jn klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Liubljane a— Minister dr. Albert Kramer bo podal kratko poročilo o političnem položaju v soboto zvečer na letni skupščini šentjakobske krajevne organizacije JRKD v gostilni pri Kajfežu, Florijanska ulica 4. Vsi člani se vabijo, da se skupščine udeleže. Pričetek točno ob 20. uri. u— Pomen »Slovanskega večera«. Vsako akademsko kulturno društvo more vršiti uspešno svojo nalogo le ob razumevanju široke javnosti. JNAD «Jadran,. ki je ena najmočnejših organizacij na naši univerzi, je bil doslej vedno deležen te naklonjenosti, katera mu je bila tudi v najtežjih časih ne samo v gmotno, marveč, kar je glavno, v moralno oporo. Vsakoletna akademija je doslej izzvenela v dejansko in vsestransko manifestacijo za ideale, ki jih »Jadran« uresničuje z vzgojo generacij. Tako pojmujemo našo prireditev, ker daleč od nas je misel vesefljačenja in zabave! V močno celoto združujemo preprosto, revno in idealno slovensko in srb-skohrvatsko mladino. Le tej veljajo našemu društvu izkazane simpatije, ker ona je deležna iz njih izvirajočih moralnih in zlasti materialnih podpor, katere so mar- I so najlažji pot, po katerem uhajajo klice bolezni v naše telo. V uradu, kavarni, kinu in gledališču se boste najbolje obvarovali prehlada, hripe, difterije in vseh obolenj v grlu z redno uporabo Anacot-pastil dr. Wandera Dobivajo se v vseh lekarnah. sikomu omogočile, da se je na katerikoli način vendarle prebil do koščka kruLa. Ob začetku letošnjega leta je bil naval revnih članov na našo socialno-gospodar&ko sekcijo tako velik, da smo jiim le s težavo mogli priskrbeti kak prigrizek, katerega so jim z neokusnimi im neosnovanimi napadi še zagrenili ljudje, ki si drznejo držati v monopolu »socialno čustvo«. Naj bi nam javnost stala tako ob strani, da bi nam ne bilo treba hoditi jim več na pot! Ker nam je ta tradicionalna akademija edini dohodek, ki omogoča, da se prerinemo skozi eno leto, prosimo slovensko javnost, da nas v teh težkih časih podpre. Iskrena hvaležnost in delo za dobrobit vseh Jugoslovanov vam bodo naše povračilo! — JNAD »Jadran«. u_ Na sokolskem slavnostnem koncertu nastopita tudi orkester in pevski zbor Glasbene Matice. Znano je, da je pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske izšel v 90 letih miniJega stoletja ravno iz vrst pevskega zbora Ljubljanskega Sokola, odnosno ljubljanske Narodne čitalnice, saj sta bila cba zbora takrat tesno združena. Orkester zaigra na tem koncertu Jenkovo overturo: »Kosovo« in Sukovo »Slavnostno koračnico«, ki je bila napisana za lanski sokolski zlet v Pragi. V slavnostni koračnici poje v II delu tudi moški zbor. Mešani zbor Glasbene Matice pa zapoje ob koncu koncerta 4 najboljše zbore iz jugo-slovenske glasbene literature in sicer Adamičev zbor »Mlad junak«, Lajovčevega »Zelenega Jurija«, dalje Mokranjčevo ruko. vet srbskih narodnih pesmi iz Ohrida in Gotovčevo >Jadovanko za teletom«. Orkester dirigira prof. škerjanc, zbor pa ravnatelj Mirko Polič. Predprodaja vstopnic se vrši v Matični knjigarni, koncert bo v soboto ob pol 20 v Filharmonični dvorani. u_ Iz poštne službe. Za manipulanta v 10. skupini pri poštnemu uradu "II. v Ljubljani je imenovan dosedanji žamdanmerijski narednik g. Avgust Jeršek iz Ljubljane. u— Komorni večer kvinteta pihal priredi v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v veliki dvorani Ljubljanskega dvora »Sloga«. Gg.: Korošec, Janeček, Gregorc, Lukas in Hauck izvajajo 2 kvi&teta za pihala (Taffanell in Blumer op. 35) ter Beethovnov t.rio. Te vrste koncerti so pri nas redkost, dasi so silno zanimivi. Kdo še ni občudoval čudo vitih tonov flavte, oboe, klarineta, fagota ali roga v orkestru? V tej komorni enoti so pa združeni v celoti in vendar vsak zase samostojen. Cene koncertu so tako nizke, da ga more posetiti prav vsakdo. Vstopnice v predprodaji v trafiki Pugelj _ Miklošičev cesta — palača Pokojninskega zavoda POD POKROVITELJ STVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L 21. I. 1933 TABOR XII1! II. SLOVANSKI VEČER Dunaja študiral elavistiko in klasično filo-logijo. PosiuSal je predavanja pofeeorjev Ja-giča, Vondraka. Jireeka in Rešetarja. Leta 1906. je promov'ral z disertacijo »Dr. Jakob Zupan. Ein Beitrag zur slovenischen Litera-turgeschichte«. Služboval je kot suplent na gimnaziji v Celju, pozneje pa kot profesor na ljubljanskem liceju. kjer se še danes marljivo posveča vzgoji našega ženskega inlpligenfnega naraščaja. Dr. Rudolf Mole se bavi hidi z literarnim delom, prav kakor njegov brat dr. Vojeslav Mole, odlični umetnostni zgodovinar in pesnik. sedaj univerzitetni profeeor v Krako-vu. Slavijenčevi pesniški orvenri so izhajali v tržaški »Slovenki« (1899—1900) pod psevdonimom Tehomil. Pozneje je sodeloval z raznimi prispevki v -»Ljubljanskem Zvonu«, 3 Domu in svetu«. »Jutru«, »Slov. Narodu«, »Domovin r<. »Nastavnem viesniku« itd., od 1. 1910.—1912. pa ie urejal glasilo napredne mladine »Naša bodočnost-?:. Za šole ie pripravil skupno z g. Lesico »Prvo srbsko ali hrvatsko čitankoc, z istim sodelavcem in g. prof. Grobn neom pa je sestavil obsežni »Srbskohrvatsko - slovenski slovar*. Iz poljščine je poslovenil za »Tiskovno zadrugo« velika Sienkiewiczeva romana »Z ognjem in mečem« in »Potop«, v »Zvončku« pa je izhajal zadnia leta njegov prevod mladinskega romana F. A. Qssendowskega >2ivlienje in prigode male opice Kašket. dolga leta deluie dr. Mole za kulturno zbližanie med Slovenci in Poljaki. V zadniib letih večkrat predava o Poljakih in Poljski tudi v liubliaDskem radiu. Ljubljansko »Društvo prijateljev Polfeke« ima t njem izpod- budnega predsednika. Za zasluge na tem polju ga ie prezident poljske republike odlikoval z redom »Polonia restituta«. Obsežno je tudi delovanje dr. R. Moleta v raznih kulturnih in strokovnih društvih (Sokol, Vodnkova družba, Zv^a organizacij občinskih uslužbencev). S svojo prijaznostjo in finim nastopom si ie slavljenec pridobil mnogo prijateljev in častilcev, ki cenš v njem znaeajnega moža in odličnega kulturnega delavca. V posebnih časteh pa je med svojimi ožjimi stanovskimi tovariši in med dijakinjami zavoda, na katerem poučuje. Uglednemu slavljencu želimo še mnogo zdravih in srečnih tet y. O Gabrščkovi knjigi »Goriški Slovenci« so priobčili »Narodni listy« z dne 18. t. m. simpatično beležke iz peresa I. K. Stsaka-taga. Slovenski likovni umetniki v luči bel. gijske kritike Milam K?5^r>žebljarsko«. Orkester »Grafike« je lepo odigral troje komadov, pevski zbor »Grafike« pa je pod vodstvom prof. Grobminga s finim vživetjem zapel nakeja pesmi. Najmočnejši vtis pa je na poslušalce napravil mešani zbor drž. učiteljišča pod vodstvom prof. Repovša; ploskanja ni hotelo biti kraja, član opere g. Drmota je ob spremljevanju g. Gallatija pri klavirju 8 finim občutjem zapel troje ipes>mi in je žel pri občinstvu iskren uspeh. Ves večer je bil umetniško na dostojni višini. Dejstvo, da so vse te prireditve zmerom tako dobro obiskane, pa je zgovoren dokaz, koliko kulturne žeje je v našem delavstvu. u_ Preporodovci! Danes, 21. t. m. ob pol 5. popoldne bo predavanje dr. Janžeta Novaka o agrarni reformi. Za člane udeležba obvezna! u_ »Dolenjska v literaturi«. Drevi ob 8. v društvu »Krka« pri Mikliču predavanje prof. dr. Slodnjaka. Godba jazz Odeona, nastop 7 letnega Vikija v narodni noši s harmoniko in druge zanimivosti. Brez vstopnine! i _ Opereta »Mamselle Nltouche« na filmskem sporedu ZKD. Od danes dalje bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici popularno opereto »Mamselle Nitouche«. Zabave in razvedrila bo zadosti. Predstave v petek in soboto bodo vsakokrat ob 14.30, v nedeljo pa ob 11. u_ Sokolska župa LJubljana. Pozivamo vse članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se v čimvečjem številu udeleži slavnostnega koncerta Glasbene Matice, ki ga priredi v proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola v filharmonični dvorani v soboto 21. t. m. ob 19.30, kakor tudi prijateljskega sestamka, ki bo po koncertu v Zvezdi. u_ Dostavek. Poročilo o koncertu koroških pevcev v Ljubljani dopolnjujemo v toliko, da CMD ni bila zastopana samo po svojem tajniku g. inž. Mačkovšku, ampak da je bil osebno navaoč tudi dTUŽbin predsednik vseuč. prof. dr. Rado Kušej. u_ Akademija XIII. Slovanski večer pod pokroviteljstvom Nj. VeL kralja bo 21. t m. na Taboru. Pri sporedu bo sodeloval tudi član naše opere gospod Svetozar Ba-novec. Pel bo: S. Osterc: »Na Trojki«, S. Premeri: »Luč z neba« A. Dvofak: »Grem domov iz Largo«, simofnija »O novem svetu«. Pri klavirju dirigent opere g. Niko štritof. Prvi dve deli se bosta izvajali prvikrat in sta posvečeni g. Svetozarju Ba_ novcu. Sodeloval bo tudi g. Cveto švigelj, konservatorist, ki bo zapel: S. Rahmani-nov: »Gospod je vstal«... in A. Borodin: Arija iz opere »Knez Igor«. Pri klavirju kons. R. Gallatia. Vabila so razposlana, reklamacije JNAD Jadran, Tomanova 3. telefon 29-74. u_ Opozorilo k »Slovanskemu večeru«. Zaradi sokolske proslave v Filharmoniji bo oficijelni sprejem na Taboru od 9. do pol 10. Ker Je sprejel pokroviteljstvo nad »Slovanskim večerom« Nj. Vel. kralj, prosimo gospode, da pridejo z redovi. u_ Uslužbenski davek. Davčna nprava Ljubljana mesto poziva vse delodajalce, ki so dolžni plačevati uslužbenski davek v znamkicah, da predlože te knjižice v kontrolo najdelje do konca februarja 1933. Delodajalci, ki tega ne bi storili, bodo potem osebno pozvani, da v roku 8 dni to store, če tudi v tem roku ne bi predložili knjižice, bo davčna uprava sama odmerila davek. u— Kruh se bo podražil za 45 par. Cena moki je y zadnjem času spet poskočila, zaradi česar so sklenili peki v drugih mestih, tako v Beogradu v Zagrebu in tudi na podeželju povišati cene kruhu. Dočim so drugod pričeli sklep že izvajati, v LJubljani za enkrat do tega še ni prišlo. Zadruga pekov se ie odloČila v bližnjih dneh sviša-ti ceno krunu ter je predložila zadevni načrt mestnemu tržnemu uradu. Ker se je mestni tržmi urad prepričal o upravičenosti zahtev pekov, je moral seveda nanje po daljših pogajanjih tudi pristati. Kakor ču-jemo. bo poskočila