/7, Oj
|| 5 20 2 20
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO VII.	ŠTEVILKA 14	JULIJ 1912
Kje smo z realizacijo razvojnega programa
V decembru preteklega leta je delavski svet podjetja potrdil srednjeročni program razvoja za obdobje do leta 1975. S tem se je odprla pot za hitrejše korake v povečanje in modernizacijo proizvodnje.
Razvojni program načelno nakazuje smer razvoja posameznega obrata, določa obsega proizvodnje, ki naj bi jo dosegli v določenem času, konkretizacija pa je povezana z mnogimi opravili na vseh področjih dejavnosti podjetja. Investicijski program je tako dokument, ki konkretno dosloči način realizacije zastavljenega cilja, pokaže potrebo po finančnih sredstvih ter z ekonomskim izračunom o rentabiliteti odkrije upravičenost predvidene investicije.
Že v prejšnji številki Našega dela smo pisali o vsebini programa, zato bi si sedaj ogledali le, kaj smo že storili za uresničitev zastavljenih ciljev. Pol leta od sprejema programa ni dolga doba, vendar pa so tu že določeni rezultati. Tako je za poslovno enoto Verd že izdelan investicijski program za povečanje proizvodnje stolov, katerega je tudi že potrdil delavski svet te enote. Po programu znašajo skupni investicijski stroški 40.000.000 din, od tega zneska pa odpade na obratna sredstva 10.000.000 din. Na podlagi potrjenega investicijskega programa so bili izdelani načrti za gradnjo stavbe, kakor tudi vsi potrebni spremljajoči načrti. Investicijski program je tudi odprl
pot za zbiranje finančnih sredstev. Priprave na Verdu so v taki fazi, da bo možno začeti z gradnjo že v začetku mesecu julija. Finančna sredstva so zagotovljena s strani naših delovnih partnerjev in Ljubljanske banke, za opremo pa smo dobili inozemski kredit. Seveda brez izdelanih elaboratov, kreditov ne bi bilo, pri dogovarjanjih o najetju pa je odigral svojo vlogo tudi renome podjetja. Da bi se zagotovila koordinacija dela je bil formiran odbor za izvedbo investicije. Njegova naloga je predvsem skrbeti za rokovno izvajanje gra-
denj, izvedbo tehnologije, postavitev organizacije, kadrovska zasedba, prekvalifikacija in pouči-tev delavcev o novem tehnološkem procesu, zagotovitev surovin itd.
Realizacija programa na Verdu se predvideva v dveh fazah. Stroški za prvo fazo bodo znašali 22.000.000 din, nova proizvodnja pa mora steči do konca aprila 1973. Vse dosedanje priprave in pa zalaganje, za uresničitev tega, zadolženih delavcev kažejo, da bo ta rok realen.
VLADO MEJAČ
ponovno izvoljen za glavnega direktorja
3oooo
Poslovna enota Borovnica intenzivno pripravlja invest. program za poveč. proizvodnje vrat. Z birojem za lesno industrijo je že podpisana pogodba za izdelavo programa, razgovori pa tečejo o obsegu gradbenih del, tehnologiji in pa tipu vrat, ki naj bi bil nosilec proizvodnje. V pogledu osvajanja trga s povečanimi količinami, se bomo vsekakor morali usmeriti tudi na izvoz. Zaradi tega bo nemajhne količine kril potrebno izdelovati v izvedbi s plemenitimi furnirji, kar bo zahtevalo posebno tehnologijo. Usmeritev v izvoz ni pomembna samo zaradi zagotovitve možnosti prodaje, temveč, da si olajšamo delo pri zbiranju finančnih sredstev. Pri banki ne
Statut moramo uskladiti z novimi ustavnimi amandmaji. Pred-no pa bomo pristopili k realizaciji za uresničevanje oziroma uzako-njevanje ustavnih amandmajev v statutu in drugih splošnih aktih podjetja, moramo s široko akcijo razprav po liniji sindikalne organizacije, po organizacijskih enotah in samoupravnih organih, utrditi nekatera vprašanja.
Člani kolektiva oziroma člani sindikalne organizacije bodo v razpravah informirani z nekaterimi novimi termini, ki jih ustavni amandmaji določajo, kar je formalnega značaja.
Večjega pomena in interesa pa bi bile razprave o:
—	organizacijski obliki,
—	samoupravni obliki,
—	pravni obliki,
podjetja, katere morajo biti v načelu obdelave, potrjene in sprejete predno bomo začeli izdelovati osnutke uskladitve statuta in drugih aktov.
Splošno o terminih
TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
(do sedaj smo imeli delovne enote ali poslovne enote)
— Je tista najmanjša in obenem osnovna temeljna organizacijska oblika združenega dela, ka-
bo problem dobiti kredit, če bomo lahko pokazali, da vrata tudi izvažamo. Dosedanja prizadevanja, da se vključimo v izvoz torej niso zgolj slučajna, zato bi v interesu poslovne enote in podjetja pričakovali večjo pozornost zlasti kar se zadeva kvalitete. Naloga je torej ustvariti že v letošnjem letu primeren izvoz, da si v letu 1973 zagotovimo finančna sredstva za uresničitev programa.
Ocena glede vseh priprav je zelo dobra. Tako tudi strokovni kadri v Borovnici z veliko vnemo in odgovornostjo pripravljajo vse, kar je potrebno za izdelavo projektov, to pa je garancija, da ima podjetje še lepe perspektive.
Vlado Mejač
tere člani so originarni nosilci samoupravnih pravic in dolžnosti, pravic na sredstvih, družbene reprodukcije, pripada jim dohodek, ki so ga ustvarili in delijo dohodek ter osebni dohodek. So osnovne celice tako v gospodarskem kot samoupravnem pogledu.
— Je tista najmanjša organizacijska oblika združenega dela, ki predstavlja za nadaljnje združevanje v širše organizacijske oblike (podjetje ali združena podjetja).
— Je tista delovna celota, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu v delovni rganizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražena.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
— Je oblika združevanja v kateri se združujejo temeljne organizacije združenega dela oziroma združujejo delovni ljudje svoje delo in svoje interese (dosedaj podjetje).
Organizacijska in samoupravna struktura našega podjetja razmejuje:
Organizacijsko:
—	centralne funkcije na upravi LIKO
—	decentralizirane funkcije po poslovnih enotah
Samoupravne:
—	centralne organe upravljanja
—	decentralizirane organe upravljanje po organizacijskih enotah, ki so več ali manj le prvostopni organi. Centralni pa so
drugostopni organi upravljanja in izvrševanja.
Ustavni amandmaji vsako centralizacijo in decentralizacijo negirajo.
Temeljne organizacije združenega dela so temeljne in originarne nosilke samoupravnih pravic in dolžnosti. Od njih samih pa je odvisno katere funkcije upravljanja in izvrševanja bodo na nivoju temeljnih organizacij združenega dela in katere v okviru organizacije združenega dela (podjetja), to je noslicev skupnih funkcij za skupne zadeve.
Temeljne organizacije s samoupravnim sporazumom določijo katere funkcije ter samoupravne pravice in dolžnosti, ki so skupnega pomena in interesa v okviru podjetja se bodo izvrševale po skupnih strokovnih službah in skupnih organih upravljanja.
Statut je lahko skupni akt organizacije združenega dela (podjetja) in določa samo zadeve skupnega pomena za vse člane organizacije združenega dela. Skupni akti so lahko tudi drugi akti (pravilniki, poslovniki), ni pa obvezno.
Temeljne organizacije združenega dela imajo svoje akte — splošna pravila in druge akte, ki so posebni za vsako temeljno organizacijo združenega dela.
V našem podjetju smo stopili že korak k uresničevanju ustavnih dopolnil, ko smo institucioni-rali samostojne poslovne enote z večjimi upravnimi in samoupravnih pravic in dolžnosti centralni organi upravljanja.
Ustavna dopolnila pa določajo, da se temeljne organizacije združenega dela kot originarne nosilke samoupravnih pravic in dolžnosti interesno združujejo v izvedene organizacijske oblike združenega dela (podjetja) ter določajo (samoupravnim sporazumevanjem), zaradi lažjega in boljšega poslovanja in zagotavljanja notranje enotnosti, skupne strokovne službe, skupne organe upravljanja in skupne splošne akte.
Ivanka Zupanc
Priprava za vskladitev statuta z ustavnimi dopolnili
Ali je naša prodaja uspešna?
Vprašanje, ki ga je zastavil tov. urednik ni enostavno, se pravi odgovor nanj ni lahek. Ker pa je nalogo potrebno izvršiti, bom poskušal na postavljeno vprašanje enostavno odgovoriti.
Osnovni podatek, ki nam pove, da smo poslovali uspešno je ta, da nam pove, da smo ustvarili dohodek za štiri mesece 1972 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta kar za 120 % (index 220 °/o), da je bila realizacija v istem obdobju letos za 39 % večja, akumulacija pa je narasla kar za 196%. Seveda v teh procentih ni zajet samo uspeh prodaje, temveč uspeh skupnih naporov proizvodnje, nabave in prodaje ob organizaciji, ki smo jo pač bili v stanju v tem obdobju ustvariti.
