TRST, torek 3. decembra 1957 Leto XIII. - Št. 287 (3822) PRIHDRSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63« — postni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celolet.i 4900 lir FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. St. 37-338 -- Podru2. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, UrVivna založba Slovenije, ' Ljubljani 60 . KB. 1 . Z - .175 - izdala založništvo tržaškega tiska o. ZOZ-irst višine v širini l sto'pca: trgovski 80, finančno-uoravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v 1 V nedeljo v rimskem gledališču Adriano Odločno protifašistično zborovanje Danes bo potrjeno novo vodstvo CGIL Ogabna provokacija mladega fašista - Kompromis za novo vodstvo CGIL: Novella (KPI) bo generalni tajnik, Santi (PSi) pa njegov pomočnik - Nerazumljiva Ztoiijeva izjava v zvezi z nasprotji zaradi reforme senata (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Kot je bilo napovedano, se je včeraj v rimskem gledališču Adriano vršilo antifašistično protestno zborovanje predstavnikov partizanskih in antifašističnih organizacij iz vse republike, med katerimi so bili tudi zastopniki treh partizanskih organizacij iz Trsta. Zbrani antifašisti so odločno protestirali proti vladi, ki je onemogočila odporniško zborovanje napovedano za 24. november letos. Na zborovanju so govorili poleg Parrija še Ter-raccini, Lombardi, Piccardi, Boldrini in Schiano. Med govorom Ferruccia Parrija je prišlo do ogabnega incidenta; neki fašistični mladinec je vrgel Parriju v čelo ob vzkliku «živela Italija« tintnik zavit v časopisni papir in govorniku razbil naočnike. Boldrini in tajnika Santi (PSI); zvezni tajniki: dr. Romagnoli (KPI), dr. Scheda (KPI). Foa (PSI); zvezni namestniki tajnikov: Biodolini (PSI), dr. Monta-gnani (PSI), dr. Gicia (KPI), dr. Cesuri (FSDI), dr. Ferdi-nando Rossi (krščanski socialist) in dr. Manfredo Marconi (mazzinijevec). — Dr Lama (KPI) bo imenovan za glavnega tajnika FIOM, dr. Boni (PSI) pa za vsedržavnega tajnika FIOM, dr. Capotaglio Schiano sta mladega faši-l (PSI) za generalnega tajnika gradbene stroke, dr. Pietro sta prinesla na govorniški oder, od koder so ga odpeljali orožniki. Zborovalci so ogorčeni obsodili fašistični incident. Po končanih govorih so sprejeli resolucijo, ki jo je prebral Parri, v kateri zahtevajo od vlade spoštovanje odporniškega gibanja in dostojno proslavo desetletnice ustave; pozivajo dalje vlado, naj ne ovira bodoče manifestacije, ki bo v Rimu ter zahtevajo od vseh strank demokratičnih sil podporo, da se napravi konec sramotnemu fašizmu. Končno je resolucija Poverila odporniškemu odboru za vso državo nalogo, naj stori vse, predvsem pa na področju vzgoje, da se velika načela odporniškega gibanja zaščitijo in utrdijo. Podobne partizanske manifestacije so bile tudi v Turinu in Vidmu. Za proslavo desete obletnice ustave se je danes v palači poslanske zbornice na Monte-eitoriu sestal častni odbor pod predsedstvom senatorja Enrica De Nicole. Navzoči so bili; predsednik vlade Zoli, predsednik zbornice Leone, bivša predsednika ustavodajne skupščine Terraccini in Sa-ragat. predsednik ustavnega sodišča Azzariti ter poslanca Gonella in Ruini. De Nicola je poročal o programu, ki ga je izdelal izvršni odbor za proslavo, ki mu predseduje podtajnik pri predsedstvu vlade poslanec De Meo. Povedal je, da bodo povabili na sodelovanje razne priznane publiciste, univerzitetne profesorje, zgodovinarje, pravnike in sociologe, okrog 50 osebnosti, ki bodo sodelovale pri izdaji dveh publikacij. Za sodelovanje novinarjev pa je bilo določenih 8 nagrad po 200.000 lir na najboljše članke, ki bodo objavljeni ob priliki desete obletnice republiške u-stave Po današnji seji izvršnega odbora CGIL se je izvedelo, da so se predstavniki posameznih struj dokončno sporazumeli, da bo novo tajništvo OGIL sestavljeno takole: generalni tajnik bo Novella Čaleffi (KPI) za generalnega tajnika kategorije težakov. Na jutrišnji seji vodstva bo dr. Lama komemoriral pokojnega Di Vittoria, nato pa bodo razpravljali o predlogu iz- FERRUCCIO PARRI vršnega odbora za sestavo novega tajništva. Socialistični 1 sindikalisti so danes obširno" razprav.jali o novem vodstvu CGIL in ugotovili nasprotja, do katerih je prišlo. Čeprav v uradnem poročilu o sestanku ne omenjajo teh nasprotij, kljub temu obžalujejo, da je Lizzadri izstopil iz tajništva, ker še ni strinjal, da bo komunistični poslanec Novella generalni tajnik, socialistični poslanec Santi pa samo njegov pomočnis. Tudi poslanec Brodohni se je ■strinjal z Lizzadrijem, toda o-stavke vendarle ni podal, temveč je le odklonil funlkcijo generalnega tajnika Kategorije gradbenih delavcev in je rajši obdržal funkcijo namestnika konfederalnega tajnika. Govori