cena v Ljubljani »a 45 par pri kg belega kakor črnega kruha. u_ Nesreča ne počiva. Včeraj popoldne je na Valvazorjevem trgu padla 19 letna kontoristinja Marija Slugova, uslužbena pri Jelačinu. Obležala Je z zlomljeno desno nogo in so z reševalnim avtom odpeljali r Slajmerjev dom. V znani Tavčarjevi jami se je včeraj sankal 4 letni delavčev sinček Anton Jeretina iz Linhartove ceste in se hudo poškodoval nad desnim očesom Posestnikov sin Stanko Tepk: iz Dragomelj Otvoritev trgovine PRED ŠKOFIJO 21 tvornica F. ZORN d. z o. z. prodaja svoje lastne izdelke nsnja-tih in športnih predmetov Nahrbtniki, kovčki, aktovke, listnice, denarnice, damske torbice in športni pasovi je včeraj peljal s vozom žito v mlin. Med potjo pa so se mu »plašili konji, voz se je zvrnil in voznik je padel pod voz tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo V splošno bolnico so dalje pripeljali 12 letnega posestnikovega sina Antona Urbiča iz Lipsenja pri Starem trgu. Fanta je že pred tednom dni po nesreči nekdo ustrelil v nogo in se mu je zdaj pričela rana gnojiti. u_ Sumljiva lastnika elektrotehničnega materijala. Včeraj sta bila aretirana dva bivša šoferja in to na prijavo n&kega njunega znanca Premogla sta različen elektrotehničen materija!, ki sta ga skrivala v ueki drvarnici, izviral pa je iz tatvine na poslopju nebotičnika ter Je last mestne elektrarne. Aretiranca fita se izgovarjala, da jima Je material pribaril neki njun tovariš, ki ga pa nista hotela izdati. Policija je oba izročila sodišču. u_ Lačen vlomilec. Nekdo Je vloorii T vinotoč Ele Hladnikove oa Mestnem trga 3. Vlomilec j« bil očiridno gladen, ker si je privošči! Štiri klobase, pol kilograma, sira, več jajc, nekaj škatej sardin, povrh pa je popil liter vina in odnesel steklenico ver mu ta. Tako izo«iša neplačani račett okrog 300 Din. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730_ Bela hanuma Film orijentalske lJubeznL življenje ▼ haremih. Ob 4, y,S. ta 9. nri zvečer Zaključna plesna vaja društva zasebnih in avtonomnih nameščencev bo Jutri 06 20. Prijatelji ki obiskovalci vabljeni. u_ Jadranašice! Danes ae bo vršil ob 14. v klubskem prostoru debatni sestanek. Prosim točne udeležbe. u_ Razprodaja damsklh <>b!e*c, K. 8oaa, Mestni trg. Iz Celja e_ Rekrotna komisija p.*i poveljstvu celjskega vojnega okrožja bo poslovala od 15. L m. samo eaikrat na teden in sicer vsako sredo in ne več ob četrtkih. Ako bo sreda praznik,, bodo pregledi ob torkih Rekruti in obvezniki, ki gredo na pregled, morajo biti tam najkasneje do 10.20 (io-poldne, sicer ne bodo pregledani. S seboj morajo prinesti, če so bili začasno nesposobni »Uverenje o začasni nesposobnosti«, ostali pa legitimacijo, izdano od pristojne občinske oblasti in eventualni akt. Dijaki, katerim pripada dijaški rok, morajo prine. sti tudi šolska izpričevala. Vsi prizadeti se pozivajo, da se predhodno pravočasno javijo pri mestnem načelstvu t Celju, kjer bodo dobili potrebne listine za pregled. e_ Na Ljudskem vseučilišču Je preds- ral r ponedeljek 16. t m. zvečer znani hrvatski skladatelj in profesor Glasbene aka. demije r Zagrebu g. Ante Dobronič o nacionalni ideji v zapadni in naši glasbi. Obširno Je orisal razvoj glasbe zapadnih narodov Italijanov, Francozov in Nemcev ter slovanskih narodov, predvsem Čehov in Rusov. Govoril je tudi o razvoju Jugosloven-ske glasbe ia o tujih vplivih nanjo. Zlasti izčrpno Je opisal dobo zadnjih 16 let, ko smo se Jugosloveni pričeli tadi v glasbi Otresati tujih vplivov ia ustvarjati svojo umetno glasbo na osnovi našega največjega zaklada, naše narodne pesmi. Predavan* je bilo žal 6kromno obiskano. Poslušalci eo nagradili predavatelja s prisrčnim aplavzom. — V ponedeljek 23. t. m. ob 20. bo predaval r risalnici meščanske šole g-prof. Branko Rudolf o »Stari in novi Kitajski.« Predavanje bodo spremljale številne ekkjptične slike. e_ Združenje trgovcev v Celju opozarja svoje člane na nedavno netanovljeno razsodišče obračunskega urada za trgovino, obrt in industrijo (Schiedsgericht der Ver-rechnungsetelle fur Handel Geverbe und Industrie) na Dunaju Elisabethstrasse 26. Tako razsodišče, ki Je posebno sposobno za poravnavo sporov, ki nastajajo pn eksportni kupčiji, ustreza potrebam gospodarstva. Združenje priporoča to razsodišče vsem interesiranim krogom. Pristojbin« razsodišča bo izredno zmerne. Pripominja, mo, da tudi »Oesterreichisches Handelsmn-seum«, centralna zveza za zunanjo trgovino, Dunaj IX., Berggstrasse 16, zelo poceni posreduje za inozemske upnike. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Steni se u označbo kraja pomemtjo: L Cm opazovanja, 2 »tanje barometra, 3 temperatura, 4. relat* *na vlaga v %, 6. smer in brilna vetra, 6 oblačnost l—10, 7 vrata padavin 8 padavine v mm Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, iruge najnižjo temperaturo. 19. Januarja. (Ljubljana 7, 765.2, —0.8, 90, mirno. 10, 5.3, •neg; Ljubljana 18. 755.6, —0.6, 92, SI, 10, Maribor 7, 766.0, —2, 90, mirno, 10, —, _; Zagreb 7, 755.1, 0.0, 90, ENE6. 10, —, Beograd 7, 754.8, 2.0, 80, ESE4, 8, _, _; Sarajevo 7, 753.4, 3.0, 90, E4, 10, 3.0. dež; SkopUe 7, 768.0, 4.0, 90, Wl, 10, _; Split 7, 757.0, 9.0, 90, SE14, 10, 5.0, dež; Kumbor 7. 761.8, 11.0, 90, NW8. 10, 41.0 dež Rab 7, 766.9, 10. 70, ESE6, 10, _, Vis 7, 756.0, 11, 70, SSW14, 9, 9.0, dež. Temperatura: LJubljana —0.2, —1.3; Maribor —0.8, —2; Zagreb 0.0, -1, Beograd 0.0, —3.0, Sarajevo 4, 2; Skoplje 10, 2.; Split 11, 8, Kumbor ,— 9; Rab —, 7; Vis —, 8. Sonca vzhaja ob 7.33, zahaja ob 16.49. Lana vzhaja ob 0-3«, zahaja ob ?.0.4L •— Celjski občinski svet bo imel dane® , ob 18. svojo prvo letošnjo redno sejo. e_ Prijava vozil. 'Lastniki motornih, fi-jakerekih in polfijakerskih vozil ter bicik-ljev se opozarjajo na dolžnost vsakoletne prijave. Rok za taksirane prijave poteče 31. t. m. Obrazci se dobijo pri predstojni-štvu mestne policije. e— Mestni kino. Danes ob 20.30 zvočna, opereta >Huzarji plešejo« in zvočna predigra. e— Natakarski ples v korist brezposelnih natakarjev bo v soboto 21. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Iz Maribora a— Popisovanje vojaških obveznikov. Mestni vojaški urad poziva vse v Mariboru stanujoče mladeniče, rojena leta 1915., brez ozira na n;jihovo pristojnost da se zglase pri tem uradu na Slomškovem trgu št 11 med 8. in 13. uro zaradi vpisa v vojaško evidenco. Oni leta 1915. rojeni in v Maribor pristojni obvezniki, ki stanujejo izven mariborske mestne o-bčine, morajo biti prijavljeni po svojih starš;h. oziroma sorodnikih. Pri vpisu je prediložiti krstni in domovinski list a— Pomožna akcija ie prejela naslednje darove: I. Horvat 40 kg kruha. D. Kopič 2i se sicer morali refundirati iz sredstev ob-čega državnega proračuna. Olajšave posameznim državnim resorom. brezplačen Prevoz hrane za pasivne kraje, podpore mor ski plovbi, prenizka odškodnina poštno, železniškega prometa, gradnja novih železnic, potniške olajšave iz socialnih *m nacionalnih razlogov so bremena, ki presegajo višino sedanjega primanjkljaja in se ne bi smela staviti v račun trgovinsko zasnovanega obratovanja. Vsekakor je utemeljeno, da se kritje takih izdatkov, ki so iz socialnih in državnih razlogov morda upravičeni. ne zahteva od železniške klientele v obliki povišanih tarif, medtem ko bi te stroške morala kriti splošnost Tehnični in komercialni problem naših železnic je zelo težave*) in zamotan ter se trajno in koristno more rešiti samo t>o reformi vejega stila v smeri gospodarska osamosvojitve železnic, ki se naj bi konstituirale v samostojno podjetje, vodeno po načelih privatnega gospodarstva. Dr. Vrhunec, član tarifnega odbora. Decembrsko gospodarstvo v luči gibanja zavarovancev ©UZD Od OUZD v Ljubljani smo prejeli naslednje statistične podatke o gibanju števila zavarovancev v decembru lanskega leta: Hitro napredovanje brezposelnosti, kakor smo ga imeli v teku zadnje gospodarske krize, je v sredini oktobra 1932 popustilo. Od tedaj se giblje članstvo OUZD na višini konca leta 1923, odnosno začetka 1. 1924. Tudi tedaj je število zavarovancev padalo zaradi deflacijske krize — karakterizirane z veltkim pomanjkanjem gotovine in z abnormalno visoko obrestno mero, teda letni padec članstva OUZD je b"l minimalen, letno le 1500, dočim je , znašal letni padec v avgustu 1932 celo več kakor IS.000. Posamezne industrijske skupine niso pokazale v decembru 1932 pomembnejšega napredovanja. Na prvem mestu so denarni zavodi s prirastkom 37 oseb ali 7%, kar ne more imeti nikakih važnih posledic. Nazadovale so poleg gozdno - planinske industrije s 473 delavci ali 8.58% samo sezonske industrije, v prvi vrsti stavbarstvo: industrija kamenja in zemlje, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (regulacija Ljubljanice) in gradnje nad zemljo. Industrijska sknphi« Povpreč. štev. zav. delav. v dec. 1932 Prirast >+« padec »—« od oktobra 1932 absolutno v % 528 1150 871 3568 627 3585 9425 8201 4610 1714 1198 1108 1747 Denarni zavodi Občinski obrati Industrija tobaka Predelava kože in njenih surogatov Javni promet Industrija hrane in pijače Tekstilna industrija Hišna služinčad Oblačilna industrija bi čiščenje Higijena Gledališča, svobodni poklici Grafična industrija Industrija pap'rja ^ Gostilne, kavarne ln krftme Kovinska industrija Gradnja prevoznih sredster Industrija kože in gume Trgovina prertpi ava lesa in reafcarstvo Kmetijstvo Zasebna prometna podjetja Kemična Industrija Gozdno planinska industrija Industrija kamenja in zemlje Centrale za proizv. sile in preskr. z vodo 565 Gradnja železnic, cest in vod. zgradb 1708 Gradnje nad zemljo 3136 Rudarstvo 1 + 37 -f 56 + 16 -f 54 + 7 + 36 + 9 + 74 + 41 + 11 + 7 + 5 + 4 2875 — 2 6331 36 268 —2 1483 4118 4018 534 864 1497 5514 2971 — 14 — 69 — 81 — 13 — 30 —113 —473 —260 — 59 —621 —1753 — 4 -f 7.01% + 4.87% + 1.84% + 1.51% + 1.12% + 1.—% + 0.95% + 0.90% -f- 0.89% + 0.64% + 0.58% + 0.45% + 0.23% — 0.07% — 0.57% — 0.75% — 0.94% — 1.68% — 2.02% — 2.43% _ 3.47% — 7.55% — 8.58% — 8.75% —10.44% —36.36% —55.90% K)0.