Ob upoštevanju, da so se cene nekaterim vrstam surovin, polizdelkom in materiala v istem obdobju precej povečale, je uspeh poslovanja toliko vidnejši. Cena hlodovini, igralvcev je porasla za 9 %, bukovi hlodi za 6 % itd. Istočasno pa je cena porasla tudi prevozom, energiji in ne pozabimo tudi povedati, da so koverte 10. v mesecu za spoznanje bolj rejene. Vse te dodatne stroške smo pokrili in še ustvarili povsem zadovoljiv dvig čistega dobička.
Da bo zadeva bolj preprosta in razumljiva še en podatek:
MIZARNA PE VERD: je v petih mesecih leta 1971 izdelala 53.586 kom. različnih stolov, kar znaša 90,3 % fizičnega obsega proizvodnje. Kljub temu pa je dosegla 119% finančne realizacije in še pokrila razliko cen žaganega lesa in decimiranih elementov, kar pomeni dejanski index 131,8%
MIZARNA PE BOROVNICA: pa je v 5 mesecih letos izdelala 67.468 kom. različnih stolov, v istem obdobju lanskega leta pa 54.208 kom. kar pomeni zopet izrečeno z odstotkom 124 %, odstotek realizacije pa znaša 124 %, torej čisti index uspešnosti poslovanja približno 114%. Napisal sem, da smo letos proizvajali podobne stole kot prejšnje leto. V kolikor pa obstojajo odstopanja,
so to v korist težjih modelo v letu 1972.
Podobne podatke bi lahko navedel seveda tudi za ostale izdelke, vendar bi bil odgovor morda predolg in bojim se tudi dolgočasen. Več podatkov je podanih v naslednji tabeli, kjer so nakazani odnosi med planskimi in realiziranimi vrednostmi ter odnos ustvar-
jenih vrednosti za obdobje prvih
5.	mesecev v letu 1972 v primerjavi 1971.
Ni potrebno posebej omenjati, da so se vsi uvoženi materiali z devalvacijo dinarja in r evalvacij o valut držav iz katerih uvažamo podražili za nas, brez spremembe devizne cene za približno 20 %. Tudi ta dodatni strošek je pokrit.
Edino prednost, ki smo jo v opisanem obdobju dosegli je pravzaprav izvoz naših izdelkov, kjer so cene ostale iste, ali smo jih uspeli
PREGLED PRODAJE NA DOMAČEM TRGU OD I,—V. 1972
BOROVNICA
	Plan	Izvršeno	3 : 2	Indeks 72 : 71
Žaga	1.639.796	1.834.417	112	135
Mizama	—	211.689	—	177
Vratarna	11.646.791	13.536.385	116	118
Skupaj	13.286.587	15.591.491	117	122 VERD
Žaga	593.917	1.295.107	218	130
Mizama	—	17.041	—	159
Vratarna	2.796.286	2.243.684	80	136
Parketarna	1.805.590	1.485.654	82	104
Skupaj	5.195.793	5.041.486	97	124 »LIKO« Vrhnika
žaga	2.233.713	3.138.524	140	133
Mizama	—	228.730	—	100
Vratarna	14.443.077	15.780.069	109	121
Parketarna	1.805.590	1.485.654	82	104
Skupaj	18.482.380	20.632.977	111	122
Dragomer	1.415.094	998.050 »Liko« Vrhnika, dne 20. 6. 1972 PREGLED PRODAJE V IZVOZ od L 1. do 31. 5. 1972			70	73 BOROVNICA
Izvoz	Plan	Izvršeno	3 : 2	Indeks 72 : 71
Žaga Mizama	158.442	632.464	399	82
	6.587.039	7.238.457	109	142
Vratarna	642.000	313.144	48	—
Skupaj	7.387.481	8.183.065	110	140 VERD
žaga Mizama	395.858	831.256	210	136
	5.869.848	5.207.773	88	119
Skupaj	6.265.706	6.039.029	96	121 »LIKO« izvoz
Žaga Mizama	554.300	1.463.720	264	107
	12.456.887	12.446230	99	132
Vratarna	642.000	312.144	48	—
Skupaj	13.653.187	14.222.094	104	131 SKUPNA PRODAJA	
Borovnica	20.674.068	23.774.556	115	128
Verd	11.461.499	11.080.515	96	118
Dragomer	1.415.094	998.050	70	73
»LIKO«	33.550.661	35.853.121	106	130
»Liko« Vrhnika, dne 20. 6. 1972
celo nekoliko dvigniti, vrednost deviz pa je porasla.
KRATKO: za isti izdelek dobimo enako število, vzemimo dolarjev, dolar pa je vreden več dinarjev in tako smo za naš izdelek istržili avtomatsko več dinarjev.
Predlog, da se v podjetju osnuje hranilna služba, je v našem samoupravnem organizmu nov korak naprej. Namreč našim delavcem moramo dati poleg možnosti da upravljajo s podjetjem in delijo dohodek še druge možnosti, tj. da podjetju pomagajo.
Vprašanje, kako pomagati podjetju bi reševala hranilna služba s tem, da bi zbirala sredstva delavcev, ki so jih ti pripravljeni za določen čas odstopiti za obratne namene.
Z navedenim načinom zbiranja sredstev občanov — delavcev, ne bi posegli v osebne dohodke, temveč bi zbirali le taka sredstva, ki jih ljudje že namenjajo za varčevanje v banko. To delajo že vseskozi enkrat več drugič manj, polagajo denar na hranilno knjižico za določen čas in ga zopet dvigujejo.
Če je podatkov v odgovoru na vprašanje »Ali je naša prodaja uspešna?« premalo, je kriv urednik, ki je zapisal, da sme članek obsegati največ 1'/s tipkanih strani.
Leopold Dobnik
Z uvedbo hranilne službe, ne bomo nikogar prikrajšali, kajti naši ljude so že navajeni, da svoje prihranke vlagajo v banko, kajti njihova sredstva so v njej na varnem, obenem pa prejemajo za vloženi denar še odškodnino v obliki obresti.
Državljani na ta način svoj denar posojajo banki, banka pa isti denar posoja drugim državljanom ali podjetjem za vse tako, dobro, ki je domenjeno s posojilno pogodbo.
S takim posojanjem si ljudje nehote med seboj pomagajo, vlogo posrednika pa odigra banka, ki ima zato primerne kadre, s svojimi sredstvi pa tudi sama podpira varčevalce in odobrava kredite.
Tudi naše podjetje dobiva od banke kredite, ker samo za enkrat ni sposobno, da bi iz sredstev či-
stega dohodka ustvarilo dovolj potrebnih obratnih sredstev. Podjetje je torej še vedno odvisno od banke od njene finančne moči in od hranilnih vlog državljanov, kajti čim več je teh, tem več sredstev banka lahko posoja naprej.
Da bi se izognili posredništvu banke in ker vemo, da mnogo naših ljudi varčuje preko nje, predlagamo ustanovitev hranilne službe v podjetju samem.
Naši delavci, ki vlagajo svoje prihranke v podjetje, tako kakor ga vlagajo v banko, podjetje pa bi ta denar uporabljalo za obratni kapital, kakor ga uporablja sedaj banka.
Za varčevalna ni torej nobene spremembe, razen v tej, da svoj denar vloži v podjetje, namesto v banko.
S tem pridobi varčevanje v podjetju še drugo kvaliteto tj. povezanost delavca na podjetje in podjetje na delavca s kreditnim odnosom.
Nameravamo organizirati hranilno službo po istem sistemu, ki ga že uporablja Industrija usnja na Vrhniki in to:
1.	Ustanoviti hranilni oddelek pri gosp. rač. sektorju, ki bi vodil kartoteko varčevalcev.
2.	Zbirati privarčevana sredstva na žiro računih poslov, enot in uprave podjetja. Vsak za svoje območje.
3.	Z varčevalci skleniti varčevalne pogodbe.
4.	Za varčevalne zneske jamčiti z vsemi sredstvi podjetja.
5.	Vršiti brezplačne usluge v okviru varčevalne službe.
6.	Plačevati obresti v isti višini, kot jih plača banka.
7.	V primeru devalvacije valute zvišati glavnico vlagateljev kakor bo opravila banka.
8.	Dati možnost dviganja pri-hraknov do 500.00 po osebi dnevno, brez predhodnega dogovora.
9.	Varčevalcem enkrat mesečno poročati o stanju privarčevalnih zneskov.
10.	Jamčiti popolno tajnost hranilnih vlog.
Predlog za uvedbo hranilne službe
Centralni delavski svet
Alojz Sivka
TEZE
za pravilnik o
izumih, tehničnih izboljšavah
in koristnih predlogih
Na podlagi 95. člena zakona o patentnih in tehničnih izboljšavah ter na podlagi 170. člena statuta, je delavski svet Lesnoindustrijskega kombinata Vrhnika na svojem zasedanju, dne ....... 1972, po pred-
hodni obravnavi v delovni skupnosti, sprejel naslednji
PRAVILNIK
O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH IN KORISTNIH PREDLOGIH
I.	Splošne določbe
1.	teza
Namen in naloga tega pravilnika je urediti in predpisati, v skladu z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah ter v skladu z načeli statuta, postopek in pogoje glede izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, zlasti pa:
L organe, ki obravnavajo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge,
2.	postopek za uveljavljanje in obravnavanje le-teh,
3.	postopek za ocenitev njihove koristnosti in uporabnosti,
4.	postopek za določanje odškodnin in priznanj zanje,
5.	druge pravice in dolžnosti izumiteljev ter avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov.