se, da sta tudi Nenni m Basso podpirala zahteve socialističnih sindikalistov, pri čemer pa nista uspela. Nasprotja so bila v glavnem le med potrebo po ravnotežju in med prestižem. Prišlo je torej do kompromisa, katerega žrtev je postal le Lizzadri. Vse to pa (KPI); pomočnik generalnega .........................mm ....... umnim Kralj Husein posreduje med Španijo in Marokom Boji v Ifniju so se razširili tudi na ozemlje Rio de Oro Krči se obroč okoli španskih postojank AMAN. 2. — Jordanski kralj Husein je ponudil posredovanje v špansko - maroškem sporu zaradi ozemlja Ifni. Danes zjutraj je sprejel španskega in maroškega poslanika in zaprosil za vse podatke o dogodkih na tem ozemlju. U-radno poročilo pravi, da je kralj obema diplomatoma izrekel željo, naj bi se spor naglo rešil, da se ne pokvarijo sedanji dobri odnosi med Španijo in arabskimi državami. Posebni dopisnik maroškega lista «Al Alam» piše, da so včeraj ves dan bili srditi boji okoli španskih postojank v predmestju Sidi Ifni. Ma^ roški borci,, ki stiskajo obroč okoli tega mesteca, so prvikrat uporabljali tudi topove, ki so jih zaplenili Spancem. V Tiliuinu na jugovzhodnem delu področja Ifni s? Spanci že več dni obkoljeni in kopljejo jarke. Stre-livo in drugo opremo jim spuščajo s padali. Dopisnik piše dalje, da so ^Panska vojaška ojačenja se Vedno na ladjah blizu obale, in dodaja, da se vojaki niso mogli izkrcati zaradi močne-fin ognja maroških borcev, ki 'adje obstreljujejo. Španski topovi so bombardirali vas Eouika na maroškem ozem-iju, borci pa so popolnoma u-hičili utrdbe tistih postojank ki so jih zavzeli do sedaj. Tudi španski radio na Kanarskih otokih je sinoči potrdil, da prihajajo v Ifni m v Rio de Oro močna ojace: hja, Baje so se boji razširili tudi na področje Rio de Oro. To sicer potrjuje tudi porpči-lo španskega vojnega ministrstva, ki pravi, da je skupina maroških borcev napadla vojaški konvoj v bližini kraja El Aiun v Rio de Oro. Poročilo pripominja, da so napadalce pognali v beg in da špansko vojaštvo «7. uspehom nadaljuje svojo aktivnost«. Politični opazovalci v Madridu ne izključujejo možnosti razširitve delovanja maroških borcev na obsežno področje španske Sahare, katere obala je dolga približno tisoč kilometrov. Maroški zunanji minister Balafrej, ki spremlja kralja Mohameda na potovanju po ZDA, je v Los Angelesu izjavil, da se je v New Yorku razgovarjal s španskim predstavnikom v OZN. Ni pa povedal drugih podrobnosti. Predstavnik maroŠKtga zunanjega ministrstva, ki je član Mohamedovega spremstva v ZDA, je izjavil, da je južno ozemlje sestavni del celotnega maroškega ozemlja, katerega neodvisnost je španska vlada priznala s sporazumom od 7. aprila 1956. Predstavnik je pripomnil, d = je španska vlada z nespoštovanjem sprejetih obveznosti sama povzročila upor prebivalstva južnih ozemelj, ki nasprotuje španski oblasti. Kar se tiče stališča maroške vlade, je predstavnik izjavil, da je kralj do sedaj vedno i7;bral pogajanja za reševanje mednarodnih sporov, ki se ti- ne bo imeio posledice na politiko CGIL. ki bo še nadalje ostala najvišja enotna sinai kalna organizacija v državi. Na sedežu Confindustrie sc se danes nadaljevala pogajanj,-za zmanjšanje delovnega urnika kovinarjev. Sindikalni predstavniki so zahtevali, da se pogajanja do konca meseca zaključijo, Ker bodo v nasprotnem primeru začeii z akcijo. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri in pojutrišnjem. Medtem so bila — kot vsak ponedeljek — v poslanski zbornici na vrsti razna vprašanja. Podtajnik Ferrari Ag-gradi je odgovoril socialističnemu poslancu Lombardiju, da ni res, da je vlada praktično opustila Vanonijev načrt, temveč da je prav ta načrt osnova vladne gospodarske politike. Lombardi je nato dejal, da ta vladna politika ni zmanjšala brezposelnosti niti ni dosegla pravičnejše razdelitve narodnega dohodka med Severom m Jugom. Podtajnik Maxia pa je odgovoril socialdemokratskemu poslancu Pretiju, da ni res. da bi bile kakršne koli nepravilnosti v rimskem Združenju vojnih invalidov. Predsednik Zoli se je vrnil zjutraj v Rim in kmalu nato so ga novinarji vprašali, kaj pomeni njegova včerajšnja izjava, da ((obstajajo takšni organi, ki bi hoteli prevzeti funkcije drugih, hkrati pa si mnogo manj prizadevajo, da bi napravili tisto, kar pravijo, da mora biti storjeno.