—% (Odstotni prirast in padec v nov. v %) C 4- 2.65%) (+ 2.83%) (+ 1.52%) (+ 3.81%) (+ 0.48%) (+ 1.30%) (4- 1.36%) (+ 0.98%) (4- 2.85%) (4- 4.17%) (+ 0.59%) (— 1.90%) (4- 1.66%) (— 0.90%) (4- 0.33%) (+ 2.96%) (— 1.14%) (— 0.21%) (— 161%) (— 0.55%) (— 1 01%) ( + 2.36%) (+ 1.15 %) (—13 06%) (— 0.96%) (4- 8.93%) (— 2 01%) (_80 — Skupaj 7 4215 —3173 — 4.28% (— 0.70%) Gospodarske vesti = Naše zadružništvo v L 1931. Po statističnih pocatkih Glavne zadružne zveze je bilo cb koncu 1. 1931. organ zirano v zadrugah 855.836 članov. Ako se računa, da na vsakega organiziranega člana pridejo vsaj 4 rodbinski člani, tedaj bi znašalo skupno število zadružnikov nad 3 milijone 400.000. Ce to število primerjamo s številom prebivalstva v državi, vidimo, da je bilo ob koncu 1. 1931. udeleženo v zadružništvu 24.5 % nrebivalstva. SKupno število zadrug je znašalo v omenjenem času 7431. Fo številu najmočnejše so bile denarne zadruge (4407); njim slede živinorejske (2S0), mlekarske (181). žitarske (114) in ostale, ki jih je bilo okoli 15 vrst. = žrebanje za amortizacijo obveznic Vojne škode se je vršilo 16. t. m. v oddelku državnih dolgov in državnega kredita. Izžrebane so naslednje seriie obveznic: 96, 1103, 1249, 1434, 1735, 1857, 1941, 2356, 2833, 2842, 3064, 3183, 3197, 3390, 4185, 4189, 4452, 4466, 4775, 4S66. Naknadnega žrebanja ne bo. Od navedenih amortiziran h serij se bo od 1. marca vsaka izplačevala po 1000 Din. Kupon št. 9. od teh obveznic se bo pričel izplačevati 1. februarja. Prav tako kupon št. 9. od ostalih neamortiziranih obveznic. Nedvignjene vsote za izžrebane obveznice zastarajo v petih let h, a neplačani kuponi v enem letu. Pravica na izjplačilo obveznic, amortizira-nih pri 4. žrebanju v 1. 1928., zastara 1. marca letos. Te obveznice pripadajo naslednjim serijam: 151 209 241. 527, 1110, 1378, 1702, 1731. 1873. 1896, 1943, 1979, 2320, 2353, 2362, 23S6, 2973, 2976, 3006, 3159, 3544, 3588, 3960, 4145, 4318, 4325, 4430, 4440. = O možnostih izvoza perutnine. Ko je nehal izvoz v Italijo, odnosno odkar je bila zvišana uvozna carina na našo perutnino, so cene perutnine malo popustile, vendar se še dovolj trdno drže. Najvišje cene se dosežejo za dobro spitane kapune, posebno štajerske. Pj kapunih vprašuje tudi Nemčija, vendar pa do večjih kupčij ne pride. Kaže, da nimamo dovolj prvovrstnega blaga na razpolago. Za kapune se doseže najvišja c^na in je zaradi tega priporočati perutnlnariem, da se temu bolj posvetijo. — Izvoz živine v Avstrijo. Kmetijska družba je dobila dovoljenje za izvoz prvega vagona živine v obliki kontingenta za Avstrijo. Ker pa je za izvoz potrebna res lepa živina, opozarja družba že v naprej, da se bo kupovala samo taka živina, ki ustreza zahtevam trga. zakaj družba mora že v začetku paziti, da si pridobi zaupanje na trgu in bo zaradi tega pošiljala snmo prvovrstno, nad 600 kg teiko in dobro sprano živino. Izvoz bo odvisen od te-ga, kolikor izvoznih dovoljenj bo dobila družba od Zavoda za izvoz živine. = Iz trgovinskega registra se je zbrisala podružnica Ljubljanske kreditne banke v Novem mestu zaradi ukinjenja obrata in prenosa na centralo v Ljubljano. Curih. Pariz 20.27, London 17.395, New-york 519-37. Bruselj 71-975, Milan 26.58» Madrid 42-475, Amsterdam 20-865, Berlin 123.40 Dunaj 73.07 (60-15), Sofija 3.76. Praga 15.38, Varšava 58.20, Bukarešta 3.085. FIckti. Ljubljana. 7»/• inveticijsko 45 — 46, &!• Blair 30—41. Blair 36 — 37, Vojna škoda 1« — 190. Trbovlje 175 bi Zagreb. Državne vrednote: Vojn« skod« za kaso 185 — 190. za februar 182 — 187, 7°/» investicijsko 44 — 45, 4°/« agrarne 22 do 24. 7S/. Blair 36 _ 37, 8°/o Blair 30—41, 7®/» posojilo Državne hipotekarne 40 den.. 60/» beelučke 31.50 — 32: industrijske vrednote: Narodna šumska 24 _ 26. Gutmann 80 bi., Isis 30 bi., Imneks 50 den.. Šečerana Osijek 180 bi-, Trbovlje 161 — 170; bančne vrednote: Narodna 3400 — 4000. Priv. agrarna 219 — 222. Dunaj. rhinav-Sava-Jadran 13.fc0, Aipine-Montan. 12.55. Blage v-' tržišča 2IT0 4-Chicago (19 t. m.) Začetni tečaji pronica: za niarc 47.135, za maj 47.50, za julij 48.135; turščica: za marc 26.405, za maj 28, za julij 29; oves: za marc 17.135; rž: za maj 24 75. + VVinnipeg (19. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za januar 45.75, za maj 4 945, za julij 48.25 + Ljubljanska borza (19- t m.) Tendenci za žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlev. tarifa olač. v 30 dneh): baška. 76 ks po 250 - 252.50: baška. 77/7S kg po 257 50 _ 260: baška. 79'80 ks 265 do 267-50: koruza: 'slov. postai3 -nlev. tarifa): baška, času primemo suha oo 100 do 102.50. za januar 102.50 - 105. za februar 1C<5 _ 107.50: moka (slovenska oostaia): baška >0« 3S5 — 395; banatska >0< 395 Jo 405- + Bndimpeštanska termin«ka borza (19 t m-) Tendenca nedoločna. Promet miren. Pšenica: za marc 13.18 — 13.19, za maj 13.56 — 13.57: rž: za marc 6.75 — 6-76. ra maj 7.02 — 7.03; turšfica: za maj 7.56 do 7-57. za julij 7.85 — 7.88. Repertoarji Lepi beli zobje Ne bi rad zaostal poročati Vam svoie največje priznanje in popolno zado-voiTstvo o Ch orodont zobni pasti. Vec let ze uporabljam »Chlorodonf in ljudieme «vida,o radi mojih lepih zob, katere sem dosegel le z dnevno uporabo Vaše Chlorodont zobne paste S Pavletic?M..... Zahtevaite zato samo pn. no Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- m Din. U. , ter zavračajte vsaK nadomestek. = Konku-rz je razglašen o imovini Pretnarja Josipa, hišnega posestnika in pekovskega mojstra v Ljubljani (prvi zbor up-nisov pri deželnem sodišču v Ljubljani, so. ba 140., (J. februarja ob 10.; oglasitveni rok do 19. februarja; ugotovitveni narok pri istem sodišču 25. februarja ob 9.) Odpravljeni so konkurzi o Ran tu Antonu, trgovcu v Zgornji Zadobrovi, o Vendelinu S ta-r e t u, trgovcu v Ljubljani, in o tvrdki »Volti«, tovarni električnih žarnic v Mariboru, ker je bila razdeljena vsa masa. Konkurz o imovini Mazelleta Julija, posestnika in trgovca v Gradcu, je odpravljen, ker so pritrdili vsi upniki po 179. k. z.) Dalje je odpravljen konkurz o imovini Pungerčiča Alojzija, trgovca v škoci janu, ker se je sklenila prisilna poravnava = Poravnalna postopanja. Potrjeni sta prisilni poravnavi o »Sani« tovarni čokolade v Hočah, m o Horvatu Urbanu, trgovcu v Novem mestu (dolžnik .plača 40 odstotno kvoto, plačljivo v 12 mesečnih obrokih). Ustavljeni sta poravnalni postopanji o Ani Ponikvarjevi, lastnici pletilske obrti v Ljubljani ( v smislu členov 71. in 56.. točke 2., po zak. in člena 77. konk. zak.) in o Ratajcu Ivanu, gostilničarju v Farni vasi pri Prevaljah (po členu 56., točki 2.. por. zak.) Končana so poravnalna postopa nja o tvrdki »Berko« v 'Ljubljani. Marij* Kosove, trgovke v Zagorju, in o Zupan^u Karlu, trgovcu v Lokah. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave lO.OcO kg plinskega olja, 2000 kilogramov cilindrske-ga olja, o00 kg diesel-motomega olja, 30.000 kg ovsa, 250 žag za kovino in 50.000 kg sena. do 28. t m pa glede dobave splin-t in žebljev ter glede dobave rudarskega orodja. Pogoji v Zbornici za TOI. — Dne 24. t m. bo pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani li-c:tacija glede debave 50.900 kg pšenice. Oglas v Zbornici za TOI. posoji pri komandi. Borze 19. januarja Na ljubljanski borzi sta oslabeli deviz! na Bruselj in Pariz, a okrepile so se devize na Amsterdam, Berlin, New York, Prago in Trst. Drugo neizprr-menjeno. Avstrijski šiling je trgoval v privatnem kliringu po 9.12 Din. Na zagrebškem efektnem tržišu Je Vojna škoda močneje popustila in se je trgovala za februar po 185. 6% begluške eo bile zaključene po 31.50 in Privilegirana agrarna banka, ki se je okrepila po 220. D^viie Lubljana. Amsterdam 2312-35 — 2323-71, Berlin 1365.97 - 1376 77 Brus**!; 797 46 4o 801 40. Curih 1108 35 - 1113 85 London 192 53 — 194.13, Newyork ček 5734.64 do 5762 90 Pariz 224 «5 - ?25 77 Praga 170 4." do 17131. Trst 294 13 - 296 53 Zagreb. Amsterdam 2312.85 — 2323.71. Berlin 1365 97 - 1370.77. Brueeli 797.74 do 80168. London 192-53 _ 194.13. Milan 294.15 do 297.03. NevVork 5756.25 — 5784 90 Pek 5834 61 _ 576" 90 Pari* 224 65 0<,5.77. Pra<7f 170.45 — 171.31. Curih 1108.65 do 1113-85. DRAMA Začetek ob 20. Petek. 20 : Zaprto Sobota. 21.: Celjski grofje. Izven. Znatno znižane »ene. Nedelja, 22. ob 15.: Utopljenca- Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Voda. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23.: Kar hočete. B. OPERA Začetek ob 20. Petek. 20-: Zaprto- Sobota, 21.: Erika. Izven. Izi-edno znižane cene. Nedelja. 22. ob 15.: Dežela smehljaja. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Koštana. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23.: Baietni večer Pije in Pina Mlakarja. Izven. Znižane cene ¥ Izvirna drama >Celj!Utopljen-ca«, zvečer pa Vombergarjevo ljudsko komedijo >Vodac Izvirna slovenska opereta >Erika, se ponovi v soboto izven abonmar.a, prvič v letošnji sezoni so cene od 36 Din navzdoL Opereta je izvrstna in je imela pri vseh doee-dani b uprizoritvah velik uspeh, v »Koštana« je brez dvoma najpopularnejši gledališki komad srbske literature. Je ▼ pravem pomenu besede vzorna narodna drama, ki ima prekrasen jezik z bogato in pestro barvitostjo ter poseben lokalni kolo-rit Tudi Konjovičeva glasba se oslanja na južnosrbfiki folklorističr.i glasbeni zaklad in izpopolnjuje tako Stankovičev tekst v harmonično celoto Ljubljanska opera je uprizorila prvič opero Koštano 7. novembra 1931 z izredno velikim uspehom Uvršča jo tudi v letošnji repertoar. Predvsem opozarjamo, da bo letos pel bogatega posestnika Hadži Tomo g. Eetetto. Predstava bo v nedeljo zvečer. — Leharieva opereta >Dežela smehljaja« se ponovi v nedeljo popoldne. >Dva mlada slovenska umetnika, pija in Pino Mlakar, pojmujeta 6\ojo plesno umetnost zelo resno.-.< je pisal >Jutarnji 28. novembra, ko sta gostovala v Zagrebu. »Oba stremita za absolutnim plesom, za plesom, kjer se človeško telo spremeni v instrument umetnika. Tak instrument mor3 izraziti vse človeške strasti, on inkarnira ljubezen in sovraštvo, veselje in žalost, bolečino in srečo. Radi priznamo, da smo bili z nastopom plesnega para Mlakar zelo prijetno iznenadeni. da se veselimo, ker smo v naši sredi zopet odkrili dva taka taPnta, ki nam še mnogo več obetata. Razigrano občinstvo jima je priredilo na mah prisrčne in burne ovaeije« — Repriza plesnega večera bo v por.edelek 23. t. m. v opernem gledališču. Vstopnice so že v prodaji po znižanih cenah. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota. 21.: Veseloigra >? ? ?< Nedelia, 22.: Veseloigra »? ? ?«. + Šentjakobsko gledališče. V soboto in nedeljo ob 2015 ponove Sentjakobčani izvrslno veseloigro v 5 dejanjih v? ? ?« (Das B^auP1 votn ffimmel), ki je pri premieri doživela popoln uspeh in se ie občinstvo izredno zabavalo Isira je izvrstno naštudirana in nastopajo pri nji prve moči odra. Občinstvo naj knp; vstopnice že v predprodaji v Motnem domu. _ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek. 20.: Zaprto Sobota, 21.: Celjski grofje. Delavska predstava. Znižane cen* Nedelja, 22. ob 15.: Maks in Moric. Otroška predstava. — Ob 20.: Grofica Marica. Prvič v sezoni. Iz gledališča. Prva letošnja delavska predstava bo jutri Kreftova zgodovinska drama »Celjski grofje«, delo, ki obravnava zgodovino poslednih celjsk:h grofov iz povsem drugačnih vidikov, kot slične drame drucih naših pisateljev. — V nedeljo popoldne bo ob 15. zabavna otroška igra s petiem. plesom in godbo »Maks in Moric«. k' ie mladini doslej vedno pripravila mnogo veselja Zvečer bo premiera Kalmanove splošno priljubljene operete »Grofica Marica«: lepa in izredno melodiozna ela«ba ter žvahno in pestro deianje operete še vedno znova polni gledališča CELJSKO GLEDAT TSCE Začetek ob 20. . Torek, 24.: Vest- Goe'.ovanje ljubljanske drame. Iz življenja in sveta Otroško sodišče v Londonu V Londonu imajo otroško sodišče, ki ga priznava celo državna oblast. Sodišče se bavi s prestopki mladostnikov, katere kaznuje z ukorom v primeru krivde Lov za radijem v severni Kanadi Edmonton je glavno mesto kanadske države Alberta in najsevernejše med kanadskimi mesti. Od tu do velikega Medvedjega jezera, ki je četrto največje na svetu, je peš dva meseca in tudi več potovanja, letala pa opravijo to pot v neprimerno krajšem času. V zadnjih letih pa se je v teh delih Kanade razvil nad vse živ letalski promet, ki ne počiva niti pozimi. Vzrok so velikanska ležišča rad ja, zlata, srebra in drugih dragocenih kovin, ki so jih odkrili ob jezeru. Odkritega radijskih ležišč sta b:la Charles La Bine in Charles Saint Paul. dva stara rudarja in iskalca zlata, ki sta poskusila svojo srečo tudi v teh krajih. Namestu z'ata sta našla radij in čeprav sta hotela svojo najdbo zamo!čat\ se je kmalu razneslo, kakšna presene?nia skrivajo v sebi ozemlja okrog Velikega Medvedjega jezera. Tedaj se je začelo pravo romanje v te kraje, slično »lovu za zlatom«, ki je nekoč sspravil tisoče in tisoče mož v Kalifornijo in Aiai=;ko. Veliko Medvedje jezero je za dobilo kmalu pomen Klondvka v njegovih na.fbol.j5 h dneh. Tudi vlada je poslala svoje strokovniake v te kraje in rudniške družbe so začele na veliko kupoval?, ozemlja okrog jezera, da bi jih mogla izkoriščati. Nato se je izkazalo, da so v teh ozemljih tudi ležišča zlata, srebra in dru-g h kovin. Iskanje radiia se vrši danes skoraj izključno * z letali. ka*ti razdalje cd civiliziranega sveta so ogromne. Poleti delalo potovalcem skoraj neoremaerljive ovire milijarde komarjev. per'm: pa kaže toplomer do 60 strmini pod ničlo. V času. ko se sne? stali, letijo aoarati vseh tipov nad pokrajino in po barvi žil. ki jo preprezak), spoznavajo strokovnjaka, da-? vsebujejo te ž"!e radii, srebro Tfato ali druge rudnine. Dviganje teb zakladov se vrši v zimskem času to je do maja. poo1etie bo Ramdall organiziral že celo brodovje parn kov, ki bodo prevažali rudo po jezeru in rekah dc mesta Waterwaya, ki je končna postaja kanadske severne železnice. Razdalja te vodne poti znaša >samo« 2500 milj! Ladje bodo poleti pripeljale tudi stroje, ki bodo omogočali racionalno in velikopotezno pridobivanje rude. Kakor poročajo, so soravili v Porte-Ho-peu pravkar v obrat veliko rafinerijo za radij, ki deluje po novi, baje neprimerno izdatnejši metodi, nego so bile dosedanje. To metodo, ki izvira od dr. Pochona, starega sodelavca ge. Curiejeve, drže v naj-večj tajnosti, pravijo pa, da bo v zvezi z novimi ležišči radija silno pocenila ta naravni produkt, kar bi bilo v interesu znanosti in bolnikov tudi potrebno. Nazadovanje alkoholizma Niso v vseh deželah taiko »srečni« kakor pri nas na Slovenskem, da bi se mog«i pobabati s porastom alkoholnega kansu-ma v preteklem letu. Po nek statistiki bi se mogla z Ljubljano primerjati v Evropi skoraj samo Francija, kajti tam se je letna poraba piva od 28.12 1 dvignila na 45.8 litra na glavo, poraba žganja pa od 2.53 1 na 2.95 1. Za vino nam točni podartM, žaJ, manjkajo, vendar se je dvignil tudi njegov kons um.. Drugače je na Angleškem. Tam je padel konsum pva od 81.46 1 na 65 I ki vina od 18 1 na 13 1. V Nemčiji pa je od^radio na vsakega prebLvaRca 0 63 i žganga (iprej 4.4 1), 56.8 1 piva (prej 118 1) in 4.5 1 vina (prej 6 i), če bi računali čisto množino alkohola, ga je popil Francoz lansko leto otkroglo 12 1, Anglež 6.6 in Nemec 4.4 L Lobanj« ja v peci V Steifmiihlgasse na Duna)u so te dni našli v neki glinasti peči Človeško lobanjo. Najdba je zbudila ogromno senzacijo ra že se je začelo šu sija ti o skrivnostnem umoru. Šele pozneje so ugotovili, da je lobanja prežagana, kar bi kazalo na to, d« je nekomu rabila za študij. Nadalijnja preiskav« je pojasnila, da je v stanovanju, kjer so odkrili najdbo, res stanovala neka m-edicinka. kateri je lobanja bržčas rabi k kot študijski objekt. Preiskava še ni zaključena. ker želi policija dognati stvar do zadnje podrobnosti. Rotterdamska „Arena" v plamenih Letalo bodočnosti? Ameriški no»inar Knickerboker poroča v listu »New York Even ng Post« o senzacionalni novi konstrukciji v letalski stroki. Znani konstruktor dr. Kothrbach je zgradil novo letalo, aeroplan brez propelerja z vrtečimi se krili, ki imajo podobo lopat. To letalo je popolnoma varno in ne more treščiti na zemljo. Dvigne se navpično od tal, taikisto tudi pristane na zemlji. Start in pristanek se lahko izvršita s poljubno brzino. Novo letalo lahko stoji v zraku na ta način, da se vrti okolu lastne osi, lahko pa tudi leti naprej ali nazaj. Izumitelj bo r tireh mesecih napravil javne poskuse, ki bodo pokazali, d? njegovo letalo lahko pristane tudi na strehah nebotičnikov. Stanislavski - 701etnik Te dna je obthajai sedemdesetletnic« rojstva sloviti ruski reždser Konstantin Alek-sejev-Stanislavsfcu Ta jubilej je tem pomembnejši, ker pomeni obenem 50 letnico umetniškega delovanja Stanislavskega. Leta 1898 je jubilar v družbi s pisateljem Nemirovičem Dančenkom udaril temelje Hudožestvenemu teatru. Temeljno glavnico za ustanovo sta prispevala oče Stanis-lavskega, ki j« bil trgovec, in mecec Mo-roskov. Stanistevskeg« zaslug« je, da je n«5el pot do zmage ruskega gledališča, uvedel na deske Čehova, Tolstega, Gorkega, Go-golja, Turgemjeva in Dostojevskega ter pomnožil ruski repertoar s Shakespeareom, Ibsenom. Hauptmannom Strindbergonn, Molierom in drugimi znamenitimi dramatiki. Poleg Francoza Antoinea in Nemca Brahma bo sodobna gledališka zgodovina morala vedno imenovati tudi Stanislavske-ga in njegov Hudože^tvem teater v Moekvi. Žrtev eksekucije V bližini Velikovca na Koroškem se je te dni odigrala nenavadna tragedija. 34-letn-emu jugoslovenskemu državljanu Francu Urbasu je hotela davčna oblast zarubiti kravo in pet prašičev, ker ni Urbas plačal predpisanih davkov. Ob času napovedane eksekucije je bil Urbas, rodom iz Kranjske, zbral pri hiši 10 do 15 kmetov, da bi zabrani! izvršbo Eksekutor pa je ;mel piri-deljenega žandarja z nasajenim bodakun. Urbas je bil po poročilih zelo ogorčen zaradi eksekucije in varnostni organ ga je moral večkrat posvariti. Taiko je v obrambo eksekutoria nosil puško z nasdijenim bodalom. Tedajci pa se je Urfcae tako nesrečno obrnil in padeL da *e mu je bajonet zaril naravnost v srce, zaradi česar je izkrvavel in izdihnil. Avstrijske oblasti so nekaj ur po dogodku poslale ra kraj dogodka komisijo, ki je se ve d« dala prav orožniku in napravila za dogodek odgovorno nesrečno žrtev izvršbe. Frizura za L 1933 Kakor smo pisali, Je zgorelo v Rotterdamu do tal gledališče »Arena«, največje odrsko poslopje na Holandskcm Pravkar idila Številka ilostrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: PETER 2MITEK: >V PONAVLJALNO ŠOLO« Rudolf Kresal: DOLGA NOC (4) Dr. Božo škerlj: BORIS GLEB ZA PROSTORČEK NA SONCU Lewia E Lawes: ŽIVLJENJE IN SMRT V S ING SINGU (4) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Dr. Pavel Schebesta: KAMRI ITT, AFRIŠKI PRITLIKAVCI Inž. Jos. Rustia: VARSTVO PTIC (3) Vojteh Lindtner: BARVE GOB Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (4) BARVITE PADAVINE IN SLICNI FENOMENI (D. A.) — PETELINI NISO PO-TREBNI — PROIZVODNJA ZLATA — HUD MRAZ DELA TENAK LED — RUDNIŠKE NESREČE — ZAPUŠČINA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA (Sicilska pripovedka - Cv. K.) — IMENA PRVIN (E. B.) — PRAVI ČAS — KAKO RASTEJO TRAVNATE KORENINICE? — ČLOVEK IN DOM (Miza in omizja - U-a) — ANEKDOTE — FOTOAMATER — ŠAH — Na platnicah: O LJUDEH, KI NOČEJO... (H. E.) — HUMOR »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečna Din SO.—, mesečno Din 8.-. Posamezne Številke Din t.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva nL 5. »Mavrica" nad Atlantskim oceanom Uspeli francoski polet z novim fcrimotornkn letalom »Mavrica« (Arc-en-Ciel) z zgradi teJ jem Mermozem v desnem kotu Te dni je prispelo ▼ Natai (Braziilja) francosko letalo »Arc-en-Cirl«, ki je ab-solviralo rekordni polet od Istresa v južni Franciji čez južn Atlantski ocean s povprečno brzino 221 km na uro. Proga, ki jo je preletel aeroplao. zna&a 3200 km. »Arc-en-Ciel«, po naše Mavrica, je tri-motomo letalo s stroji in krili francoske konstrukcije, prvo svoje vrste, ki je pr borilo francoski aviaciji tako časten rekord. Prvič T zgodovini letalstva se je zgodilo, da je takšno letak) s SestčVana&o pos^ velifci meri brezposelni Od vseh 3000 jih ima zaslužek samo 97. Tudi to dejstvo priča, kako je v zadnjith letih obubožala Evropa. Samo ameriško blago V Ameriki se je nedavno osnovala organizacija, ki močno agitira za nakup ameriških izdelkov. Geslo organizacije je: Kupujte čsamo ameriško blago! Zdaj je našla organizacija podporo celo pri ameriških oblastih, ki so na podlagi pooblastitve pai^ lamemta rfelenile, da morajo vsi ameriški uradi nabavljati izdelke izključno ameriškega izvora. ANEKDOTA »Stric, ali se Se vedno tako boJH, da to povozijo ?