2.	teza
Namen tega pravilnika je tudi, da spodbuja vse člane delovne skupnosti k izumljanju, odkrivanju in uvajanju novih rešitev za kak tehnični problem, k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev, tehnoloških in drugih postopkov, s katerimi se dosegajo večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek na materialu in energiji, boljša kakovost proizvodov, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša organizacija in kontrola proizvodnje ter poslovanja, boljša varnost pri delu ter sploh vsako racionalnejše izvajanje katere koli funkcije v podjetju.
Za spodbujanje in pritegnitve čim širšega krogra članov delovne skupnosti k predlaganju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, morajo skrbeti glavni direktor, direktor Tovarne vrat Borovnica in direktor Parketarne Verd ter vodje posameznih sektorjev uprave podjetja.
Organi delavskega samoupravljanja morajo podpirati in spremljati razvoj te aktivnosti, kakor tudi skrbeti za čimprejšnjo uporabo izumov tehničnih izboljšav in koristnih predlogov.
Tehnični in drugi strokovnjaki v podjetju so dolžni vzpodbujati ostale člane delovnega kolektiva k izumljanju, tehničnim izboljšavam in koristnim predlogom.
Rezultati doseženi v tovarnah ali v upravi podjetja, morajo biti občasno na primeren način objavljeni.
3.	teza
Izum pomeni po tem pravilniku novo ustvarjeno rešitev za kak tehnični problem, ki je uporabljiv v dejavnosti podjetja in izpolnjuje zakonite pogoje za pridobitev patenta.
4.	teza
Tehnične izboljšave po tem pravilniku pomeni tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosegajo večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek na materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in večja varnost pri delu.
Pri tem se skladno z določbami 96. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ne nagrajujejo:
1.	predlogi za izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranja ter organizacijskih ukrepov na področju prometa blaga in storitev podjetja;
2.	predlogi strokovnih delavcev v podjetju, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni delavci v okviru svojih rednih delovnih nalog;
3.	predlogi, ki pomenijo samo prenos že znanih tehnoloških izkušenj iz drugih domačih ali tujih podjetij z bolj razvito tehniko ali iz strokovne literature.
Predlogi od L do 3. točke tega člena se lahko štejejo za koristne predloge v smislu določb tega pravilnika.
5.	teza
Koristni predlogi so iniciativni predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev, pa se v smislu določb zakona o patentih in tehničnih izbolj-
šavah ne štejejo za izum ali tehnično izboljšavo kot naprimer:
L predlogi, ki niso tehnične narave, nanašajo pa se zlasti na izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranja ter na organizacijske ukrepe na področju storitve ter na področju nabave in prodaje blaga;
2.	predlogi, ki niso originalni temveč pomenijo zgolj prenos tehničnih izkušenj in dogajanj iz drugih domačih ali tujih podjetij ali iz strokovne literature;
3.	predlogi strokovnih delavcev podjetja, ki se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni delavci pri zvrševanju svojih rednih delovnih nalog, če rezultati presegajo pričakovanja glede na poverjene jim naloga oziroma redne zadolžitve.
6.	teza
Ta pravilnik se uporablja za vse izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, uveljavljanje v podjetju.
Za take se štejejo:
1.	če je prišlo do njih v času, ko je bil izumitelj ali avtor v delovnem razmerju s podjetjem ali v neposredni zvezi z njegovim delom;
2.	če je prišlo do njih v šestih mesecih po preteku delovnega razmerja med izumiteljem oziroma avtorjem in podjetjem, pa je to v neposredni zvezi z njegovim prejšnjim delom v podjetju;
3.	če je prišlo do njih po nalogu podjetja z njegovimi sredstvi ne glede na to, kje in kdaj so bili uveljavljeni.
Za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki niso bili v smislu določb tega člena uveljavljeni v podjetju, veljajo zakon o patentih in tehničnih izboljšavah ter drugi zakoniti predpisi in splošni akti podjetja.
7.	teza
Pri izvajanju tega pravilnika se uporabljajo določbe zakona o patentih in tehničnih izboljšavah in drugi veljavni predpisi, nadalje pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ter drugi splošni akti podjetja.
Če v pravilniku ni ustrezne določbe, se neposredno uporablja zakon ali drugi splošni akti podjetja.
8.	teza
Vsak član delovne skupnosti, ne glede na katerem delovnem mestu dela, ali tudi druge osebe zunaj delovne skupnosti smejo predlagati podjetju tehnične izboljšave in koristne predloge, katerih namen je pospeševati ali izboljšati dejavnost, za katero je podjetje registrirano. PRIPOMBE K SPLOŠNEMU DELU:
V teh tezah se predvideva urediti s pravilnikom tako izume, do katerih bi tudi lahko prišlo v podjetju, kakor tudi tehnične izboljšave in koristne predloge.
Ce bo komisija ali pa DS drugačnega mnenja, se izpustijo iz predlaganih tez za pravilnik samo tista določba, ki se jih smatra za odvečna oziroma se doda novo besedilo na ustrezne misli. Tako npr. glede izumov, ki jih dosedanji pravilnik ni obravnaval, lahko bilo sklenjeno, da tega vprašanja pravilnik tudi v bodoče ne obravnava.
Pravice in dolžnosti izumiteljev v delovnih organizacijah so v glavnem določene že z zakonom, ni pa določena višina »pravične odškodnine« kot določa 38. člen zakona, zato je delovna organizacija dolžna določiti v splošnem aktu merila za pravično odškodnino, poleg tega pa tudi druge pravice, ki jih zakon ne navaja.
Kakšna je razlika med izumom in tehnično izboljšavo?
a)	Izum mora na nov način rešiti kak tehnični problem; s tehnično pa se izpopolnjuje že znano tehnično sredstvo ali tehnološki postopek;
b)	za izum se ne zahteva koristnost, za tehnično izboljšavo pa je koristna funkcionalnost poglavitna;
c)	tehnično izboljšavo lahko vsaka organizacija izkorišča ob določenih pogojih, medtem ko je izkoriščanje izuma ekskluzivna pravica.
Zakon konkretneje ne obravnava koristnih predlogov, zato je nujno, da se to materijo uredi s svojim splošnim aktom.
II. ORGANI, KI OBRAVNAVAJO IZUME, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN KORISTNE PREDLOGE
9.	teza
Za organe po tem pravilniku se štejejo:
L Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki sprejema prijave, ugotavlja prednostno pravico in opravi preizkus ter ocenjuje elemente za odškodnino;
2.	Upravni odbor PE ali delavski svet uprave (v nadaljnjem besedilu kolektivni izvršilni organ), ki odloča o sredstvih za odškodnino oziroma o pravici do odškodnine in njeni višini, o varstvu izumiteljskih ali avtorskih pravic.
3.	Delavski svet PE ali delavski svet podjetja, ki odloča o pritožbah na sklepe kolektivnega izvršilnega organa.
10.	teza
Komisijo za izmue, tehnične izboljšave in koristne predloge imenuje direktor PE.
V to strokovno komisijo vključno s predsednikom imenuje direktor 3 visoko strokovno usposobljene delavce.
Mandatna doba komisije je dve leti.
Komisija je lahko stalna za določeno mandatno dobo ali pa je imenovana za vsak posamezni primer posebej.
11.	teza
Tajnika komisije imenuje direktor PE.
Delo tajnika je naslednje:
—	sprejema prijave za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge,
—	izdaja potrdila o prejetih prijavah,
—	zbira potrebno dokumentacijo in jo predlaga komisiji,
—	piše zapisnike o delu komisije,
—	opravlja vsa administrativna in druga dela po tem pravilniku in navodilih komisije,
—	čuva vse podatke kot poslovno skrivnost,
—	obvešča direktorja PE o vseh predlogih, le-ta pa po potrebi ali lastni presoji glavnega direktorja podjetja.
Pripomba k 11. tezi: tajnika komisije lahko imenuje tudi kak kolektivni organ, npr. upravni odbor PE.
Glede tajnika je lahko tudi določilo, da mora imeti primerno strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri.
12.	teza
Komisija odloča na sejah. Za sklepčnost in pravno veljavno sklepanje je potrebno soglasje vseh članov. Izumitelji oziroma avtorji tehnične izboljšave ali koristnega predloga se mora omogočiti udeležba na seji, kadar se obravnava njegov predlog.
Pripomba k 12. tezi: Za sklepčnost in pravno veljavno sklepanje je potrebno soglasje vseh članov komisije, ker se ta sestoji samo iz treh članov.
13.	teza
Če avtor še ni znan ali je avtorska pravica oziroma avtorstvo sporno in podobno, mora komisija pri tegniti k obravnavi avtorjevega zastopnika po uradni dolžnosti, ki ga določi izmed delavcev podjetja. Ta mora imeti primerno strokovno izobrazbo, ki zagotavlja sposobnost za pravilno zastopanje koristi avtorja.
Če v podjetju ni ustreznega strokovnjaka za zastopanje koristi avtorja, mora komisija pritegniti v ta namen ustreznega strokovnjaka izven podjetja.
Če je več izumiteljev ali avtorjev, imajo vsi pravico udeležiti se obravnave.
14.	teza
Kolektivni izvršilni organ odloča na sejah. Sejam imajo pravico prisostvovati prizadeti izumitelji, avtorji tehničnih izboljšav ali koristnih predlogov.