« Na to vprašanje Zoli ni hotel odgovoriti. Tako je izjava ostala uganka, Ki pa jo lahko povežemo z nasprotji, do katerih je prišlo med demokristjani zaradi reforme senata. O tem je govoril Zoli danes tudi s Fanfanijem in jutri bo zadeva predmet razpravljanja na sestanku demokristjanskih poslancev, ki bodo morati določiti svoje stališče v notranji komisiji zbornice, ki bo v senatni reformi ponovno razpravljala v četrtek. Zdi se, da je Fanfaniju uspelo vzpostaviti disciplino, tako da bodo morda vendaKe vsi poslanci KD spoštovali sporazum, ki je bil slklenjen v palači Madama. A. P. —«»----- Raabova izjava o slovenskih šolah DUNAJ, 2. — Med neko tiskovno konferenco je danes kancler Raab na vprašanje nekega novinarja, ali namerava vlada umakniti zakonska načrta, ki ju je odobril ministrski svet, o slovenskih šolah in o uporabi slovenščine na sodiščih, izjavil, da bosta morala biti oba zakonska načrta šele predložena parlamentu, ki ju bo lahko odobril, spremenil ali pa odklonil. Iz odgovora torej sledi, da Raab ne namerava umakniti načrtov, ki so vzbudili toliko protestov koroških Slovencev in. gradiščanskih Hrvatov, ker nasprotujejo členu 7 avstrijske državne pogodbe. Po drugi strani pa je bil avstrijski kancler zelo odločen, ko je odgovarjal na vprašanje, ki zadeva Južno Tirolsko. Danski novinar Bonde-Hendrikson (ki je prepeljal iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo znanega policista Otta Johna), je vprašal kanclerja, kaj namerava ukreniti njegova vlada glede južnotirolske-ga vprašanja. Raab je odgovoril«. «Nameravamo doseči pogajanja z Italijo, da bi to vprašanje uredili tako, da bo pariški sporazum Italija spoštovala«. Indonezijska akcija proti Holandcem DJAKARTA, 2. — Na poziv odbora za osvoboditev Nove Gvineje je bila danes v vseh holandskih podjetjih Indoneziji splošna stavka. . . . - . .Številne holandske družbe in zunanjim ministrom je egip- tudi hoiandska letalska druž-tovski odpravnik poslov v A- ba banke in trgovska podjet- m nr, n rnAenoil lArHonclžomn . , . . . ° ja so bile danes zaprte. Prepovedano je bilo tudi razdeljevanje holandskih časopisov. Indonezijski tisk napoveduje še druge ukrepe. Od jutri dalje ne bo smelo nobe- tovila Hammarskjoeldu, da namerava v celoti sodelovati s komisijo za nadzorstvo nad premirjem. Poročilo dodaja, da je jordanska vlada pojasnila svoje stališče in da bo Hammarskjoeld jutri napravil nove korake za rešitev vprašanja. Nekoliko pred razgovorom Hammarskjoelda z jordanskim manu sporočil jordanskemu zunanjemu ministru, da Egipt podpira jordansko zahtevo za odpoklic polkovnika Learyja in jordanske proteste zaradi utrdb, ki jih Izraelci gradijo na področju hriba Scfopus. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da izraelska vlada ne misli sprejeti blokade, ki so jo Jordanci izvedli okoli hriba Scopus, in da bodo o tem govorili jutri s Hammar-skjoeldom. RIAD, 2. — Iraški kralj je prišel danes v Riad, kjer je popoldne začel razgovore s kraljem Saudom. Bulganinove izjave | o finskim novinarjem no holandsko letalo pristati na letališču indonezijske prestolnice. Vsi ti ukrepi so v zvezi z odklonitvijo holandske vlade da bi začela neposredna pogajanja z Indonezijo zaradi Zahodne Nove Gvineje. V zvezi z atentatom, ki je bil izvršen v soboto na predsednika Sukarna, ki pa je o-stal nedotaknjen, javljajo, da je bilo ubitih 9 oseb. Ranjene so bile 104 osebe. HELSINKI, 2. — Finski listi objavljajo danes intervju maršaia Bulganina skupini finskih novinarjev. Govoril je o razorožitvi, o Srednjem vzhodu in o odnosih med državami. Glede Srednjega vzhoda je Bulganin izjavil, da so «sile miru preprečile, da bi se nevarnost vojne med Turčijo in Sirijo povečala«. Dodal pa je, da napetost še traja. Zatem je Bulganin obsodil postavljanje ameriških oporišč v tujini in izjavil, da bo prihodnja konferenca NATO dala ZDA priložnost, da izvajajo pritisk na svoje zaveznike. «Odkrito se priznava, je dodal Bulganin, da bodo na sestanku NATO pripravili nove programe oboroževalne tekme in da se bo pripravil načrt za opremo oporišč NA TO s termonuklearnim orožjem. To so dejansko priprave za vojno«. Glede mednarodnih odnosov je Bulganin povedal, da morajo ti temeljiti na medsebojni enakopravnosti in na medsebojnem spoštovanju suverenosti. Poudarjal je tudi vlogo, ki jo nevtralne države lahko imajo za zmanjšanje napetosti v svetu. Govoril je zatem o notranjem razvoju SZ, omenil je znanstvene uspehe Sovjetske zveze in izstrelitev dveh satelitov. Nato pa je očital a-meriškim voditeljem, da »skrivajo ameriškemu ljudstvu, da je prvenstveni smoter, ki ga je Sovjetska zveza imela, doseči, da bi uspehi tehnike prispevali k blaginji človeštva«. Na koncu je Bulganin poudaril, da je prijateljstvo med SZ in Finsko ((izredno važno za mir v Severni Evropi«. za vedno težave v ZDA izstrelitev Prvi poizkus izstrelitve majhne krogle je določen za jutri, a ni še gotovo, ali bo poizkus uspel - Toda že sedaj nekateri hitijo govoriti o namestitvi termonuklearnega orožja v poznejših satelitih - Ugibanja o padcu rakete prvega sovjetskega sputnika WASHINGTON, 2. — V zvezi z izstrelitvijo prvega ameriškega poizkusnega satelita, ki bo verjetno v sredo, je načelnik načrta «Vanguarcb dr. Hagen izjavil dopisniku «United Press«, da te izstrelitve ne bodo vnaprej najavili. Pripomnil pa je, da bo obrambni departma obvestil tisk v trenutku, ko bo raketa izstreljena z oporišča Cape Canaveral v Floridi. Dve uri po izstrelitvi pa bo tiskovna konferenca v mornariškem laboratoriju za raziskovanja v Washingtonu. Predstavnik oporišča Ca-i.