« >Ah, običajno ne, toda sedaj bi bilo trV najstič ...!« Vsak dan ena — Moj oče je dejal, da bodo acgiedki bontoood letos zanič. ® m T Tekme LZSP v Kamniku Pokroviteljstvo je prevzel župan g. Kratnar V »o bo to m nedeijo bo Kamnik pozo-nšče velikih tekem za prvenstvo LZSP. Morda za nobe»:e tekme zadnjih let ni biki toliko zanimanja med tekmovalci, kot je za te tekme, ki t>od<, prvič na teritoriju ljuJbiijausKega podsavt^a. Dosedaj so se vsa prvenstva absolviraia aa Gorenjkem, letos pa bo izvedel te tekme SK. Kamnik kot prvi klub ljubljanskega podsaveza, ki si je i gradi I Lepo. vsetn pravilom odgovarjajočo skakalnico. K tekmam v kombinaciji, v teku in t skokih se je prijavilo že izredno veliko število tekmovalcev vseh klubov podsave-:za. Ljubljanski smučarski klub in Ilirija bosta postavila vsak nad 20 tekmovalcev. Tudi pri skakalnih tekmah bo velika udeležba, posebno pa pri popoldanskih. Skoraj gotovo je aa se bodo udeležili tekem V6" tr^je inozemski tekn*ova!ci, ki trenirajo na Gorenjskem naše tekmovalce, ;n sicer Norvežan Guttormsen ter nemška športnika Leupold in Mars S tem bodo tesme cuiogo pridobile na svoji privlačnosti, Ker se bo to pot prvič nudila našemu občinstvu ugodna prdika, da bo videlo v Kamniku priznane inozemske tekmovalce. Naši tekmovalci, zlasti državni prvak Šramelj ki njegov najopasnejši konkurent Palme, bodo n« kamniški skakalnici popolnoma enakovredn-; inozem^im ekakočem, ker tu ne bo prišla v poštev toliko daljava skoka. Kamniška skakalnica dovoljuje skoke do 35 metrov, oba naša najboljša skakač« Srarnelj in Palrne pa sta že skočila čez 30 ■metrov. Palme celo enkrat 33 metrov. Zato se bo pač vsak tekmovalec potrudil, da bo dosegel tem boljšo oceno v stilu. Na prošnjo LZSP je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo kamniški župan gospod Franc Kramar, ki ie sam navdušen športnik in podpredsednik SK Kamnika. .Mestna občina Kamnik je darovala lep pokal, ki ga prejme prvak LZSP za 1933, oni, ki bo dosegel najboljšo oceno v teku na 15 km v soboto ponoldne in v skokih v nedeljo dopQ;dne. Drugo in tretie plasirani pa bosta prejela podsavezne plakete. Krožne tabele za imorafoo snraških maž Nesmotrena in nepravilna nporaba srmv-Skih maž, ki se onpža zaradi pomanjkanja lastne izkušnje iSneg in smuči« ter tabele, se med seboj tako snopolnjujeta, da popolnoma zadostujeta zahtevam smučarja začetnika in povprečnega smufara; smučarja tekmo-valcu pa nudita najboljšo osnovo za nadaljnje specializirani«. Tabele, ki se dobe v vseh knjigarnah in boljših športnih trgovinah, toplo priporočamo. Cena 10 Din. Akademsko prvenstven© tekmovanje v skokih, ki bi se moralo vršiti 22. t. m. skupno s podsaveznim prvenstvom v Kamniku, moramo zaradi nepredvidenih nepri-lik odpovedati ter preložiti na poznejši termin. JASO. Mladinska smuearsKa te^ma v Ljubljani. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo mladinsko smučarsko tekmo na progah od 6 in 3 km. Na daljši progi tekmujejo tekmovalci od 15 do 18 let, na krajši od 12 do 15 let. Tekme se lahko udeleže tud: neorganizirani smučarji. Start 'n cilj je pri gost i'ni Habjan »Rožno jezero« pod Rožnikom Start je točno ob 15. Prijave sprejem« danes in jutri g. Kiirner pri Iv. Goreč ter vodstvo tekme eno uro pred startom. Prijavnine ni. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo diplome Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19 sestanek tekmovalcev v damski sobi kavarne Emona Oni tekmovalci, ki niso še odda'- fotografij, oziroma niso vrnir" starih legitimacij, naj to danes zanesljivo store. Po sestanku seja tehnične za smučarie-goste brezplačen- pri^vninfl za 10 dnevni tečaj znaša 10 D'n Pomene ali ustmene prijave spre- SK JavOrnik na Rakeku (smučarska sekcija) priredi v nedeljo 22. t. m. klubski izlet z Rakeka preko Begunj v Cerknico. Pot vodi preko zanimivih predelov, >x> gozdnem vzponu v otvorjeno ravnino in ne bo prenaporna niti za začetnike, katerim se izlet posebno priporoča. Opozarjajo se vsi člani, da je udeležba za njih obvezna. Gostje so posebno dobrodošli! — Kakor vsako leto bo tudi letos v kratkem pričel smučarski tečaj. Klub je pozval enega boljših trenerjev. Kraj in začetek tečaja bo pravočasno objavljen. Tečaj bo v dveh oddelkih, za začetnike in za izvežibane smučarje, člani kakor tudi drugi se morajo takoj prijaviti. SK Savica priredi dne 22. t m. v Stražišču v bližini St. Peterskega gradu propagandno skakalno tekmo. Pričetek ob 14. Društvo je napravilo na Smarjetni gori lastno skakalnico. Dosegljivi skoki do 20 m. Prvoplas-irani dobi darilo. Smučarski tečaji na Pohorju in v Roga. ški Slatini. Na ^Senjorjevem domu« (prej Ribniška koča) v višini 1520 m na Pohorju se vrš jo sedemdnevni smuški tečaji do konca zimske sezone, in sicer za začetnike in izvežbane smučarje. — Tečaje vodi priznani smuški strokovnjak g. inž. Rungaldier Ervin. Poedini tečaj traja od nedelje do sobote. Vstopi se pa v tečaj lahko dnevno. Tečaji so brezplačni. — Pen-zion s tremi obroki: 1. kategorija 60 Din, 2. kategorija 45 Din. Za člane planinskih društev: 1. kategorija 55 Din, 2. kategorija 40 Din. Razlika cen je zapopadena v prenočžčih. — Na Senjorjevem domu je stalno gostom na razpolago zanesljiv planinski vodnik za smučarske ture po celem Pohorju, kjer so idealni smuški tereni. — Nadaljnje informacije daje Putnik ali Slovensko planinsko društvo Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. — Od 16. t. m. ima tudi Rogaška Slatina dovolj in zelo dobrega snega za smuko. Smuški tečaj, katerega začetek je bil predviden že za 9. t. m. se je pričel tedaj 16. — Tečaj vodi smučarski učitelj g. Forstnerč, ki poučuje po sistemu Eilgeri. Udeleženci tečaja. ki bo trajal do konca zimske sezone, dobe v Rogaški Slatini v zdraviliščih in privatnih hotelih popolno penzijo (stan in hrano) od 33 Din naprej po osebi dnevno. Sprememba v terminih Zimsko.sportne ga tedna v Mariboru. Z ozirom na vlada joče snežne in vremenske prilike in iz tega izvirajoče zapreke ter na željo sodelujočih je upravni odbor M2SP določil na slednji novi razipored: Tekma v teku na 15 km za prvenstvo MZSP se vrši 22. t. m. ob 8.30 na desnem bregu Drave. Start in cilj v Radvanju pri gostilni Anderle. Smučarski pozdravni večer im žrefbanje se vrši 21. t. m. ob 20. v hotelu Orel. Ostali ra?pis ostane v veljavi. — Javno umetno drsanje se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 14.30 na drsališču. Vstopnina: sedeži Din 20, stojišča Din 10, dijaki z legitmacioj in otroci Din 5. Za umetno drsanje (samo prost5 stil) so do sedaj prijavljeni: Mariborčani: gg. Barlovič, Bauml, Majer, BuhI. Ljubljančani: gg. Thuma, Avč'n, gdč. Sever in državni prvak g. Schwab, vsi člani SK Ilirije. Avstrijci: štajerski mojstrski par g. Jauernik in ga. Jauernik-Grandl, avstrijska mojistrska drsalka ga. Helga Detz-Schrittwie~er, g. Biichler in štajerski mojster g. Zettel-msmn. — Ob 20. zvečer razdelitev daril in spominkov v ho-teflu Orel. Mednarodna skakalna tekma, ki je izostala dne 15. t. m., je preložena na 2. februarja. Zasigurana je prvovrstna konkurenca. Za prijavo se določa nov termin. 1. februarja do 12. ure. Mariborski smučarski klub izvede svojo klubsko tekmo v Mariboru ob priliki podsavezne tekme v nedeljo 22. t. m. Start ob 9. pri gostilni Anderle v Radvanju. Sicer je v veljavi razpis, ko* je bil določen za 8. t. m. — Prijave sprejema MSK Sto-jcc, Jurčeičeva ul. 8. — Nadalje sporoča Mariborski smučarski klub. da prične s svojim s ta in m smučarskim tečajem v Rimskem vrelcu od 1. februarja dalje do konce sezone. Interesenti naj se prijavijo direktno v tečaju. Na pravočasno prijavo dostavi uprava zdravilišča sanke na postajališče Guštani za prevoz do eno uro oddaljenega zdravilišča. Informacije daje: MSK Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8 in uprava zdravilišča, Rimski vrelec. Ostali smučarski tečaji se vršijo samo proti zadostnemu številu prijjavljencev. Pojasnila daje vodstvo kluba. Blagajniki in reditelji za propagandno drsanje v Mariboru imajo danes ob 18. sestanek v Aljaževi sobi hotela Orel. Vabijo se smučarji in oni. ki imajo zanimanje za redi tel jsko službo, da se točno udeleže sestanka. Klubska dan SK Guštanj—Kotlje se jc vršil 15. t. m. s startom in ciljem v Gu-štansju. Proga je bila dolga 16 km in izpeljana po najlepših terenih ob vznožju Uršlie gore z višinsko razliko 800 m. Tekla je od glavnega trga mimo Čase, Kuharja, PetriČa do vasi Kotelj, ob vznožju novozgrajene velike skakalnice, po poljih, senožetih in obronkih do najvišje točke pri Kogelniku, potem po strminah do novozgrajene Smučarske koče, kjer je b;lo okrepčevališče, nato v smuku mimo Špo-tenekove žage na oil/j. Sanitetno stanico je prevzel Rdeči križ pod vodstvom g. Rajk« Kotnika, na cilliu pa g. dr. Erath. Startalo je 14 tekmovalcev seniorjev, ki so razen enega dospeii vsi na cilj. Rezultati: 1. Stangl Stanko 1.32.05. 2. Harnold Pavel 1.34.30, 3. Konečnik Miha. 4. Steiner Alojz 1.38.15, 5. Štefič Jožef 1.40.10. Klubski prvak za 1933. je postal Stanko Štangl. trije prvo^Iasirani so nreieli častna darila. MK Iliirja, Ljubljana, V slučaju ugodnih snežnih prilik se vrši dne 29. januarja, oziroma 2. in 5. februarja motoskijoring na običajni progi Dolgi most (gostilna Ku-šaT) do Podsmreke in obratno. Razpisane bodo kategorije solo do 250 ccm, 350 ocm, 500 ccm in do 1000 ccm ter prikolice brez ozira na jakost motorjev. Istočasno se predvideva motoskijomg na daljš- progi in sicer s startom pri restavraciji Kušar — Vič — Dobrova — ?martno — Pod«mreka, s ciljem pri »Dolgem mostu« pri Kušarju Prijave se zaključijo v torek 24. t. m ter se bo oziralo le na prijave s prijavnino 20 Din za vozilo. Naknadne prijave se te bodo upoštevale, ker se bo motoskijoring vršil le tedaj, ako se oglasi zadostno število tekmovaVev. Prijave sprejema glavno tajni^vo kluba. SK Iliri ia (Smučarska sckciuO Vsi kavurne Emope. — (Nogometna sekcija.) Danes ob 18.30 trening prve skupine. Zaradi bližnjih tekem j« dolžnost vsakogar, da pride k tTeningu! — (Plavalna sekcija.) Redni sestanek vsega članstva plavalne seikoije danes ob 18. v Prešernovi sobi re-itavi«cije »Novi svet« na Gosposvetski cesti. Udeležba za vsakogar strogo obvezna. 