III.	POSTOPEK ZA PRIJAVO
15.	teza
Vsi izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi se praviloma prijavljajo v dvojniku pismeno komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge.
Prijave izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora vsebovati opis predloga, po potrebi skico in načrte ter dokumentacijo o uporabnosti, koristnosti in pomembnosti izuma in tehnične izboljšave ter drugo dokumentacijo, ki je pomembna za ocenitev koristnosti in pomembnosti.
Komisija sme od prijaviteljev zahtevati tudi drugo dokumentacijo, s katero razpolaga, ter strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni za uporabo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga.
Zavrnitev takega zahtevka ima lahko za posledico, da si komisija priskrbi potrebne podatke od drugod in da upošteva pri ocenjevanju deleža izumitelja ali avtorja.
Prijavitelj je dolžan navesti morebitne vire, ki so mu bili podlaga za predlog. Za posledico zavajanja in netočnega poročanja je disciplinsko, materialno in moralno odgovoren prijavitelj.
Če izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog prijavlja več članov delovne skupnosti, morajo v prijavi navesti imena in priimke vseh izumiteljev oziroma avtorjev tehnične izboljšave ali koristnega predloga.
16.	teza
Vložitev predloga izuma predlaga tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora tajnik komisije potrditi s datumom, uro in minuto prejema na kopiji prijave, ki se izroči prijavitelju.
V primeru, da je prijava oddana v nabiralnik ali poslana po pošti, se datum prejema označi na kuverto oziroma na ovitek; na sami prijavi pa šele potem, ko je bila odprta.
17.	teza
Komisija mora pričeti obravnavati predloge takoj, najpozneje pa v šestih dneh po prejemu predloga. Predloge je treba najpozneje v dveh mesecih od priglasitve strokovno in vsestransko analizirati. Čas od vložitve predloga do odločitve ne sme biti daljši od treh mesecev.
Kadar gre za zamisel, ki jo je treba šele preizkusiti, ali če je potrebno delo zunaj avtorjevega delovnega mesta, odloča o tem komisija za izume, in tehnične izboljšave v soglasju z odgovorno službo. Pri tem delu so dolžne ustrezno pomagati
in sodelovati vse strokovne službe in vse delovne enote. V tem primeru ne sme biti čas oziroma rok od vložitve predloga do odločitve daljši od 12 mesecev.
V primeru, da mora avtor še dopolniti ali izpopolniti predlog, se rok pretrga. Tudi v tem primeru čas od vložitve predloga do odločitve ne sme biti daljši od treh mesecev, če predlagatelj ne povzroči sam daljšega presledka.
18.	teza
Komisija mora biti ekspeditivna pri obravnavanju predlogov. Če se komisija ne ravna po rokih, ki so določeni v prejšnjem členu tega pravilnika, sme predlagatelj izuma in tehnične izboljšave ravnati po zakonu.
Če gre za izredno koristen predlog, sme predlagatelj zahtevati, da samoupravni organi pospešijo delo komisije ali pa jo direktor PE zamenja.
19.	teza
Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge poskrbi za ocenitev koristnosti in uporabnosti izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga in za vse druge elemente, ki so odločilni za njeno dokončno stališče uporabiti vse službe PE in upravo podjetja.
20.	teza
Vsak posamezni predlog ali prijava izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora komisija obravnavati na seji.
Sejo sklicuje predsednik komisije. V vabilu morajo biti navedeni predlogi, ki bodo na seji obravnavani.
Na sejo je obvezno vabiti izumitelje oziroma avtorje ali njihove pooblaščence katerih predlogi se bodo obravnavali na seji.
O poteku seje se mora pisati zapisnik. Izumitelj oziroma avtor ali njegov pooblaščenec ima pravico zahtevati, da se njegove izjave vnesejo v zapisnik.
Po obravnavi posameznih predlogov na seji sestavi komisija poročilo za kolektivni izvršilni organ, v katerem predlaga odškodnino za posamezne predloge in določi poročevalec.
Komisija mora upoštevati ali se predlog posameznega predlagatelja nanaša na njegovo delo, ki izhaja iz opisa njegovega delovnega mesta.
Komisija in vsi drugi organi ter strokovnjaki so dolžni varovati popolno zaupanje predloga oziroma prijave, ki še ni bila sprejeta.
Navzven velja predlog oziroma prijava v vsakem primeru za poslovno skrivnost, ki veže vse delavce podjetja in eventuelno sodelujoče strokovnjake izven podjetja.
Komisija je dolžna vsak sprejeti predlog v primerni obliki objaviti, vendar tako, da ni kršena poslovna skrivnost.
Po preteku 14 dni po objavi predloži komisija upravnemu odboru PE predlog o izplačilu nagrade oziroma odškodnine.
21.	teza
Kolektivni izvršilni organ obravnava poročilo komisije in sklepa o predlogu komisije glede višine odškodnine in o drugih priznanjih za vsak posamezni izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog.
Sklep kolektivnega izvršilnega organa se mora sporočiti izumitelju oziroma avtorju v osmih dneh po sprejemu sklepa. Sporočilo mora biti pismeno v obliki odločbe.
Zoper sklep je možen ugovor na delavski svet v 15 dneh po prejemu odločbe. Ugovor se mora vložiti pismeno.
22.	teza
Odškodnina za vse izume, tehnične izboljšave in koristne predloge se izplačuje iz sklada za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge (v nadaljnjem besedilu sklad).
Iz sklada se krijejo tudi vsi stroški, ki nastanejo v zvezi s preizkusom izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, kot določa pravilnik.
Sklad se oblikuje tako, da se od vsakega prihranka, ki je nastal z izumom tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom, izloči 30 % v navedeni sklad, in sicer vsako leto prihranka toliko časa, kolikor dolgo se izplačuje odškodnina za posamezen izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog.
Pripombe k tezi 22: Predlage se ustanovitev sklada v ta namen, iz katerega bi se financiral vsi stroški, ki bi nastali v tej zvezi. Tako ne bo nikoli zadrege glede plačila.
23.	teza
Kolektivni izvršilni organ lahko na podlagi komisije odobri izumitelju, avtorju tehnične izboljšave ali avtorju koristnega predloga ustrezno posojilo iz sredstev sklada, potrebno za izdelavo prototipa, za potrebno dokumentacijo in podobno.
Posojilo se odobri na osnovi utemeljene prošnje predlagatelja.
Če predlog uspe, se odobreno posojilo odtegne od odmerjene odškodnine, če pa ni uspeha, vrača predlagatelj posojilo v dogovorjenih obrokih.
IV.	POSTOPEK PRI OCENJEVANJU KORISTNOSTI IN UPORABLJIVOSTI
24.	teza
Komisija se mora pri ocenitvi predloga ravnati po naslednjih merilih:
1.	tehnični in gospodarski pomen predloga za podjetje,
2.	koristi, ki jih lahko podjetje doseže z uporabo predloga,
3.	vrednost sredstev, ki jih bo podjetje vložilo za uresničitev predloga,
4.	delež, predlagatelja pri predlogu,
5.	okoliščine, ali je bilo delo v zvezi s predlogom redno delo predlagatelja v podjetju,
6.	druge okoliščine, ki so pomembne za odmero odškodnine.
25.	teza
Pri ocenitvi tehničnega in gospodarskega pomena predloga mora komisija upoštevati zlasti, ali se predlog nanaša na:
1.	nov proizvod, ki spada v skupino proizvodov, ki jih podjetje še ne proizvaja,
2.	povečanje asortimenta v skupini proizvodov, ki jih podjetje že proizvaja,
3.	povečanje produktivnosti in ekonomičnosti in to zaradi:
—	uvedbe novega in izboljšanja obstoječega tehnološkega postopka,
—	uvedbe novih surovin, s katero se doseže zamenjava deficitnih in dražjih surovin,
—	izboljšanje kakovosti izdelkov,
—	povečanje obsega proizvodnje in boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti;
4.	ali je mogoče izkoriščati predlog tudi s prodajo licence in koliko.
Pri ocenitvi predloga po določbah 3. točke tega člena je treba obvezno upoštevati naslednje:
—	izvajanje predlogov v poslovni enoti ne sme povzročiti težav ali dodatnih stroškov pri nabavi surovin,
—	praviloma ne sme odstopati od tovarniškega tipiziranja oziroma tovarniške tipizacije in standarizacije,
—	ne sme povzročati težav in dodatnih stroškov v proizvodnji, kjer se predlog ne more uporabljati oziroma izvajati.
26.	teza
Šteje se, da je predlog koristen, če poveča dohodek oziroma prihranek iz naslova izkoriščanja predloga.
Pri oceni koristnosti oziroma prihrankov, ki jih lahko doseže z uporabo predloga, mora komisija upoštevati koristi oziroma prihranke, ki jih bo PE dosegla v treh letih od začetka izkoriščanja predloga. Pri tem mora komisija tudi upoštevati, ali je možno realizirati predlog zunaj lastnega podjetja bodisi s prodajno licenco, bodisi s prisilno licenco.
Kot prihranek se šteje zlasti:
a)	prihranek na času — direktni stroški za uporabljeno uro na delovnem mestu (bruto osebni dohodek, električna energija, tekoče vzdrževanje stroja oziroma strojne naprave),
b)	prihranek na materialu,
c)	prihranek na kapitalu (stroji, orodja, hitrejše obračanje obratnih sredstev).