^. jz7t^itveni ma1eria pe Canaveral je potrdil, da ter proug-ltl pogoje v notranjo-je vse pripravljeno za iz- - • • ■ strelitev prvega poizkusnega satelita (znano je, da bodo najprej napravili tri poizkuse z običajnimi kroglami, preden bodo izstrelili prvi satelit). Trifazna raketa, ki bo ponesla satelit v njegov tir, je že pripravljena. Obrambni departma je danes sporočil, da ni nobene gotovosti, da bo prvi poizkus izstrelitve ameriškega satelita, ki je določen za prve dni te ga tedna, omogočil satelitu, di doseže svojo krožno pot. Nota, ki so jo izročili danes tisku, ugotavlja, da mora izstrelitev imeti uspeh v vseh podrobnostih, ki so zelo zapletene, če se hoče. da bo majhna krogla že pri prvem poizkusu dosegla svojo krožno pot. »Namen poizkusa je, dodaja nota, preiz- llilillliiiilllllilllllllllllluilHllllHiiiilllliliilllnii!lllllllllllilinii,niTiiniiinlMMllinillliilllliiiiiimiillllllllllMll1lllliillllilllllillinillllllllillliliiillltlHlilMlllllillillMllllllliiillllli|,ml,|l,lllml|l Eisenhower je včeraj zopet prevzel osebno vodstvo^ drž poslov Predsedoval je seji vlade, danes pa bo predsedoval seji parlamentarnih voditeljev - Govorice o odložitvi konference NATU zaradi nesoglasij med zavezniki - Bonn odklanja oporišča za izstrelke, London pa odklanja ameriške izstrelke - Van Krentano jutri v Londonu WASHINGTON, 2. — Predsednik Eisenhower se je danes nenadoma vrnil iz Gettysburga v Washington in je prevzel v svoje roke vladne posle. Kmalu po prihodu iz Gettysburga je predsedoval plenarni seji vlade. Pred sejo, ki je bila v Beli hiši, je predsednik delal 20 minut v svojem uradu. Seja vlade, ki ji je predsedoval Eisenhower, je trajala eno uro in 40 minut. Eisenhower je ostal na seji do 22,20 po srednjeevropskem času, zatem pa se je v svojem uradu razgovarjal z Dullesom. Predsednik je tudi sklenil, da se bo jutri sestal z voditelji kongresa. Seja vlade se je nadaije- Makarios nasprotuje oporiščem NATO na Cipru WASHINGTON, 2. — Nadškof Makarios, ki je sedaj v ZDA, je izjavil, da nasprotuje vojaškim oporiščem NA TO na Cipru. Dejal je, da temu ne nasprotuje samo organizacija EOKa pač pa vse ciprsko prebivalstvo. Makarios je tudi izjavil, da je ravnanje britanske vlade v zvezi s Ciprom pokvarilo odnose med Grčijo in Turčijo. Dodal je, da so grožnje Turčije da si bo priključila o- vala še po odhodu predsednika. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je zatem izjavil, da se je predsednik udeležil «važnejše diskusije, ki se tiče proračuna za prihodnje leto in določenih zakonodajnih programov«. Hagerty je dodal, da so na seji govorili tudi o pripravah za govor o ((stanju v državi«, ki ga bo Eisenhower imel januarja pred kongresom. Zdravniško poročilo, ki so ga objavili nekaj čez polnoči, pa pravi, da je zdravstveno stanje predsednika izvrstno in da predsednik ne kaze nobenih znakov utrujenosti. Demokratični voditelj Ste-venson, ki se je danes razgovarjal s predsednikom predstavniške zbornice senatorjem Rayburnom, je izjavil, da ni bil povabljen, naj bi odšel v Pariz skupno z ameriško delegacijo. Dodal je, da o tej možnosti niso niti govorili. Na koncu je Stevenson izjavil, da se bo izpolnitvi svoje naloge v Washingtonu povrnil k svojim privatnim poslom. Dejal je. da se bo njegova funkcija svetovalca v državnem departmaju končala ta teden ((nekoliko pred predvidenim časom«. Stevenson je tudi izjavit, da bo sporočil svoje stališče Dulle-su še pred 16. decembrom. Potrdil je tudi, da se bo jutri udeležil konference parlamentarnih voditeljev obeh strank v Beli hiši, ki ji bo predsedoval Eisenhower. Medtem ko se je Eisenho-wer odločil, da zopet prevzame v svoje roke vo-cistvo državnih poslov, da prepreči na- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIimitllllMmilHIIIIIIIIIIHIItlllllllllllllllltllllllllMIIIIIIIIlIllllItlllllllllllllll Tito se zdravi na Brionih Zvezni skupščini poteče mandat 23. decembra (Od našega dopisnika) i bodo tudi volitve za republi-BEOGRAD, 2. — Včeraj je Iške skupščine, katerim prav bilo uradno potrjeno, kar smo tako poteče mandat konec decembra. Med najvažnejšimi vprašanji, ki jih je rešila sedanja skupščina, je bilo vprašanje izgradnje novega delavskega in družbenega samoupravljanja. Z zakoni o ureditvi občin in okrajev ter z zakonom o pristojnosti ljudskih odborov je skupščina postavila