2SK Hermes. (Nogometna 6ekcija.) Danes ob 19.30 sekcijski občni zbor pri Beliču. Pozivajo se vsi igralci, da se polno-številno udeleže. Vabijo se tudi drugi člani, kateri so voljni sodelovati v sekcijskem odboru. Opozorilo smučarskim klubom. Smučarski klubi se opozarjajo, da se dobe kolajne in diplome za razne razpise smučarskih tekem v zelo okusni izdeljavi pri g. KiiTnerju, tvrdka A. Goreč, d. z o. z^ Ljubljana. Tvrševa cesta. Kofce, 19. januarja: temperatura —5, snega na podlagi 30 cm, še vedno sneži, smuka ugodna. _ pe aapefee. Droitvo Je ®w!ek*vak> pri okrož- J nem aletu V Št. Janžu, Trebnjem, Čatežu, ; Beli cerkvi, Žužemberku, Toplicah, Mokro- j nogu, Mirni peči, Kostanjevici, št. iix>vren-cu in na Mirni. Tudi na praški zlet je bila poslana vrsta tekmovalcev. Društveni i prednjaški izpit je položilo 10, župni pre j,. niso prinesejo naj e seboj S o Občni zbor Sokola v Novem mestu ee je vršil 11. t. m. Vodil ga je starosta notar dr. Marinček v prisotnosti župnega zastopnika br. dr Trošta. Poročila društvenih funkcionarjev so izkazala lepe napredke društvenega delovanja. Društvo je imelo 14 rednih i>n 1 slavnostno, odseki pa 24 sej. Društvo sp je udeležilo tudi sokolske razstave v Beosradu in razstavilo razna svoja zanimiva dela. Blagajna izkazuje kot zaključni letmi saldo 3203 Dm, blagajnik je pa omenil, da bi bili dohodki lahko večji, če bi člani redno plačevali svoje prispevke Sprejet je bil tudi proračun za leto 1933. v znesku 27.2S0 Din. Društveni kino je imel tekom leta 150 igralnih dni in se vsi njegovi računi zaključujejo z dobičkom od (5491 Din. V telovadnici je bilo tekom leta zelo živahno. Obisk članske telovadbe Je bil povprečno od 20 do 25, kar ie znak nanredka, naraščaj pa sp je moral pozimi zaradi velike udeležbe vežbat.i v 2 oddelkih. Dijaški naraščaj je v počitnicah treniral odbojko na Loki. Vsi oddelki so imeli 760 telovadnih ur. Društvenega javnega nastopa 12. jun.. ki je bil združen s pro slavo 45letnice društvenega obstoja, se je člamstvo udeležilo korporativno. Nastop je bil združen z župnimi tekmami. V javni telovadbi so nastopili vsi oddelki m oddelek vojaške posadke. Tekmovanja se je udeležilo 41 tekmovalcev, ki so dosegli le- lahko gojilo lahko atletiko in druge igre. Društvena knjižnica šteje preko 1400 knjig in je postala že premajhna. Delovanje prosvetnega odseka j« bilo zelo živahno. Za članstvo in za javnost je bilo prirejenih 11, za dijaštvo m prednjaške večere pa po štiri predavanja. Društvo šteje 376 članov, 222 naraščajnikov in 211 dece. Revizijski odbor je ugotovil redno m pravilno poslovanje, sprejet pa Je bil predlog znižanja članarine od 5 na 4 Din. Pri volitvah je bil soglasno iz voljen dosedanji odbor s starosto notarjem br. Marinčkom na čelu, ki je ob zaključku zborovanja tudi opozoril na gojo proti Sokolstvu, ki pa bo vse člane še bolj okrepila v prepričanju m delu za sokolske ideje. Glavna skupščina Sokola v Guttanju Je ugotovila splošen napredek in velik prirastek članstva, zlasti pa dece, ki telovadi sedaj že v štirih oddelkih. Sokolski dom je postal res dom zdravja in zatočišče kulture vsega trga V njem se je vršilo tepo število prireditev in predavanj, ki so bile namen j one tudi javnosti in od nje tudi v polni meri vpoštevane. Sokolski dom je bil na razpolago pevskemu, gasilnemu in obrtnemu društvu, v njem »o nastopali akademiki Ciril-Metodove družbe, šola pa je skupno s Sokoli proslavljala narodne praznike in važne zgodovinske dogodke. V Sokolskem domu je bila tudi šolska razstava in gospodinjska šola. Odbor je imel 12 rednih m 5 izrednih Bej. Telovadilo je nepretrgoma 8 oddelkov v telovadnici m na novo urejenem letnem telovadišču. Telovadnico ie pose ti lo v 159 telovadnih urah 2« 39 deklic, v 209 telovadnih urah pa 2381 dečkov člani telovadci so sodelovali pri župni smučarski tekmi, pri zveznem stafetnem teku črna-Maribor, pri lahkoatlet&kih žup-nih tekmah in pri okrožnem izletu, kjer jih je nastopilo 132. Novo društveno upravo vodi kot starosta br. Jamko Rožman, njeni člani pa so: br. Simon. Gačnik, Ga-bršček. Jelenko in sestra Gačnikova ter odborniki br. Graeijanski, Tomažič, Štor, Dretnik. Bevc, Straus, dr. Erath, Marošek in njihovi namestniki. šl uprave Iz življenja na deželi nedeljo 22. t m. na Murnoven ljubljanski keglaški klub »Vse zbov«. b tekmo je združen tudi avtobinsm izlet v lz šlcoSje Loke Izredna seja škofjeloške občinske ______je bil- v torek popoldne Zupan Josip Hafner je razložil odbornikom Po-gubonosno delo punktašev in je opozorO na nedog edne posledice, ako bi našo domovino na ta ali oni način dehli. Nasa bodočnost ie edinole v mooni in krepki Jugoslaviji. Občinski odbor se je nato soglasno pridružil resolucijam, sprejetim na nedavnem občnem zboru županske zveze. P recitala se je nato znana spomenica glede ustanovitve loškega sreza, ki je nujna io utemeljena zahteva vsega loškega okraja Z največjim odobravanjem je yzel od- prfjazno' St. Jernejsko doliino, v sloviti samostan oo. kartuzijancev. Gostom priprav- pole za napoved davka. „ , ,, KRŠKO POLJE. DapisnCk iz CerkeSJ skuša v > Slovencu« željo ljudstva po prj ureditvi občinskih ir.ej v obč m Ce.Mje prikazati kot nagajivost posameznikov >Sloven^< je šele pred kratkim popravfl neresnične in zlonamerne trd.tve .ega go-spoda. ki skuša sedaj zopet ob^eč. lepo božjo hčerko Resn co v svoj p.ašč. Stvar je ia naslednja: Na sestanku, ln ga je sklical g. sreskl načelnik dr. Oušv Krškem, se je izjavilo po svoji zastopnikih, — ki so, nota bene. prej imeli posvetovanja s s\rcjtmi vaščani. — 15 vas: za odcepitev od cerkljanske občine. Ta želja va-ščanov prizadetih vasi pa ni nova amapafe so vse te vasi v zadnjih letih že večkrat te lastnega nagiba postavile to zahtevo. Te vasi dobro vedo. da vas Cerklje ni ^a njih n-ikako gospodarsko in trgovsko sredice, kajti gornji del Občine gravitira h Kakemu, spodnji pa k Brežicam. Geslo: »Mi ta samo mi,« ki je zadnja desetletja odmevalo po Krškem polju, je znatno pospešilo tn končno posplošilo odespitveno akcijo. Ne-v eni j: ve zasluge za to si je pridobil nehote gospod »Siovenčev« dopisnik sam. Za-rad. odločnih zahtev omenjenih vasi pa sta postala >nevoljna in protestirata« sa~ mo >ugledna in pametna davkoplačevalca« gospod dopisnik in še neki drugi gospod. PoTsnamo dva gospoda, ki sta se borila ramo ob rami že tokrat ko je mesto Zagreto hotelo graditi električno centralo na Krškem polju. Ljudstvo jima je za zasluge, ki sta si jih takrat pridobila, še danes »zelo hvaležno«. Tudi sedaj sta se zopet znašla, kujeta orožje ln iščeta pristaše za borbo proti ljudski volji in proti ijudaktm interesom, ker čutita, da je prizadet njun prestiž. Prepričani smo, da se merodajni krogi ne bedo ozirali na težnje posameznikov, ampak da bodo pri določevanju občinskih mej imeli pred očrni samo trpra-vičene zahteve prebivalstva. ORMOŽ. Zborovanje ormoškega tsfltelj-skega društva se je vršilo v ponedeljek 16. t. m. Po rešitvi dopisov je predaval tov. Belšak o novem učnem načrtu za osnovne gole ter podal k načrtu nekatere izpremi-njevalne predloge, ki je od nj h najvažnejši ta, da naj se izprernene ali vsaj prila-gode učni načrti za r.aše narodne šole tako, da bodo primerni za vse kategorije naših šol, počemši z enorazrednlco. Predsednik tov Megla je poročal o svojih vtisih pri raznih učiteljskih prireditvah »mariborskega tedna«, tov. Vadnjal pa o šte- vilu naročnikov Mladimsike matice na po-Ua "domači klub pnsrčen sprejem. j sameznih šolah Število kljrib snlošni sti- _ D,zne tatvine V veži banovinske • ski ni mnogo padlo, kar dokazuje up«m- n . '., , J__^U _o • T____I. t-a ročo ,,«3fQnrwe TIS t; Kil tp™ šli:' Rloke ki daje tudi vse informa- člani tekmovalci naj se sigurno udeleže dajem* ^ rSioKe, I našnjega sestanka ob 18. v posebni sobi cije. trošarin im nekaterih policijskih zadev je bi'a seja zaključena Pomlad ek Jadranske str«ze, ki ima namen vzbuditi že v mladih srcih ljubezen do našega morja, je bil ustanovljen na tukajšnji deški šoli. Podrobno organizacijo je prevzela učiteljica ga. Amalija Lendov-sko-;a. Iz Rraaja r— Narodna odbrana v Kranju priredi v nedeljo 22. t. m. ob 10. dopoldne v Narodnem domu veliko manifestacijo m protestno zborovanje zaradi znanih Roro-ščevih punktacij in pastirskega lista jugo-slovenskega episkopata. Sodelujejo vsa nacionalna. kulturna in gospodarska zdruze-nia in politične organizacije iz mesta in bližnje okolice ter godba prostovoljnega gasilnega društva iz Šenčurja. Vabimo k ob;lni udeležbi! — Krajevna organizacija Narodne odbrane vabi vse nacionalne liste, da vstopijo v organizacijo. Prijave sprejema odboT . , . T_ Koncert, katerega je priredilo tukajšnje primorsko društvo »Zarja« ▼ bokol-skem domu, je bil njen prvi večji nastop v javnosti. Poleg društvenega moškega zbora, katerega vodi z ljubeznijo g. Lasic in se ie še dokaj dobro odrezal, »o na^o pali priznani umetniki gg Banovec, Ru-pelj ter konservatoristi edč Hrasovceva Igličeva in Janovskv. Odlično je spremljal na klavirju g. dr. Svara. Nabito polna dvorana je bila vzhičena nad dovršenim izvajanjem vseh sodelujočih ter m stedila z dolgotrajnim odobravanjem, »/.arjn« je samo' čestitati, da je mogla pr-dobiti take odlične umetnike in s tem nuditi večer, poln najlepšega glasbenega užitka Po koncertu se je razvila ob zvokih »Odeona« zabava s plesom. Tudi z gmotnim uspehom so Marjani gotovo zadovoljni, kar jim iz srca privoščimo, saj se vse uporabi za podporo brezposelnih Primorcev. — Čast vsem voditeljem društva, ki jim želimo se mnogo nadaljnjih lep'h uspehov. Iz Novega mesta n— Za pobijanje brezposelnosti. Na zadnH obenski seji je mestni zastop predvsem primerno obsodil »punktacije«, nato oa ie olede omiljenja in pobijanja brezno-selnostf členil, da se denar (1800 000 Dm). ki bo od kr. '.