27.	teza
Za sredstva, ki jih je podjetje vložilo v uresničevanje predloga, se štejejo zlasti:
1.	vrednost porabljenega materiala,
2.	izplačani osebni dohodek,
3.	amortizacija osnovnih sredstev,
4.	odpis osnovnih sredstev,
5.	ustrezni del režijskih stroškov za vložena sredstva od 1. do 4. točke tega člena,
6.	stroški, ki jih je podjetje imelo s pridobitvijo predloga (takse in podobno.
28.	teza
Razlika med koristjo od predloga in vrednostjo sredstev, ki jih je PE vložila v uresničitev predloga, se šteje kot osnova za določitev višine odškodnine.
29.	teza
Pri ocenjevanju deleža predlagatelja pri predlogu je treba upoštevati zlasti:
1.	če je predlagatelj dal samo idejo za predlog, pri tehnični dokumentaciji in podobno,
2.	ali je predlog neposredni rezultat delovne naloge, ki jo je predlagatelju dala PE,
3.	ali je delu pri predlogu redno delo predlagatelja v PE ali je bil zato delo vnaprej in višje plačan,
4.	stopnjo zahtevnosti dela pri predlogu med zahtevnostjo rednega dela predlagatelja na njegovem delovnem mestu,
5.	ali je predlagatelj ustvaril predlog popolnoma sam ali je bil pri tem voden.
30.	teza
Pri ocenjevanju drugih okoliščin, ki so pomembne za odmero odškodnine, je treba upoštevati zlasti:
1.	ali je poslovna enota predlagatelju omogočila specializacijo ali je pripomogla k uresničevanju predloga,
2.	trajanje dela pri predlogu od zadolžitve do uresničenja predloga,
3.	ali so bili delovni pogoji za čas uresničitve predloga ugodni,
4.	ali so bila materialna sredstva, potrebna za uresničitev predloga, pravočasno dana predlagatelju na razpolago.
31.	teza
Pri ocenitvi uporabnosti predloga se mora upoštevati zlasti:
1.	ali se predlog lahko uporabi pri eni operaciji enega samega proizvoda ali pri več operacijah in pri večjem številu proizvodov,
2.	ali se predlog lahko uporabi samo v PE oziroma podjetju ali pa tudi v drugih podjetjih doma in tudi v tujini s prodajo patenta ali licence,
3.	čas trajanja verjetnega izkoriščanja predloga.
32.	teza
33.	teza
Tajnik komisije mora do konca januarja vsakega leta izdelati poročilo o doseženih rezultatih po delovnih enotah in službah o izkoristku izumov tehničnih izboljšav in koristnih predlogov v minulem letu.
Poročilo dostavi komisiji in kolektivnemu izvršilnemu organu.
34.	teza
Finančna služba mora organizirati in voditi natančno evidenco stroškov izkoriščanja posameznega izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga.
Po preteku enega leta mora izračunati dosežene koristi od izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov.
V.	ODŠKODNINE IN PRIZNANJA
35.	teza
Poslovna enota mora za pridobljeni patent, tehnično izboljšavo ali koristni predlog predlagatelju pravično odmeriti odškodnino, razen če se predlagatelj le-te odpove.
Odškodnina se mora plačati tudi tedaj, če se začne izkoriščati izum pred pridobitvijo patenta.
O višini odškodnine na podlagi sklepa kolektivnega izvršilnega organa sklene se s predlagateljem pogodba o odškodnini.
36.	teza
Pri določanju višine odškodnine mora komisija upoštevati, ali se predlog posameznega predlagatelja nanaša na njegovo delo, ki izhaja iz opisa njegovega delovnega mesta.
Če na višino odškodnine vpliva razlog iz prejšnjega odstavka je treba to dejstvo pismeno ugotoviti v predlogu.
37.	teza
Osnova za določitev višine odškodnine so prihranki pri direktnih stroških in sicer:
a)	prihranek na času — direktni stroški na porabljeno uro na delovnem mestu (bruto osebni dohodek),
b)	prihranek na energiji,
c)	prihranek pri tekočem vzdrževanju vendar ne na škodo stroja ali opreme,
d)	prihranek na materialu,
e)	prihranek na kapitalu (stroji, orodja, hitrejše obračanje obratnih sredstev).
38.	teza
Osnova za določitev odškodnine je prihranek na direktnih stroških. Od osnove pripada predlagatelju oziroma izumitelju odškodnina po naslednji tabeli:
Pripombe k tezi 38: To je predlog za način rešitve, osvoji pa se lahko višje ali nižje odstotke od osnove za določitev odškodnine. Če bo višja odškodnina, bo to vzpodbudno za člane delovne skupnosti z izumiteljskim oziroma novotarski dejavnosti.
39.	teza
Če se izumitelj oziroma predlagatelj ne dogovori s poslovno enoto drugače, se izračuna višina odškodnine ob koncu vsakega poslovnega leta na podlagi knjigovodskih podatkov. Izumitelj oziroma predlagatelj ima pravico kontrolirati pravilnost izračunane višine odškodnine.
Izumitelj lahko zahteva med letom akontacijo do višine 2/3 ocenjene odškodnine za minulo četrtletje.
Ocenitev se izdela na podlagi obstoječe evidence.
Izumitelj oziroma predlagatelj mora podpisati obračun odškodnine. S tem se odreka poznejšim reklamacijam, razen če je dobil napačne ali nepopolne podatke.
Od izumitelja oziroma od predlagatelja podpisani obračun odškodnine se mu mora izplačati najpozneje v enem mesecu po potrditvi zaključnega računa.
Izumitelj ima pravico do ustrezne odškodnine tudi v primeru, če je podjetje dobilo patent za njegov izum, a ga v enem letu ni začelo izkoriščati. Višina odškodnine se v tel primeru izračuna na podlagi verjetnega obsega prodaje izdelka:
40.	teza
Višina odškodnine za tehnične izboljšave in koristne predloge se obračuna po določbah tega pravilnika, ki velja za določitev višine odškodnine za izum.
Najmanjši znesek enkratne odškodnine za vsak pozitiven in koristen predlog, ki je sprejet in izveden, je 50 do 150 dinarjev.
Ali je predlog koristen in pozitiven, oceni komisija, ki tudi določi višino enkratne odškodnine.
41.	teza
Predlagatelj se s poslovno enoto dogovori o enkratnem izplačilu odškodnine za vnaprej, za vso dobo izkoriščanja, za katero se v smislu določb tega pravilnika izračunava osnova za določitev višine odškodnine.
42.	teza
Zakoniti dediči predlagatelja za-drže ob njegovi smrti vse pravice do odškodnine.
Če komisija pri obravnavanju predlogov in po predhodnem mnenju na že določen način v tem pravilniku ugotovi, da predlog ne ustreza za izkoriščanje v PE oziroma v podjetju, mora takšno ugotovitev ustrezno in izčrpno obrazložiti ter o tem na primeren način obvestiti predlagatelja.
Osnova	do 5.000
15 °/o
od 5.001 od 25.001 od 50.001 od 100.001 od 200.001 od 500.001 nad 1,000.000
do 25.000 do 50.000 do 100.000 do 200.000 do 500.000 do 1,000.000
pripada 750 pripada 3.150 pripada 3.650 pripada 9.150 pripada 14.150 pripada 24.650 pripada 37.150
din	+ 12 °/o
din	+ 10	»/o
din	+ 7 «/o
din	+ 5 »/o
din	+ 3,5 «/o
din	+ 2,5 »/o
din	+ l,5o/o
43.	teza
Če poslovna enota razpiše natečaj za rešitev določenega tehničnega ali drugega problema in določi nagrade za uspehe, rešitve, vštevši nagrade za odkupljene rešitve, imajo udeleženci, katerih rešitve so nagrajene oziroma odkupljene, pravico tudi do odškodnine za izum oziroma tehnično izboljšavo ali koristen predlog v smislu določb tega pravilnika.
44.	teza
Avtorju tehnične izboljšave ali koristnega predloga, ki ga je kolektivni izvršilni organ sprejel, se lahko izda diploma o tehnični izboljšavi oziroma koristnemu predlogu.
TABELA 39. TEZE
VI.	DRUGE PRAVICE IN DOLŽNOSTI AVTORJEV IN UPORABNIKOV
45.	teza
Poleg odškodnine in diplome lahko komisija predlaga, da kolektivni izrvšilni organ prizna predlagatelju oziroma avtorju drugo priznanje, kot so:
1.	izredni plačan dopust,
2.	podelitev štipendije za reden ali izreden strokovni študij,
3.	premestitev na odgovornejše oziroma zahtevnejše delovno mesto.
46.	teza
Kolektivni izvršilni organ lahko na predlog komisije sklene, da se
enkratno nagradijo vodja delovne enote in tudi drugi delavci, ki so se izredno trudili in uspeli, da se je izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog v najkrajšem času začel racionalno izkoriščati.
Ta nagrada sme znašati največ do višine enkratnega poprečnega mesečnega osebnega dohodka za obdobje zadnjih treh mesecev, vendar skupna višina nagrade ne sme znašati več kot 10 °/o enoletne odškodnine izumitelju oziroma avtorju.
Te nagrade se izplačujejo iz sklada.
VII.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	teza
Kršitev določil tega pravilnika se šteje za kršitev delovnih dolžnosti.
Za hujšo kršitev delovne dolžnosti se šteje zlasti kršitev skrivnosti.