temelje novega komunalnega sistema. Skupščina je dalje sprejela druge važne zakone področja gospodarstva. Pred svojd razpustitvijo bo zvezna skupščina na zasedanju, ki se bo začelo jutri in ki bo trajalo skoraj nepretrgoma do 23. decembra, sprejela perspektivni načrt gospodarskega razvoja do leta 1961, zakon o pokojninskem zavarovanju, zakon o finansiranju izgradnje kanala Donava-Tisa-Donava, _ zakon o melioracijskih delih v Makedoniji, zakon o javnih nameščencih, zakon o razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij in druge. B. B. predvidevali v svojem sobotnem poročilu, da se predsednik republike maršal Tito zdravi na Brionih, kjer je skupno z Edvardom Kardeljem in Aleksandrom^ Ranko-vičem proslavljal Dan republike. Čeprav se uradno sporočilo, ki omenja, da je predsednik republike maršal Tito pred dnevi s svojo soprogo prispel zaradi zdravljenja na Brione, omejuje samo na ugotovitev, da je predsednik republike proslavil Dan republike skupno z Edvardom Kardeljem, Aleksandrom Rankovi-čem in Veljkom Vlahovičem, je prav gotovo, da so Kardelj, Rankovič in Vlahovič, ki so se vrnili iz Moskve s proslav 40. obletnice oktobrske revolucije, odpotovali na Brione predvsem zato, da bi predsedniku republike poročali o važnih razgovorih v Moskvi, ki so se konkretizirali v dveh tok’če se Velika Britanija u- izjavah, od katerih ene ni makne, nerealistične. Končm T.,„„oio,,i;„ i— — je Makarios izjavil, da nasprotuje, da bi ciprsko vprašanje obravnaval svet NATO, in da ni zahteval od grške vlade, naj to vprašanje sproži na zasedanju tega sveta. «»-------- Hammarskjoeldovi razgovori v Amanu AMAN, 2. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes razgovarjal z jordanskim zunanjim ministrom. ........................... v,- Skupno poročilo, ki so ga čejo Francije ali Španije, a;i objavili po razgovorih, pravi, nem sistemu. Istočasno z vo-pa kake druge države. da je jordanska vlada zago-' litvami za zvezno skupščino Jugoslavija podpisala, ker se ne strinja z nekaterimi nje. nimi ugotovitvami, ker so v nasprotju z njenimi pogledi tako glede mednarodnih odnosov kakor tudi glede socialističnega razvoja Zvezna skupščina, kateri poteče mandat 23. decembra, ni mogla v svojem štiriletnem delu, kakor je poudaril predsednik skupščine Petar Stambolič, rešiti vseh vprašanj, ki jih je razvoj nalagal. Zato bo morala zvezna skupščina, ki bo izvoljena konec marca, na-daljevati s sprejemanjem zakonskih predpisov v prvi vrsti I v gospodarskem in komunal daljnje spletke Nixona in nje-1 da bi sprejela ameriško po--—■«--1-1- t>-.j nudbo -jta te vrste izstrelkov. ((Ameriške izstrelke bi morali dobaviti, še preden bodo pripravljeni britanski,# dodaja list. «Ta sklep britanske vlade ima namen pre’prečiti, da bi se medsebojna odvisnost spremenila v odvisnost Velike britanije od ZDA«. k« — Kennan nasprotuje atomskim oporiščem LONDON. 2. — Bivši ameriški poslanik v Moskvi George Kennan je po radiu ostro kritiziral zahodno politiko do Sovjetske zveze Kennan je nato izjavil, da nima zaupanja v nobene načrte za protijedrsko obrambo ki so jih pripravili. Kritiziral je zlasti dejstvo, da so ZDA dale na razpolago državam Zahodne Evrope ((taktično o-rožje«. «Tak ukrep, je dejal Kennan, bo lahko samo povečal napetost v Evropi in bo za vedno onemogočil sovjetsko evakuacijo srednje in vzhodne Evrope, naj bodo zahodne države pripravljene na kakršne koli koncesije ZDA ne smejo iskati vključitve Zahodne Evrope v atomski sistem. gove struje, prihajajo iz Pariza glasovi o možnosti odložitve decembrske konference NATO. O tem piše danes tudi «Paris Presse«. ((Bolezen predsednika Eisen-howerja in kanclerja Adenauerja, piše list, nista edini vzrok morebitne odložitve konference. Dva tedna pred sestankom so nasprotja med glavnimi državami čianicami tolikšna, da se lahko vprašamo, ali je sploh mogoče pozitivno delo« List pravi, da so razgovori med ameriškim' državnim tajnikom „ Dullesom in zahodnn-nemčkim ministrom von Bren-tanom razočarali. V Nemčiji se je Daje ustvaril močan odpor proti ameriškim načrtom, dp. bi tam postavili nova oporišči za izstrelke za srednjo razdaljo. To je danes uradno-potrdil tudi načelnik tiskovnega urada bonnske vlade, ko je izjavil: »Usmerjevane rakete za srednjo razdaljo niso aktualne za zvezno republiko. Vprašanje bo nastalo samo cez nekaj let.« Predstavnik je nadaljeval; «Sedaj ni nobene pouebe, da bi odločali, ali hočemo ali ne oporišča za izstreljevanje raket. Mnenja sem tudi, da lahko jasno izjavim, da zvezna vlada ni sporočila ameriški vladi, da se strinja s postavitvijo takih oporišč na ozemlju zvezne republike.