-anske uprave dodeljen, uporabi za naslednja dela: v prvem redu bi prišla v poštev gradnja ceste od državnega mostu do vasi Ragovo, cesto v novo jcolonijo. izpeljava vodovoda v Bršljin m na novo pokopališče, postavitev modeme mrtvašnice in kapele na novem pokopališču. ki se mora napraviti že po pogodbi s cerkveno občino najkasneje do 1. marc« ieta 1934. Pri tei priliki naj se dovrši tudi trotoar do kolodvora in popravi Ločenska cesta Prejeti denar se bo uporabil izključno za delavske mezde, ki tu znaša'o od 20 do 25 Din. Vse ostale broške, ki nastanejo okoli teh naprav, na bo no«5'« mestna občina. Pri zamišljenih debli bi občina zaposlila v«e sv je brezposelne, katerih i«" preko 150. KeelaSi med seboj, NovomešV laški klub, ki «« vodi podžupan g Film Ogrič, je povabil »a prijateljsko tekmo za ženske bolnice so bile v zadnjih dneh na drzen način pokradene različne od o/ene snežke in dežniki Tatovi se pač vtihotapijo v zavod kot obiskovalci bo Vrne in pobe-ro. kar jim pride pod reko. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes Cb 20.15 uri in v nedeljo ob 15 18. in 20.15 uri velezabavno zvočno opereto'»ženi odpuščaj vse!« Predigra: zvočni tednik. Iz Hrastnika h_ Delavski zaupniki so na svojem nedavnem sestanku nastopili proti priključitvi Hrastnika k dolski občini in so poslali na merodajna mesta tudi tozadevno resolucijo. h_ Brezposelni steklarji, ki jih je v Hrastniku okrog 300. pri Sv. Križu pa okrog 150, so odposlali svojo deputacijo k banski upravi, da bi zaprosila kako pomoč težko pr zadetim delavcem in njihovim družinam. Kot prvo pomoč bodo ddbili brezplačno nekaj meke. Hrastniška steklarna obratuje še z malo steklarsko pečjo in je zaposlenih še okrc-g 120 delavcev. n_ Krajevni odb^r Udruže^ja vojnih Invalidov bo imel svoj redni občni zibor v nedeljo 29. t. m. ob 9. v Sokolskem domu. h— ustanovni občni zbor Strelske družine bo v nedeljo ob 14. v deški šoli. čenost obstoja te naše uranove pa tudi pridnost učiteljeva, ki je dosegla, da je Mladinska matica ena naž:h najmočnejših, knjižnih inst tucij. Po mzgovoru, ki se je sukal okoli šolsikoupravnih zadev in sprejetju nekaterih predlogov, je fc;1o zborovanje raki ročen o. VIŠNJA GORA. Pretekli teden so se o* novo montirale žarnice ob poti p kolodvora v Višnjo goro. Slednjič je vendar ta do nedavna tako zapuščena pot le razsvetljena. Hvalo tu jsko-prometnemu in olepševalnemu društvu, ki je te instalacije oskrbelo, bodo vedeli v prvi vrsti vsi oni. ki mor«-I jo dan za d-nem v tem; na kolodvor w s kx>lodvora. — Sresko načelstvo je d9 \z opere. — KONIGSBERg'20: Me-din^riev trošarine od hI. vina. i gan program. — Plesna glasba iz Berlina in Londona. - MCTTLACKER 19.30: Citre. — DOM?ATE Knj»je^a proftrbe-kulozina v Dr-m"a!ab nri-pd' v ncl^o 22 t. m ob 11 invn« »»ro^flvanje o iet;ki v dn'!vv»-r>"m rl^mu "reda^l bo n^i-p i ri' dr. Petrič. predava,"ie bo 'zronolin^o s skioptičnimi ellcami. Vstop prost, vabljeni vsi! 20 05: Koncert solistov. — 22.35: Nainoveiše plošče _ 23: Plesna glasba iz Londona. — BUDIMPEŠTA 18 45: Pesmi. — 20: Zborovski koncert. — Ciganska godba. — 23-15: Jazz. — RIM 17.30: Koncert orkestra. - »jutro« st rr m 8 Petek, 20. L 1933 P. Roeenhayn: 0 Štiri prigode Joeja Jenkinsa Prav tisti mah je pozvonilo: dvigalo je bflo pribrneio v pritličje. Dvigalni strežaj je vneto odprl vrata m urno skočil na vezno preprogo Njegove oči so zletele na desno in levo, kakor da bi nekoga iskale in se nazadnje začudeno in posmehljivo ustavile na mladem možu ki je občudujoče gledal v razsvetljeno notranjost mahagom-jaste 'celice. Dečko je s pretirajo vljudnostjo potegnil čepico z glave, stopil k tujcu rn vprašal, rmizaje se mu v obraz: »Kaj želite. Tujec se je zdrznil »Rad bi govorfl z gospodom Joejem Jem-kinsom.« je tiho odvrnili. Strežai je priljudno obletel njegovo siromašno postavo z očmi. »Pojdite z menoj!« ga je ljudomilo povabil in se obrnil k dviga ki. Neznanec je obotavljaje se krenil za njim. Pred nekimi vrati na dolgem hotelskem hodrrfku je deček obstal. »Vašo vizitko, prosim.« _ , Obraz mladega človeka je lahno zardel. »Nimam vizitke.« Dečko se je spet nasmehnil. »Pa vaše ime.« »Feliks Delim. V nujni zadevi.« »Trenutek, prosim.« Cene malim oglasom tenitve bi dopisovanju, vsaka turtefi* Din L-■ ter enkratni pei-trojbina trn iifro alt trn dajanj* naslova Dia 5.—> Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda l>w> J.— Po /Xn i,— ta besedo aa zaračunajo nadaljt vek oglasi b spadajo pod rubrike »Kant pe kom*. »Auto-moto*. -Kapital»V najemm. »Posest»Lokali* »Sta-movtmja odda* »Strojia, »Vrednotam •Informacije*ZWt«, •Obrt« m »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-iekče ta t oglasom audi e&slutek, oeiroma. če te tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikam m tiče tashtfka atl tlulha. ptate wa Strežaj je neslišno smi&nfl v sobo tn se čee nekaj trenutkov vrnil. »Gospod Jenkins prosi.« To rekši je odprl vrata in spustil prišleca noter. »Stopite bliže,« je rekel miren moški glas. Prišlec je obotavljaje se vzdignil glavo in pogledal v dvojico hladnih sivih oči, ki so ga z zanimanjem opazovale. »Sedite, gospod Dellin,« ga je povabil mož, ki je stal pri oknu. Prišlec se je spusul na rob z usnjem obloženega stola, ki mu ga je oni pokazal, in zastrmel v cilinder, ki ga je neodločno sukal v rokah. Detektiv je zvedavo zrl na nenavadnega gosta. Ogoljena nedeljska o bloka je bila v čudnem nasprotju z inteligentnimi črtami mladega gosta in njegovimi belimi, gosposkimi rokami. »Kaj vas je privedlo k meni, gospod Dellin?« je Američan prijazno ponovil svoje vprašanje. Mladi mož je vzdignil oči. »Bogme ne vem, gospod Jetricns, kako naj začnem ...« »Kar govorite. Popolnoma neprisiljeno mi povejte, kaj vam tež« srce. Slučajno imam uro časa. Ali hočete popiti z menoj kozarec whiskyja?« Detektiv je nalil dva koraarjpjn. Pr vorazredne moči i dolgoletno prakso. po moeočno-i znanjem kakt-gs tu }f*Sa jerika. naj »ta vi j« pismen« ponudbe i »znač-V) referenc n« naslov: Di'ektor Ervio L o v r i č, BeogTad XIII. A-I1u 1 Dio besed*; za da janj« naslov« sli w šifro S Din. — Oglasi ■»cialneea raačaja v»» ka betica 50 par; t« dajanj« naulora ali ia Šifro pa S Din. (6) Itd« tiče zaslužka. i>lača za vsako bes M? 50 par; za ali fiifro S Din. — Kdor and! »s>iuiRk. pa n t« k« btNserflo 1 Din. u dajanj« na«!«v» ali ts iifro pa 5 Din. (31 Garnitura }f*l »topp igel za bivalni •troj 4 Din. Prah veef.iva-ioče krrcče, avtomati z fcuoikami in druge pat^ati-raiie novoeti. Agente pr.>ti fikeumn in 25 % prov'z.iji ifcfte »Pioo«, Dunajska c-e^ta 85. 1S56-3 bwwd* 50 par. | ta dajanj« nasJors ali [ za šifro p« S Din (21 ' Trg. pomočnica ■K-iane »t/rok«, ki bi po-■Mgsla tndr pr »ospodinj-•tri, Wi kjerkoi nanu-Jčcnje Gre tndr na deže Vo C«nj«ne »onndbe na oglu (»dd^lek »Jutra« pod »račk« »Pridna in pnSrena« 1756-2 Perje be'o. So-ha&o, Din 56 kg; sivo. Sohano. Si Din in 54 Din k^; be^i puh Din 160 kg po poštnem ponrzet-jn razpošilja L- Brozovič, Zagreb, Hice 82. 72-6 Dvoje sani pno- in dvovprežne proda Stupira, Slomškova nI. 6. 1604 6 Ia smučarske čevlie čevljarne Ivan Zaje, Žiri, :ma po konkurenčnih c-e-nah na zaLogi svrdka Oa-& Kmnip., Ljub!jena, Miklošičeva ceeta — palača »Grafika«. 1803-6 Smuči, sanke :r> drsalke proda A. P., Trdinova niice št. 2/UI. 1819-6 Železen štedilnik moderen, napro-daj v k*nj5-o»Tve®nici Zupan. Mestni trg 9. 1823-6 Kompletne smuči 180—220 Din, tel. 3778. avtobus — F-ojiraa, Zgvrnja Šiška. 1823-6 Vs»k» oeonia i Dui; u lajanj« naslova ali ia Šifro po !f Dio. (16^ ! Lastnik večje žage n« dobre® krejm Gorenjske, išče solidnega soudeleženca « primernim kapitalom. n» skupn® lastnino ali samo k prodtrkeijd mir. !f*m trgovini. Vprašati: Ivan Berčun. Ljubljana, poštni predal 161. 1626-16 Družabnico i pravico in nekaj kaimtala »prejmem takoj v dobro gostilno. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 1815-16 Knjižico ZadruSn-e gospodarske banke. cca 500.000 daim na I. mesto vknjižbe pod ugodnimi pogoji ali in>udbe na podrui. Jutra r Maribora pod »Kapital«. 1&48-16 Samostojno darno sta.TO do 40 l«t, » SO.OOO Dio gwtoviz inventarja v sredami mesta oddam. — Lokal primeren tud: za trgovino. Naslov v Oflae. oddelka »Ju.tra«. 1781-19 uglasi trg. značaja po l Dia besoda; ta dajanj« naslova ali ta šifro S Dim. — Ojslaoi »ocialnega enačaja vsa ka beseda 50 par; n dajanj« aa»krra *lh za Hfro pa 3 Din. (7) Železen stružnfk rDrehbank) kapi SuSte-rfeič. Vrtoika St. 97 1775-7 Železno peč L/ntsovo aH podobno, prenosno, le rabljeno, knpim za ogrevanje večjega prostora. Pk)«>adbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Peč«. 1S12-7 Smuči dioig« 1.75—>1.®. dobro obra-njene kupim. Pomudbe na oglasna oddelek Jutra pod »Smu« 180«.. 1857-7 Pohištvo Vsaka fceoeda 1 Din. j ia dajanj« naslova s «a Hfro pa 5 Dio. (IS) ' Jedilnica naprodai v Beethovnovi ni. sa. mi. 181.1-18 Rentabilno družabništvo Vidini trg. izobraženemu za soudeieibo v dobro vptdja ni erigro trgovini i več dobrinv samoprodajam«. t v'i>go 50.000 Din gotovine. Mesečni duhodek »d 7—ir».fKX> Din zajamčen. — Ponudbe na pod-už. Jutra v Cel-u pod mačko »Re-n-tabilnost«. 1S4-2-16 (MMed* 1 Diii, J sa dajanj« nafitora ali ] i u Hfro pa 5 Dia. (90) J i mmi i,,, | * Posestvo leieS* ob Savrajii t Ce ija, parcelirano. 14 gradbenih parceJ, naprodaj proti gotovimi aH vložili knji-iioi. Najepša ;diiična lega tik bodočega m«9tmeg» kopališča. Prodam c,el«>kup no ali parcelirano Pojasnila daie Rajer, Celje. 1636-30 Specerii. trgjo\ino dobro vpeljano, blizm kolodvora odda.m.. Ponudbe na oglasni oddele>k »Jutra« pod šifro »Ugodnosti«. 1802-19 najem Vsak« i Din. m dajanj« naslova aH (a Hfro pa 5 Di«. (17) Gostilno oddam takoj v najem. — Naelo^v t oglasnem oddelka »Jutra«. 