48.	teza
Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o tehničnih izboljšavah v podjetju, ki ga je sprejel delavski svet Lesnoindustrijskega kombinata Vrhnika na svojem 3. zasedanju dne 29. marca 1963, ter na zasedanju dne 16. septembra 1964. leta.
od razlike med od razlike med od razlike med od razlike med od razlike med od razlike med
5.000	in dejansko
25.000	in dejansko
50.000	in dejansko
100.000	in dejansko
200.000	in dejansko
500.000	in dejansko
od razlike med 1.000.000 in dejansko
višino
višino
višino
viišno
višino
višino
višino
osnove	5	«/o
osnove	4	°/o
osnove	3	«/o
osnove	2	°/o
osnove	1,5 %>	
osnove	1	°/o
osnove	0,5 %	
ODREŽI
OBJAVA
Na podlagi 163. člena statuta LIKO Vrhnika z dne................, daje komisija za pripravo predloga pravilnika
o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih v javno razpravo predlog ter za pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih.
Pripombe in predlogi se sprejemajo v tajništvu PE oziroma uprave podjetja pismeno ali ustno na zapisnik do 30.7. 1972.
Predlog za spremembo se uključuje v usklajevanje aktov z statutom podjetja, hkrati pa, da se vzpodbudi dejavnost tudi na tem področju.
Za razliko od prejšnjega, sedanji predlog prenaša pristojnost odločanja na PE ter hkrati preciznejše in ra-zumljivijše določa postopke za pridobitev pravic iz naslova izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Uvaja se tudi novost, da se lahko nagradi tudi delavce, ki so se trudili, da se izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog v najkrajšem možnem času začel racionalno izkoriščati.
KOMISIJA
Plan in politika izobraževanja za 1972
Poslovni odbor je na zasedanju 18. 4. 1972 obravnaval plan izobraževanja in izhodišča za izobraževalno politiko ter z nekaterimi dopolnitvami sprejel predloženi plan izobraževanja, ki ga je tudi CD S potrdil.
Izhodišča za formiranje izobraževalnih oblik so naslednja:
1.	Redni štipendisti: Podjetje štipendira 15 dijakov in študentov, letos jih 6 konča šolanje in se zaposlijo v podjetju.
Število štipendistov ostane tudi v bodoče isto, toda razpiše se več štipendij za izšolanje lesnih tehnikov.
2.	Dopolnilno šolanje: Podjetje bo tudi v bodoče dopolnilno šolalo
predvsem tiste strokovne kadre, ki nimajo ustrezne šole. Kadrovska služba mora izdelati seznam teh kadrov in ga predložiti PO oziroma UO, da le ti določijo, kateri delavci se bodo morali dopolnilno šolati, vendar v takem številu, da ne bo trpelo redno delo.
3.	Učenci v gospodarstvu: Z večjo akcijo na šolah na Vrhniki in Borovnici pridobiti učence za uk v poklicih lesne stroke. V zadnjem letniku pri predavanjih usmeritve v poklic, povedati vse možne usmeritve v poklic pri našem podjetju. Poleg tega povedati več o razvoju podjetja, velikosti, tehnologiji, pomembnosti za občino in drugo.
4.	Tečaji, seminarji in predavanja: Izdelan je plan udeležbe seminarjev, če se pa med letom organizirajo aktualni semiranji, za katere sedaj ne vemo, pa se jih udeležijo delavci, katerim je tema predavanj najbolj potrebna.
5.	Organizira se seminar v podjetju za vodilne delavce v proizvodnji, iz področja nove tehnologije v lesni industriji, v pogledu organizacije ter ekonomike podjetja.
Pristopi se k organizaciji tečaja za pridobitev polkvalifikacije.
6.	Ekskurzije: Zaradi strokov-vnega izpopolnjevanja delavcev v podjetju in seznanitev z novimi tehničnimi in drugimi dosežki je izdelan program ekskurzij v sorodna podjetja lesne industrije in specializirane sejme.
7.	Strokovna knjižnica: Kadrovska služba mora zbirati in zasledovati nova aktualna strokovna izdan j a in jih. nabaviti.
Ime in priimek
delovno mesto
Zadeva: Pripombe k predlogu tez zapravilnik o tehničnih izboljšavah,izumih in koristnih predlogih.
K predlaganim tezam dajem sledečepripombe:
Datum:
Podpis predlagatelja:
Kako bomo proslavljali 10-letnico
Verjetno je že slehernemu članu kolektiva znano, da poteka v letošnjem letu 100 let od ustanovitve Parketarne Verd, v prihodnjem letu pa 10 let od združitve Borovnice in Verda v enotno podjetje LIKO. Obe obletnici časovno sovpadata zato smo se odločili, da bomo praznovanje obeh opravili v letu 1973. Da bi kar najbolje proslavili te obletnice je bil imenovan poseben odbor, ki bo poskrbel za ustrezen program. Predvideva se, da bi bila osrednja proslava v okviru republiškega praznika 22. julij prihodnjega leta. Opravila bi se tako, da bi bila proslava dopoldne na Vrhniki, popoldne pa piknik v Peklu za celoten kolektiv. Ob tej priliki bi izdali almanah tj. kratek pregled dosedanjega dela podjetja. Našo dejavnost bi prikazali na posebni razstavi, ki bi prešla v stalno razstavo izdelkov.
Da bi kar največ članov vključili v aktivno delo in tako manifestirali pripadnost podjetju, bi v okviru proslavljanja izvedli še vrsto drugih akcij. Tako bi se člani kolektiva pomerili v raznih športnih disciplinah kot streljanje z zračno puško, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, šahu, košarki in smuku. Predvideva se tudi planinski pohod na Triglav, ki bi ga opravili že v avgustu letošnjega leta.
Nadalje se predvideva tudi tekmovanje gasilskih društev obratov in ekip civilne zaščite.
Kulturni program nameravamo popestriti z umetniki, ki bi jih povabili k sodelovanju. Pogovor je nanesel tudi na to, da da bi organizirali lasten pevski zbor, ki bi se prvič predstavil na osrednji proslavi. Pevski zbor naj bi sestavljali delavci obeh obratov, ki imajo veselje do petja.
Vemo, da je precej delavcev, ki že vrsto let ali celo od samega začetka delajo v našem podjetju. Smatramo, da bi se morali vsem tistim, in pa najbolj zaslužnim na nek način oddol-
žiti. Vseh teh se bomo spomnili z raznimi priznanji, ki bi jih podelili na osrednji proslavi. Predvideno je tudi, da bi imeli delavski sveti slavnostne seje, izšla pa naj bi posebna številka časopisa »Naše delo«.
Vendar pa proslavljanje obeh obletnic ne smemo gledati samo skozi predvidevane prireditve in mogoče celo samo sko-
zi piknik. Proslava, športna tekmovanja itd. naj bo samo zunanja manifestacija kot opozorilo okolici, da tu živi in dela kolektiv lesarjev. Ta okolica pa nas ne bo ocenjevala po izvedenih prireditvah, temveč po naših uspehih in rezultatih dela. Torej naj postanejo priprave za proslavitev obletnice tudi akcije za čimbolj še in prizadevne j še delo vseh članov kolektiva tj. od strokovnih služb do proizvodnje. Vnesimo v naše delo tekmovalni duh in se tako častno pripravimo na ta dogodek.
Vlado Mejač
Stanovanjska politika
V marcu mesecu je bil v podjetju sklican posvet predstavnikov stanovanjskih komisij iz poslovnih enot, vodilnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki se ukvarjajo s stanovanjsko problematiko v podjetju.
Na tem posvetu je bil sprejet osnutek izhodišč za formiranje stanovanjske politike v podjetju in sicer za 1972 leto:
1.	Kadrovska služba izdela na osnovi novih stanovanjskih predpisov analizo prejšnjega obdobja in sedanje stanovanjske potrebe
in sicer v roku, ki bo vezan na izdelavo občinskega srednjeročnega plana gradnje stanovanj.
Na podlagi zbranega materiala kadrovska služba skupno s stanovanjskimi komisijami pripravi predlog srednjeročnega plana gradnje stanovanja za podjetje in ga posreduje v javno obravnavo delovni skupnosti podjetja.
2.	Vzporedno z izdelavo srednjeročnega programa gradnje stanovanj v podjetju, prilagoditi in dopolniti naš pravilnik o zbiranju sredstev in dodeljevanju po-
DANICA IN FRANCKA iz finančnega knjigovodstva
sojil za gradnjo in nakup stanovanj delavcev podjetja, z določili novih zakonitih predpisov. Ta pravilnik je tudi dopolniti s sklepom CDS o ugodnosti za člane delovne skupnosti podjetja v daljšem odplačevanju kupljenih izdelkov. še prej pa je potrebno ta sklep dopolniti kot na primer: kdaj delavec lahko dvigne kredit ali je ta kredit namenjen le za nakup izdelkov podjetja ali tudi izdelkov, ki jih ne proizvajamo, pa jih prodajamo v skladišču Dragomer. Nadalje ali lahko oba zakonca koristita to ugodnost, če sta zaposlena v podjetju itd.
3.	Iz obstoječih potreb po gradnji stanovanj, ki so že danes znane predlagamo naslednjo prioritetno listo pri gradnji stanovanj v podjetju:
—	pokrivanje obveznosti iz prejšnjih obdobij (anuitete, namensko varčevanje)
—	gradnja in nakup samskih domov
—	namensko varčevanje
—	zadružna gradnja
—	krediti delavcem za individualne gradnje in adaptacije.