« Predsednik je dejal, da je bonnska vlada mnenja, da jo atlantska skupnost celota, k; jo morajo voditi ZDA. toda tudi članicam NATO je treba priznati pravico, da povedo svoje mnenje ob priznanju njih enakopravnosti. Glede 50 milijonov šterlin-gov, ki jih baje Britanci zahtevajo od Zahodne Nemčije kot prispevek za skupno o-brambo, ni hotel predstavnik nič izjaviti, ker bodo o tem razpravljali čez nekaj dni ob von Brentanovem obisku v Londonu. Pripomnil pa je, da so devizne rezerve Angleške banke padle pod minimum in da je bivanje britanskih čet v Nemčiji za Angleže v prvi vrsti vprašanje deviz. Na drugi strani pa ni zvezni vladi nič znanega, da namerava a-meriška vlada zahtevati povračilo vojaških stroškov v znesku 325 milijonov mark. Kancler Adenauer pa je danes že vstal za nekaj minut in sprejel zunanjega ministra von Brentana, kateremu je izjavil, da se čuti. da se bo lahko udeležil konference NATO v Parizu. Kakor poročajo, se je zdravstveno stanje Adenauerja zelo izboljšalo. V Londonu so včeraj sporočili, da bo von Brentano prišel v London v sredo. O-stal bo v Londonu dva dni ter se bo razgovarjal z Mac Mil-lanom in zunanjim ministrom Lloydom o bližnjem sestanku NATQ v Parizu. Da Joi še bolj podkrepila svojo kandidaturo za vodilno silo v NATO skupno z ZDA, je britanska vlada, kakor poroča «Daily Mail«, sporočila ameriški vladi, da namerava Velika Britanija sama izdelo- ...... ____ vati balistične izstrelke za na Siciliji, v Apuliji in v Lu- srednjo razdaljo in s termo-kamji. 1 nuklearnimi naboji, namesto sti rakete in krogie satelita med letenjem v višino.« «Ce bo ta poizkus v treh fazah, poudarja nota, uspel v vseh podrobnostih. obstaja možnost, da satelit doseže svojo krožno pot. To ni glavni smoter poizkusa. Seveda če bo poizkus uspel v vseh fazah, se bomo lahko samo veselili zaradi večjih podatkov, ki jih bomo lahko dobili.# Predstavnik ameriške mornarice je pozneje sporočil, da imajo strokovnjaki, ki pripravljajo raketo za izstrelitev prvega satelita, težave, ker so u-gotovili navzočnost statične e-Iektrike v sistemu instrumen tov. ki so nameščeni v drugem delu rakete. Ti mstrumen. ti morajo zagotoviti raketi, da gre v določeno smer. navzočnost statične elektrike pa lahko vpliva na gibanje rakete. S tem v zvezi je predstavnik izjavil: «Ce bomo uspeli rešiti to vprašanje, smo pripravljeni. Ce bo drugi del rakete deloval dobro, so naše možnosti, da poženemo satelit v njegov tir. zelo dobre.« Za torek je po še nepotrjenih vesteh pripravljena izstrelitev vodljivega bombnika vrste »Snark«. ki ga bo ob izstrelitvi pognala v višino raketa, pozneje pa ga bo poganjal reakcijski motor. V četrtek bodo napravili nov poizkus z medcelinsko raketo vrste «Atlas». To raketo so ze dvakrat brezuspešno preizkušali. Zadnjikrat pa so jo imeli izstreliti v sredo, toda zarad: nekaterih okvar je bil poizkus ponovno odložen. V petek pa bodo baje izstrelili rake'o «Thor». ki so jo že nekajkrat preizkušali. Na podlagi načrtov obrambnega departmaja bodo za izstrelitev umetnih satelitov u-Dorabljali samo rakete «Van-guard# in «Jupiter». Pri tem pa je znač-lno za ameriško mentaliteto, ki na vsaK napredek v SZ giedajo z vojaškega stališča, dejstvo, da je funkcionar obrambnega departmaja Betts izjavil, de bedo ameriški znanstveniki uspeli izstreliti umetni satelit opremljen z jedrskimi bombami. Dejal je, da amer^ki znanstveniki niso sedaj še sposobni zadeti določeni cuj z orožjem. ki bi ga izstreliti s satelita. todr ((nedvomno jim bo prej ali slej to uspelo«. Medtem pa se z vseh strani slišijo ugibanja, ali je raketa prvega sovjetskega sputnika prenehala krožiti okoli Zemlje ter padla v obliki meteorja proti Zemiji ali ne. Agencija Tass je danes pri poročilu o prvem sputmku prvikrat zamolčala poda-ke o raketi. Drugi sputnik bo do jutri zjutraj od 4 napravil 418 krogov okoli Zemlje, drugi pa 896. Se zjutraj pa je funkcionar moskovskega planetarija izjavil, da raketa prvega sputnika še vedno kroži okoli Zem- lje Potrdil pa je. da bo raketa padla ta teden in morda že jutri. Preden bo končala svoje življenje, bo raketa prvega sputnika postala prvi umetni meteor na svetu, ko bo prišla v goste plasti atmosfere in padala s fantastično hitrostjo približno 10 kilometrov na sekundo. Ravnatelj laboratorija zavoda za meteorološko fiziko sovjetske akademije znanosti prof. Rosenberg je izjavil, da bodo podatki, ki jih bodo znanstveniki dobili z opazovanjem padanja te rakete, neprecenljive vrednosti, kar se tiče opazovanja meteorjev. Znanstvenik je izjavil, da bo opazovanje svetlobnih sledov, ki jih bo raketa pustila za seboj med izgorevanjem, izredne važnosti, ker bodo njeno gibanje in spremembe dali važne podatke o vetrovih in o tokovih v višini 100 do 150 kilometrov. Raketa bi pri izgorevanju utegnila zavzeti obliko ogromne ognjene krogle. Ta pojav bo verjetno trajal nekaj