1814-17 Dvosob. stanovanje s kabine+om, solnčmto, komfortno, s ceretraino karjavo oddam s 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 18Č831 Stanovanja ! Vsaka beseda 50 par, ta dajanj« naslova ali za iifro S Din. (21-a) Trisob. stanovanje komfortno, v centra mesta, najraje v vili, ne pritlično, išče zatoaski par brez otrok za mesec maj. Ponudbe na oglas™ oddelek »Jutra« ped »fVgoj čisto im mirno«. 1793-il/a Sob e iš če Vož,ini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4. 1690-15 Vsaka be»eda 1 Dlu. j za dajanj« naHnrva aH I ta Hfro pa 6 Din. (ŽIL i Stanovanje obstoječe ii 2 «ob *n ka hinje. soln&no. v podpri-tličja vile takoj oddam. Vpraiati v Knafljevi ulici št. 13/11. 1711-21 Ooremlieno sobo « poseb. vhodom In Hek- triftno razsvetljavo oddam v Dalmatinovi alici 3/U. — Vprašati med 2. ia 4. »ro. 1839-33 Dopisi Vsaka besed* S Din. ta dajan}« naalava aH iifr« pa 5 Din. (34) Separirano sobico kurjeno, 'šče trg. potnik. Pi arudbe na oglas, odde-iei , Center »Ju.tra« pod »1. februar«. 1 " ' 1817-23/a Prazno sobico maVhno, v trni (ki 100 Din mesečno, iščem v bližini ev. Jakoba. Križank. Trnovega ali Tržaške ceete. — Pomadbe ml oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sobica«. 1811-23/a Vs&ka OrtVKda 50 par ta dajanj« aaaJova aU ta iifro 3 Din. f231 Trisob. stanovanje parketirano. z vodo v kuhinji, kopalnico, elektriko. p'inom. vrtom in verando •vidam takoj polf-g Tai*.ra Sobo z 2 posteliama v eentrn mesta » d d a m. Naslov t »glasnem oddelku »J uitra-«. 1768-23 Lepo mesečno sobo ;*>poinoma se(>ar!ra«>o — » prostim vbodiMB a tij« čisto 'it sodnftno < »n« air. dvema MSteijama v vil! ok rivoiija takfr; ■M&m «t*lnim u boijšim >seba.m. D-jafc ^ključe-n. Vprašati v Knaflj«-v; alic št IS/TI Kis« 2? Opremljeno sobo s prostim vhodom, prijazno in svetlo, oddam enemu ali dvema stalnima gč«. nad al >ni poskusi brez pomen«, boli«, da mieel opustite. 1829-:« Tvoja žena ugaja — Ljubosumna »em. 1852-"34 V oglasnem oddelku »Jutra« 1« dvigniti sledeča »»tenat AviB, Ai)«o takiojšnj« plačilo. Auiiofi*. Agile®. Bo-do^most, Bližjim me« a, Brezobrestoo. Bolj&a hiša, P/uffet, Bree posredovalca, Cisto m solnčmo. Čedno, Ljubljane, Cena, Center, Oista. Družabnik 300.000, Drogerij«, Dobra :n vesitaa. Dolenjska 888, Družabnik 100.000. Dobra moč 22, Dvskreoija, Dobra kuharica. Dobre zvez«. Delaven ;n pošiton. Denar 150.000. Eeklroštievee, Elektromotorje, Ford. F. T. 56 Framjio. F ril wka vajenka, Gotovina, Gnoj. GaSperček, (rotovo, Goranska stran. Grafolog. Hipoteka, Hišntk HrJa 17, Hipo-gotovina, Januar 6, Iauriem. Int«n«i'Vno oihickovam, Inž en j er. Inteligentna. 1. januar, K »voli hčerki. Kupim takoj, kami.it. Kavcija Din 500, Koncesija, Lepi mirni d^m Lesni manipulant. Ljubila n« gotovina. Lahko takoj, 48 leti. Lepa <*>ba. Lepa biidiočanost. Ljubljančan. La-vada 712. Marljiv vrtnar. Mlekarski »troji, Mir. Motor 315. Mirna n, Merklm. Mlaiža gospodinja. Mirw doni. Mii-na oseba. Mirna stranka, M.igver. Nastop takioj 200, Nova No- v>o«t, Numi>zmatika, Ne čakaj, Nesporazumnost v zakonu. 500 Din nagrade, N^T.ka najenmina. Nujno Navedite snesok. Nujno ' n Nagrada H. Natakarica 353. Od! ičm .takim ja, Onr«™ St. 5. Oficir. Or-nik Katica. Oprem'jena soba Po večerji. Pošten 33, p-oti vkn"išbi 77. Prvo mesno 200. Plačam. PokHikar Ana. Posredovalnica. Primerna eema. Popolnoma za-neslii*«. Pridna io poštena 20S Poštena 30. Poštena in hitra. Plačam takoj. Poceni Podietna. Poina garancija. Pošten in priden. Poštena 15. Primerna cena potrebno 5000. Periferija, Prakrikamtiin:a. Plačam vse takse. Podjeten, Plačam takoi. Pridna, RaEnaša'ec, Reotabilno. Res ljubezen n« izkoriščevanje, R^dek. Resna ljubezen, Resno 32, Smetana, Stalno zaposlen je fliiidno delo, 9tar*»jha, sfi-rnrno napoten, Snažmo^t, Siguren raslalek. Stalno in hočmo, Strogo separirano. Si^aren in točen plačnik. Samos-toien obrtnik. Stalen 20. Srflna želja. Sofi. Šivilja tHn 300, Sluga. Stav hrlšSe. Siguren n««pf-h. Šofer nu-ha-mik. Športni ?ev!f.. Tajnost »tnogo zalamčena. Trgovka z lastno hišo, Tovorni, Takoj 2. Tka'ni moj-ster. Trgovski lokali. Ta-ko-Snie plačilo 55, Točen pa&nik 200. Tovariš. Trajen diobodek 5000. Tnkoj. Trajno zsTK>Ve»iie, Tenorist, Upodmi nakuip. Uve d eno mlekarstvo, tlffodma cpna, Dspeh garantiran, fdobno žird.ionje v sredini mesta. Dffod.no. Dgodna prilika H, Vdova 43, Vila. V dvoje je lefiie. Vesten Pučnik, Vinski eodi. Večno hvaležna. Vloga 909. Va-iemka 15. Vrtrajma, Veiilja Vestna :n dobra. Zavarovalnica 1933, Zdravnik t tpo oskrbo. Zelo »oiiden 126. Zanesljiva moč. Zaslužek, Za januar. Zanesljiva in samostojna. Zmerne obresti. Zastopnik. Zveza J 933, Zodovoljmost 33, Živahna io pridna, Zenite v. Življenje -18 - 83, 1932-1963 900. 67. 180.000, 575, 312, 17TT, 875, 180.000, 202, 63. 1, 10.000, 50, 301. Vsaka besed* 2 Din m tujuj« naalova šifre pa 5 Din (96) >in; I tU »)J 2 let stare domače garantirano pristne slivovke od 50 1 naprej po Din 12.— franko postaja Celje. Pošljite sodčke ali 3e osebno zglasite pri 1(14 JOS. ŽUMER — CELJE, Glavni trg + Globoko potrtega srca naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem m znancem pretužno vest, da je po nedoumnem sklepu Vsemogočnega naša iskrenoljubljena, nepozabra soproga, mati, stara mati, tašCa, sestra in teta. gospa Marifa Kmet roj. Sire danes zjutraj, ob 7. lepo pripravljena za odhod v večnost, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne po-kojnice bo v soboto 21. t. m. ob pol 4. popoldne iz hiSe žalosti Verovškova ulica 53 na pokopališče k Sv. Križu. Preblago rajnico priporočamo v blag spomin. Poročiti se želi mlad in inteligenten obrtnik, ki ima lepo vsoto denarja, z gospodično ah mlado vdovio, »taro do 28 let, ki ima lastno postil.no ali trgovino. Cenj. dopise s »Irko pro« na oglasno oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 1813^5 Glasbila Vsaka froaod* 1 j ta dajan)« oashrra •» ta Hfro pa S Di«. (86' ' Harmoniko tri tonsko t kovčkom, naj bolje >hranje">- lopi gla soTi. t aedeotaa« gia«i" počet* naprodaj. NasJo* > »elasm-m oddelka »Jntra« 908-2f Dva kratka klavirja v zel« dobrem stanju poceni proda ali posodi Zima Wo:fova ulica štev. 10/1. 1810-36 Stroji Vsaka btw»'ia ! Din ta dajanje naotora aH ta Hfro oo S Dim (89) Opekarniske stroje »tiskalnioo ta izdelovanje zaresne w bobraste strešni-opeke, kapaciteta 1000 kom aa uro: stiskalnico fRevoi-verpresse) » kompletnimi kalupi za ivozarezno fran eonko opt-k"j in za strešno opeko, sistem »Wienerberg« kajiaciteta 500 do 600 kom na uro in stiskalnico za ponovno preianje zidakov, na ročni pogon, po zelo niizki ceni proda Opekarna !,a;teršberg — Košaki pri Maribor--. 1598-96 Nov ^vahii stro^ vslod bolezni proda Bar-telj Franc, Jesenice-Fnžine — Ukova 3. 1794-29 Informacije v saka 1 Dui: j za dajanje aas^ova »K j i ta Hfro pa S Diu. (31) [ ' * Frančiško Repeš v Severni Ameriki Ohisheim. Minessota, Non Roe, išče njena hčerka Frančiška Kavčič. Beograd. Bunamka 1 — Jugoslavija 1799-91 Poziv! Dotičm" gospod, ki je včeraj v osebnem viaka iz Celja, pomotoma vzei nekemu potnika v*oree. ki so aicer brez vrednosti, se prosi, da odda mali kovčeg proti nagradi v trgovini Zek-znikar, Marijin trg. 1825 28 I Vsaka Ovoeda 1 Din. ta dajanj« naaiova ali aa Hfro pa 5 Dia. (37 Telefon 2059 PREMO0 snha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica St 5 AIolz Grebene aikap io prodaja vreft. Ljubljana. Dunajska e* rta 36. 69-37 NA PRODAJ: 3 akumulatorske baterije sistem jjudor14 ena 220 voltov, kapaciteta 54 amper aH 162 amperskih ur, ena 220 voltov, kapaciteta 45 amper ali 135 amperskih ur, ena 110 voltov, kapaciteta 45 amper ali 135 amperskih ur. Ponudbe pod »akumulator« na oglasni oddelek >Jutra-£. 2003 Iz proste roke se proda en bloc zaloga konkurzne mase Angelosia-va Hrastnika, trgovca v Ljubljani, Kari o v-ska cesta 8, obstoječa iz ga in tr| [a iii' . Pojasnila daje in ponudbe sprejema do vštevši 29. t. m. upravitelj konkurzne mase odvetnik dr. Oton Fettich, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 7. 2010 E 1092-32 IO ttrd nos zakaj, da bi grenU Vaše življenje? Z aparatom »Orthodor« popravite zanesljivo vsak kakorkoli izkažen nos kakor izkrivljen, debel. Sir >k, dolg, sedlast, top ln noe z Izrastki Itd. ln daste s tem obrazu lep ln plemenit Izraz. Orthodor se da precizno prilagoditi vsaki obliki ln velikosti nosu dam, gospodov ln otrok. 90 Din. Rdečica nosu ln obraza va« zelo kazi. a to lahko odpravitetako enostavno ln zanesljivo s spe-cljalno kremo za pobJe-denje »A« 50 Din. Preparate 8chr6der-Schen-ke razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) »Omnia« oddelek 1/6, Zagreb. Draškovičeva 27. — Zahtevajte brezplačno ilustrovan oenik! Dne 24. februarja 1933 dopoldne ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Marenberg not. trg, stanovanjska hiša z gostilniškimi prostori vi. št 54; zemlj. knj. Sv. Janž L poslonia, zemljišča, mlin, vi. št. 38; zemlj. knj. Radlca, poslopja, zemljišča, mlin, vi. št. 27. Ce-nilna vrednost: ad 1. 140.043 Din, vadij 14.004.50 Din, ad 2. 89.458.60 Din, vadij 8946 Din; ad 3. 53.548.60 Din, vadij 5355 Din. Vrednost pritikline: ad 2. 15.000 Din; ad 3. 615 Din. Najmanjši ponudek: ad L 70.021.50 Din; ad 2. 59.639.25 Din; ad 3. 35.699.25 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okr. sodišče v Marenbergu, odd. n., dne 14. jan. 1933. 2012 Oglašujte v »Jutru ! 178 Ljubljana VIL, dne 19. januarja 1933. 2023 ŽALUJOČI OSTALL Zver, ki se je tako obrnil k njej, je v topem začudenju obstala. »In ti, Major«, je nadaljeval Tarzan, »ali se ne spominjaš svojega bivšega kralja, ki je ubil mogočnega Kerčaka? Poglej me! Mar nisem še vedno tisti Tarzan — mogočni lovec — nezmagljivi borec _ ki ste ga toliko let vsi poznali?« —a—■■ ——-— ___—--- Urejuje Davorin Kavljea. izdaja sa koozon*j >Ju»xa< Adolt Ribnikaz. Za Narodno a.karno d. d. kot tfrfamiarj. Franc Je«**. Za in^eratnl de» je odgovoren Alojz Novak. HI Oblastveno dovoljena RRZPR0D 1957 Ker naša razprodaja manufakturnega blaga le še kratek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da je vsakomur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago. Oblačilnica „ILIRIJA" LJUBLJANA, Mestni trg 17-1« Vsi v Ljubi.lam.