4.	Sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki so na razpolago v letu 1972 se koristijo za posamezne enote takole:
Tovarna vrat Borovnica:
—	90 % za gradnjo samskega doma,
—	10 °/o pa za kredit delavcem kot pomoč pri individualni gradnji ali adaptaciji.
Parketarna Verd:
—	pokrivanje obveznosti (anuitete in namensko varčevanje)
—	prosta sredstva pa za nakup stanovanjske barake od cestnega sklada, v katero bi namestili delavce za povečano proizvodnjo
—	krediti delavcem za novogradnje in adaptacije.
Uprava LIKO:
—	pokrivanje obveznosti — na-namensko varčevanje
—	skupno varčevanje podjetja — delavec in namensko varčevanje za nakup stanovanja za strokovnjaka, ki bi zasedel izrapznjeno delovno mesto.
Program stanovanjske politike za 1972 leto, kot je prikazan v tem materialu, je CDS sprejel na zasedanju 16. junija 1972.
Vesti iz poslovnih enot
PARKETARNA VERD:
V letu 1972 se je od januarja do 15. 6. zaposlilo 63 delavcev, delovno razmerje pa je prekinilo 20 delavcev
EE Mizama Marija Istenič
Vinko Dolamič Marija Makovec Anica Sep Peter Sep Ljubica Hudin Franc Makovec Anica Dolamič Janez Anderlič
Na zadnji seji CDS
Marija Kavčič Vika Buh Albin Merlak Asim Muratagič Željko Bubeniček Julij Tomažin Štefan Brečič Svetka Sluga Alenka Jug Majda Merlak Sadika Ramič Dušanka Durič Emsuda Hasikič Radojka Dobraš Danica Horvat Devat Muslija Ilija Jakšič Marija Suhadolnik Ivanka Peršin
EE Pomožna Stane Nagode
EE Obratovodstvo Irena Podkrajšek
EE Ljubljanski vrh
Janez Jankovec Aleksander Istenič
EE Vratarna
Alma Ramič Sofija Subašič Omer Subašič Cazim Ramič Alojzija Cedula Marjeta Stramič Srečo Kajtna Štefanija Flisar Danila Slavinec Ivanka Martinčič
EE Parketarna
Stanka Rajner Milena Filipič Tatjana Gal j on Jožica Sever Milena Piljič Štefanija Glaser
EE Sušilnica
Milena Horvat Brane Čož EE Žaga Ludvik Orgolič Cvetka Tomažič Mirko Resanovič Husein Muratagič Frančiška Jerina Ivan Okorn Uzeir Dimič Milan Rupnik Feris Dacič Feris Marukič Rudolf Debenc Zdravko Popovič
Odšli so:
EE Mizama Ivanka Peršin Albin Merlak — samovoljno Marija Istenič — samovoljno Janez Anderlič — samovoljno Željko Bubeniček — samovoljno med preizkušnjo
Ljubica Hudin — podjetje odp. med preizkušnjo
Frane Makovec — podjetje odp.
med preizkušnjo Pavel Zalar — upokojen
EE Žaga
Mirko Resanovič — samovoljno Ferdinand Raiser — invalidsko upokojen
Zdenko Vidrih — samovoljno Feris Marukič — samovoljno med preizkušnjo
Zdravko Popovič — samovoljno
EE Parketarna
Irena Ogrin — samovoljno Milena Filipič — samovoljno Jožica Sever — samovoljno
EE Sušilnica
Milena Horvat — samovoljno
EE Pomožna dejavnost
Stane Tušar — upokojen Franc Jurovič — samovoljno
EE Obratovodstvo
Vera Škrabelj — samovoljno Franc Jarc — upokojen
Kršitev delovnih dolžnosti
Opomin....................3
Javni opomin..............1
Zadnji javni opomin .... 2
Zaradi uživanja alkohola in zaradi netočnosti prihoda na delo, ter neopravičeni izostanki iz dela.
VESTI IZ TOVARNE VRAT BOROVNICA
Od zadnje izdaje Našega dela, ki je izšel v mesecu novembru pa do danes se je v našem obratu zaposlilo:
Mizama:
Anton Roj Mijo Kulundžič Milan Vukosavljevič Anton Petelin Jože Japelj Marija Turšič Milica Radič
Anton Svete Kosavka Radič Tomaž Škrbec Jelica Bukejlovič Dušan Jovič Nenad Petrovič Jovo Smiljanič Jefto Petrovič Štefan Slonjšek Anton Stipančevič Janko Svaljek Bernarda Žakelj Boško šučar Stjepan Furdi
Žaga:
Franc Dolenc Franjo Dejak Niko Kokalovič Mehmed Smajič Salko Čelik Husa Čelik Avgust Matanovič Ivan Vukovič Nedeljko šil jak Marjan Čerina Ratko Novarlič Ljubomir Petrovič
Vra tarna:
Janez Verbič Katica Komar Željko Kralj Darinka Hasani Stanojka Bukejlovič Mi jat Lovrič Ivan Opeka Cecilija čudič Radoje Cvejič Stojiča Marič Koviljka Smiljanič Katarina Tomažič
Pogon:
Anton Juha
Obratovodstvo:
Cecilija Šušteršič
Novo sprejetim želimo veliko delovnih uspehov!
ODŠLI PA SO:
Mizarska:
Boris Roj Anton Trošeljac Ivanka Japelj Karolina Hočevar Antonija Leben Ciril Brencelj Ciril Peršin Bojan Fekonja Draginja Blagojevič Jože Japelj
Tomaž Škrbec Milan Rupnik Marija Korošec Milena Žirovnik Anton Judnič Jožica Zalar Marija Turšič Štefan Slonjšek
Žaga:
Ivan Kogovšek Milan Vukosavljevič Franc Rihar Uroš Bukejlovič Čedo žunič Milorad Pejkič Simo Laketič Franc Dolenc Husa Čelik Franjo Dejak Nedeljko Perkovič
Vratarna:
Stojka Ivanovič Frančiška Molek Josip Toma Ivan Blažinovič Franjo Cotič Marija Zupančič Darinka Hasani Silvo Potočnik Vjekoslav Horvat Radoje Cvejič Ivan Kodrič Pogon:
Janez Carin Albert Calussa Metod Peršin Obratovodstvo:
Ivanka Andreitz Delavska restavracija:
Gabriela Žerjav
UPRAVA LIKO
Od julija 1971 pa do junija 1972 so na upravo stopili v delovno razmerje sledeči:
Marija Strelec na delovno mesto administrator v komerciali Slavica Kališnik, na delovno mesto »statistika«
Matko Bečaj, na delovno mesto »vodja področne montaže« Ivanka Suhadolnik, na delovno mesto »saldakonti« v finančnem sektorju
Marija Treven, snažilka Ivanka, Zupanc, šef organizacije Ivanka Božič, strojepisje v fakturnem in
Miroslav Weixler, maloprodaja — domači trg.
Z delom na upravi pa so v tem času prenehali:
Vida Kovač,
Zofka Mazi, Stanislav Rot in Ivanka Peršin.
Naš portret
TINE KOVAČ
Rojen 1. 1. 1942 v Veliki Ligo jni.
Koliko časa ste že v našem podjetju in kako to, da ste se odločili zaposliti v LIKO Vrhnika?
»V podjetju sem že okrog 10 let. Prej sem delal v IUV Vrhnika, nato pa zaprosil za zaposlitev na žagi Ljubljanski vrh, kjer sem bil sprejet in sem tako delal na delovnem mestu dovoz hlodovine na žago. Potem sem odšel na odslužen j e vojaškega roka. Po končani vojaščini sem še pol leta delal na žagi, nato pa sem bil premeščen v Parketarno na delovno mesto voznika super vlačilca. Sedaj pa že 4 leta vozim osebni avtomobil podjetja in sicer prve 2 leti sem imel žabo, sedaj pa mercedesa.
Imate družino? Kje delajo družinski člani?
Sem poročen, in imam dve še nedoletni punčki. Obenem preživljam tudi mamo. Žena je gospodinja in se po malem ukvarja s kmetijstvom, otroka pa se potepata po vasi.
Kaj delate v prostem času?
Prostega časa skoraj nimam, ker sem velikokrat po cel dan zadržan v službi, v kolikor pa ne vozim, pa po malem kmetujem, tako da mi ni potrebno
misliti kam bi šel na dopust. Doma imam fičkota, s katerim včasih popeljem družinico na manjši izlet ali obisk.
Kaj delate v podjetju.
V glavnem vozim na službena potovanja komercialiste, posebno pa v zadnjem času in to največ na Hrvaško zaradi nabave decimiranega lesa za mi-zarno in pa za nabavo hlodovine. Od 1. do 10. pa večkrat vozim izterjevalca tov. Žigmana, da nam priskrbi denar za plače.
Ste z delom zadovoljni?
Z delom sem še kar zadovoljen, čeprav imam včasih res premalo prostega časa in če preračunam vse ure, ko sem z
doma, smatram, da z ozirom na vložen čas, prejemki niso dovolj visoki.
Kaj bi po vašem mnenju bilo dobro izboljšati na vašem delovnem mestu?