sekund, toda ni izključeno, da bo trajal tudi več časa, Raketo in njeno izgorevanje bodo lahko opazovali ne samo z običajnimi optičnimi sredstvi, pač pa tudi z radarji. Tudi opazovanja amaterjev bi utegnila imeti veliko važnost, zlasti če bo do izgorevanja prišlo daleč od specializiranih opazovalnih postaj. Medtem pa prihajajo od več strani vesti o ((skrivnostnih predmetih«, ki naj bi padli na Zemljo. S tem v zvezi se pojavljajo govorice, da gre za raket.) prvega sputnika. Med številnimi vestmi pa je zanimiva vest iz Hamburga. Javljajo namreč, da je danes v bližini tega mesta padel žareč predmet s premerom približno 50 centimetrov. Policija je tajcoj prišla na kraj in je res opazila sledove v nekem jarku polnem vode. Obvestili so tamkajšnji observatorij,, Zrfišrjujo' se, da so padec predmeta videle šte. vilne osebe. Profesor observatorija Alfred Lovell je novinarjem na zadevno vprašanje izjavil, da bi zareči predmet, ki je padel v jarek, utegnil biti tudi sputnikova raketa, pripomnil pa je, da bi bil presenečen, če je raketa lahko priletela na Zemljo Sele proti večeru so zaradi teme prekinili iskanje skrivnostnega predmeta. Vojaki so skopali skoraj dva metra globok in tri metre širok jarek. Ni znano, ali bodo iskanje nadaljevali jutri. Za sedaj je edina vidna sled neka snov podobna magneziju, ki je ostala vse okoli po travi. Po trditvah nekega docenta hamburškega zavoda za mineralogijo gre morda za drobec zlitine aluminija in magnezija, ki prihaja verjetno od kake rakete, ki so jo kjer koli preizkušali. Iskanje vojakov je bilo težavnejše zaradi močvirnatega področja, kljub temu da so u-porabljali črpalke. Seveda niso pri tem manjkali hudomuš. neži in šaljivci. Tako je eden od navzočih z veliko resnostjo pripovedoval, da je pri padcu skrivnostnega predmeta slišal lajanje in da je verjetno šlo za Lajko. iiiliiliiilliiiillliiiiiiiillllliiiiiilliiliiillllliiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Burgibove izjave listu «Figaro» o Alžiru Po odklonitvi neodvisnosti je zaman govoriti o ustavitvi sovražnosti Saudova Arabija zahteva priznanje začasne alžirske vlade Piccioni je podprl francosko tezo NEW YORK, 2. — Delegati p0 popoldanski seji je li-1 stvo je mobiliziralo vojsko, baudove Arabije Ahmed Su-1 banonski delegat Tueni po-1 da prepreči to neodvisnost. Vi- Sneg in mraz Mraz je zajel vso Italijo. V Furlaniji je ponekod „temperatura padla na pet stopinj pod ničlo. V Abrucili in Molise je tudi vso preteklo noč snežilo, tako da je promet skoraj po vseli cestah prekinjen. Več krajev v goratih predelih je odrezanih od središč. Snežni viharji divjajo tud kairi je danes v političnem odboru OZN pozval Združene narode, naj izvajajo pritisk, da s«1 doseže neodvisnost Alžira. Sukairi je dodal, da bo priznanje svobodne alžirske vlade odvisno od sedanje debate v OZN. Sukairi je dejal, da mora rešitev alžirskega spora temeljiti na brezpogojnem priznanju alžirske neodvisnosti, na priznanju začasne vlade, ki jo je sestavila narodnoosvobodilna fronta in nato na prenehanju sovražnosti, čemur naj bi sledila pogajanja s Francijo. Na Jutranji seji je govoril tudi cejlonski delegat, ki je zahteval neodvisnost za Alžir ter je izrekel željo, naj bi francoska Vlada sprejela posredovanje Tunizije in Maroka. Italijanski delegat Piccioni je poudaril važnost, ki jo rešitev alžirskega vprašanja i-ma tudi za Italijo kot sredozemsko državo. Pri tem pa je v celoti podprl francosko tezo, da gre za francosko notranjo zadevo. Prav tako je podprl francosko tezo in zahtevo za brezpogojno ustavitev sovražnosti in o razpisu volitev. Pohvalil je tudi francoski okvirni zakon in se je previdno izogibal besedi neodvisnost, zval Francijo, naj sprejme ponudbo za posredovanje. Izrekel se je proti okvirnemu zakonu in je pozval Francijo, naj začne novo dobo v odnosih s Severno Afriko. Za njim je francoski delegat odgovoril na sobotne izjave tunizijskega delegata. V azijskih obveščenih krogih medtem zatrjujejo, da mislita Indija in Egipt verjetno predložiti resolucijo, ki bi zahtevala odložitev razprave o Alžiru na prihodnje zasedanje skupščine OZN. Tunizijski predsednik Bur-giba je dopisniku francoskega konservativnega lista «Figaro» izjavil, da je zaman razpravljati o ustavitvi sovražnosti, potem ko je predsednik francoske vlade Gaillard ponovil, da Francija ne misli priznati neodvisnosti Alžira. ((Ljudem, ki so prijeli za orožje, da si priborijo neodvisnost, je poudaril Burgiba, odrekate prav to, za kar se borijo. V takih pogojih je zaman razpravljati o ustavitvi sovražnosti.