Tu mislim predvsem na izboljšanje organizacije razporeditve vožnje odnosno, da bi vsaj kakšen dan prej vedel za daljše potovanje, da se lahko pripravim za na pot tako sam, kakor tudi avto.
S katerimi problemi se srečujete izven delovnega mesta?
Posebnih problemov nimam, problemčkov pa je veliko. Eden izmed njih je pomanjkanje denarja za gradnjo. V podjetju sem že vložil prošnjo za kredit, vendar pa še ni bilo ničesar rešenega.
Vaše mnenje o časopisu Naše delo?
Naše delo je še kar v redu. Mislim pa, da je včasih preveč suhoparno. V njem bi moralo biti kaj več veselih in šaljivih prispevkov, pa več informiranosti in slik iz proizvodnih oddelkov, problematika delavcev in podobno. Želim si, da bi bolj redno izhajal in da bi dobil vsak izvod, katerega bi lahko hranil v avtomobilu, da si ga lahko tudi drugi ogledajo in s tem krajšajo prosti čas med vožnjo.
Vaše želje za prihodnost?
Za podjetje želim, da bi še v naprej dobro poslovalo, da bi se zgradilo s planom predvideno povečanje proizvodnje, da bi čim boljše prodajali in s tem vsi delavci boljše zaslužili in si s tem lahko izboljšali svoj standard oziroma izpolnili svoje želje.
Leto kakovosti
Sedanja stopnja našega družbenega in gospodarskega razvoja ter dosežena raven produkcijskih sil in socialističnih produkcijskih odnosov terjata, da se bistveno spremenijo pojmovanja in politika na področju kakovosti proizvodov in storitev, in sicer v smeri njenega nenehnega zboljšanja in še večje pritegnitve vseh dejavnikov, ki so na določen način zainteresirani zanjo in ki lahko vplivajo na njeno zboljšanje.
V vse ostrejši konkurenci na domačem in svetovnem trgu pomeni kakovost proizvodov in storitev v sodobnem svetu dejavnik, ki ima prvorazreden pomen za nacionalno ekonomiko, zlasti s stališča vključitve v mednarodno delitev dela.
Izhajajoč iz povedanega je za zagotovitev čim boljše kakovosti proizvodov in storitev v prihodnjem obdobju potrebno:
1.	da postane vprašanje kakovosti proizvodov skrb vseh zaposlenih v podjetju;
2.	da v podjetju z ustreznimi ukrepi (tehnično-tehnološkimi, ukrepi glede usposabljanja strokovnih kadrov idr.) nenehno zboljšujemo kakovost svojih proizvodov;
3.	da se z normativno dejavnostjo na področju kakovosti proizvodov in storitev usmerja politika kakovosti ter spodbuja in zagotavlja določena kakovost proizvodov in storitev;
4.	da se zagotovi učinkovit si-sten kontrole kakovosti;
5.	da se vsi člani delovne skupnosti še bolj zavzamejo za vprašanje kakovosti proizvodov in s svojimi predlogi in sugestijami vplivajo na nenehno zboljšanje kakovosti in k temu prispevajo;
6.	da se k raznim vprašanjem na področju kakovosti proizvodov in storitev če bolj pritegnejo strokovnjaki;
7.	da pristojna služba s sredstvi informacij obvešča kakovosti o vseh ukrepih v zvezi s kakovostjo proizvodov in storitev in da z njimi vplivajo na javno mnenje, kot dejavnik, ki je pomemben za politiko in za ukrepe, s katerimi naj se izvaja.
Lesariada
V	soboto dne 17. junija smo tekmovali v Cerknici na slovenski »Lesariadi«, v naslednjih disciplinah in dosegli naslednja mesta oziroma rezultate:
1.	Kegljanje zasedli 10. mesto, od 30 nastopajočih ekip,
2.	Mali nogomet zasegli 9. mesto, od 25. nastopajočih ekip.
3.	Streljanje zasedli 12. mesto, od 27. nastopajočih ekip,
4.	Balinanje je bilo razveljavljeno.
V	skupni uvrstitvi vseh nastopajočih lesnih podjetij, ki jih je bilo 33, smo zasedli 17. mesto.
NAŠE DELO izdaja LIKO Vrhnika
—	Odgovorni urednik Rijavec Miloš
—	Poverjenik za PE Tovarno vrat Borovnica Mazi Cvetka — Poverjenik za Parketarno Verd Urh Danijela — Urejuje uredniški odbor: Mejač Vlado, Blažič Jože, dipl. ing., Kovač Friderik, ing. Dobnik Leopold, Sivka Alojz, Pungarčič Olomir dipl. inž., Mladenovič Veselka — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
Strelci
Balinarji
Šale
Mačka
»Mačka je v kuhinji ali na strehi — kakor nanese. Ima štiri mlade ali šest — kakor nanese. Lovi miši in lovi podgane — kakor nanese. Mačka je mačka ali pa maček — kakor nanese.
Navihanec
Jurček: »Ali je človek tudi kaznovan za stvar, ki je ni naredil?«
Učitelj: »Ne.«
Jurček: »Potem je dobro; jaz namreč nisem naredil domače naloge.«
Šklepetanje z zobmi
Zdravnik: »Ali so vam zobje kaj šklepetali ko ste imeli prvi napad?«
Gospa: »Ne morem vam povedati, tovariš zdravnik. Imela sem jih na nočni omarici.«
imaš tako slabo spričevalo ...« Aleško (ji hitro seže v besedo): »Kako si čudna mama. Učitelj mi je rekel, da je še predobro zame.«
Mlad bahač
Mama: »Kakšen pa si? Sta se že spet tepla s tistim Bedračevim Tinetom. Mar ti bom zmeraj novo obleko kupovala?«
Sinko: »Oh mama to ni nič. Pri Bedračevih bodo pa morali vsega Tineta novega kupiti, tako sem ga.«
Smola
Mirko piše domačo nalogo pa joče in tuli kot obseden.
Oče: »Poba, kaj pa tuliš?«
Mirko: »Hu ... hu___hu ..., sem
peresnik izgubil, pa ga je mama spet našla.«
Prebivalci lune
Učitelj: »Da, tudi to je mogoče, da so tudi na luni prebivalci.« Jakec: »Prosim, tovariš učitelj, kam pa gredo, kadar je prvi in zadnji krajec?«
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 13
Iz 13. št. NAŠE DELO smo prejeli 27 križank z vpisano rešitvijo. Pravilno rešenih je bilo 6 poslanih rešitev.
Izžrebani so bili naslednji:
1.	nagrada Francka Šubic — dva stola
2.	nagrada Marija Dobrovoljc — gugalnik in
3.	nagrada Mara Pivk — mali gugalnik.
PREGLED DOSEŽENEGA DOHODKA IN AKUMULACIJE ZA 4 MESECE 1972 (primerjava z letom 1971)
Borovnica	Verd	LIKO
dose- dose- In- dose- dose- In- dose- dose- In-ženo 71 ženo 72 deks ženo 71 ženo 72 deks ženo 71 ženo 72 deks 1. REALIZACIJA	----------------------------------------------------
a) I—IV	14.927.827	21.444.885	144	9.994.151	13.922.406	133	24.921.980	34.767.291	139
b) I—XII	56.647.634			32.763.159			89.410.793		
2. Dohodek (vklj. s točko) a) I—IV	895.084	2.284.096	266	546.800	872.589	160	1.441.884	3.256.685	225
b) I—XII	4.688.587			2.150.779			6.839.366		
3. Amortizacija a) I—IV	486.545	722.230	149	344.234	467.203	136	830.779	1.189.433	143
b) I—XII	1.653.623			1.133.782			2.787.395		
4. Akumulacija (2 + 3) a) I—IV	1.381.629	3.106.326	225	891.034	1.339.792	150	2.272.663	4.446.118	196
b) I—XII	6.342.200			3.284.561			9.626.761		
5. Stopnja (2 :1) a) I—IV	6.00	11.12	185	5.47	6.56	120	5.78	9.37	
b) I—XII	8.28			6.56			7.65		
6. Stopnja akumulacije (4 : 1) a) I—IV	9.25	14.48	168	8.92	10.06	113	9.12	12.79	140
b) I—XII	11.20			10.02	10.06	113	10.77		
OPOMBA: Amortizacija se po dokončnem obračunu še spremeni (zveča)
Iz tega razloga se doh. zmanjša, dočim ostane akumulacija nespremenjena.
Kegljači
ŠALE
Hudo zdravilo
Zdravnik: »Kako je vašemu možu? So mu pomagale pijavke kajne! ?«
Žena: Oh tovariš doktor, hudo je bilo! Prvo je le s težavo pogot-nil, drugih pet sem mu pa morala ocvreti.«
Počasen želodec
Zdravnik: »Ali ste zaužili škatlico kroglic, ki sem vam jih zapisal?«
Bolnik: »Seveda sem jo, tovariš doktor, pa še nič ne čutim, da
bi bilo kaj bolje. Najbrž se še pokrovček na škatlici ni odprl.«
Dragoceno imetje
Žena oponaša možu: »Vse je moje, da veš: perilo, oprava, hiša! Le kaj si imel preden si me vzel, to bi rada vedela?«
Mož: »Mir.«
Več jezikov
Kuhar: »Ali tvoja žena govori več jezikov?«
Kuhar: »Ne, samo govori. Včasih se mu zdi, da jih tudi ima več.«
Različno naziranje
Mama: »Veš kaj, Janezek, spet