# Burgiba je tudi izjavil, da so v takih pogojih odveč tudi svobodne volitve, ki jih Francozi obljubljajo v Alžiru, ter je zaključil: «Eno ljudstvo je prijelo za orožje, da si pribori neodvisnost. Drugo ljud- deli bomo, kaj se bo zgodilo čez šest mesecev, čez eno leto: osvobodilna vojna, ki jo podpira ljudstvo, ne more biti zgubljena. Vsiljuje se novo merjenje sil, toda odgovornost je že danes dovolj jasna.# Tunizijski list «Action» govori v svojem uvodniku o okvirnem zakonu za Alžir in pravi, da izglasovanje tega zakona pomeni, da Francija odklanja posredovanje in da misli nadaljevati po poti zatiranja. List pravi dalje: «Ne vidimo možnosti drugje nego v času; čas bo dokazal z vedno večjo jasnostjo, da vojna v Alžiru vodi Francijo do moralnega razkroja in do osamljenosti. Cas bo tudi dokazal, da Soustelle in Lacoste nimata prav, ko pridigata vojaško zmago nad alžirsko narodnoosvobodilno fronto, in francoski voditelji nimajo prav, ko verjamejo v to tezo.# List dodaja, da bo nadaljevanje upora prav gotovo prisililo Francijo, da prizna težnje alžirskega ljudstva, ker #v Parizu bodo morali ponovno ravnati pod pritiskom dogodkov in pod pritiskom od zunaj. Francija bo ponovno zgubila prednost geste, ki jo bo morala nekega dne vendarle napraviti: pogajati se za neodvisnost Alžira«, Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 5,2, najnižja 0,1, zračni tlak 1022,9, veter vzhodnik 2 km na uro, vlaga 35-odistotna, morje mirno, temperatura morja 12,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 3. decembra Framčešek Ks., Branko Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.56. Luna vzide oto 14.10 in zatone ob 3.19. Jutri, SREDA, 4. decembra Barbara, Bariča Zakaj oblasti ne pritisnejo na delodajalce? Izzivanje vodstev GRDA in arzenala povzroča vedno večje ogorčenje delavcev Bela stavka in incidenti v ladjedelnicah ■ Vodstva so pod pritiskom končno izplačala mezde ■ Stranke enotno zahtevajo čimprejšnjo rešitev spora Ko so se včeraj zjutraj, po i zaključkom rednega delovne-stavki, ki je trajala od če-1 ga urnika, kakor sta pred- trtka popoldne, delavci iz o-bratov CRDA in Tržaškega arzenala vrnili spet na delo, so za ((dobrodošlico« zagledali v svojih delavnicah sporočilo ravnateljstva, da bodo plače za pretekli teden dobili le po končanem delovnem urniku. To neumestno opozorilo je še bolj razburilo delavce, ki so zahtevali takojšnje izplačilo svojih prejemkov. Razmere pa so se še bolj poostrile, ko je ravnateljstvo opozorilo delavce, da jim sploh ne bo razdelilo plač, če bodo še stavkali ali protestirali. Najbolj napeto ozračje je bilo v ladjedelnici Sv. Marka, kjer se je velika gruča delavcev zbrala pred upravnim poslopjem. V Tovarni strojev so se delavci zbrali v veliki delavnici, v Tržaškem arzenalu pa v raznih oddelkih. Nihče se ni lotil dela v znak protesta; vsi delavci so odločno in jasno zahtevali, naj ravnateljstva takoj izplačajo zaostanke. E-nergični nastop delavcev je presenetil delodajalce, ki so poklicali na pomoč policijo. Namen delodajalcev je bil o-čiten: spraviti delavce proti policiji, tako da bi dali sindikalni borbi drugo barvo in pečat. V razne obrate so seveda takoj prišle močne policijske sile, ki so zasedle upravne prostore ter nekatere oddelke. V ladjedelnici Sv. Marka je prišlo do nekakšnega sporazuma, tako da so organi javne varnosti bili v enih prostorih, v drugih pa delavci. Kazalo je, da bo šlo slabše, zaradi česar so prišli na kraj nekateri višji policijski funkcionarji. Za stvar so seveda takoj zvedeli tudi na prefekturi in pri vladnem generalnem komisariatu. Predstavniki oblasti so dobili telefonsko zvezo s sindikalnimi zastopniki, da bi našli rešitev iz včerajšnjim sklenili obe sindikalni organizaciji. Včeraj ob 17. uri je bilo v Ljudskem domu zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga je organizirala Zveza kovinarjev FIOM. Razpravljali so o razvoju spora in ostro obsodili cinično in izzivalno ravnanje vodstev obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Danes ob 20. uri pa bo v Rossettijevi dvorani javno zborovanje, ki ga organizira omenjena zveza kovinarjev, na kateri bo prof. Sema govoril o sporu v i obratih CRDA in Tržaškem bP?nln arzenalu ter o zadnjih dogodkih. V Trst sta prišla včeraj tudi senator Pellegrini (KP) ter poslanec Marangoni (PSI), ki hočeta osebno proučiti vso zadevo, da bosta glede tega nastopila pri vladi in v parlamentu. Nabiralna akcija za prizadete delavce se še vedno nadaljuje. Senator Pellegrini je že ob svojem prihodu v Trst včeraj podaril 10.000 lir za stavkajoče, delavci v podjetju SALDA pa vsak po 1000 lir. Omeniti je tudi treba, da so delavci v tem podjetju enotno sklenili, da ne bodo opravili nobenega dela na račun Tržaškega arzenala v znak solidarnosti s stavkajočimi delavci. Včerajšnji dogodki, ki so posledica neodgovornega in brezvestnega ravnanja delodajalcev, jasno dokazujejo, da bi morale oblasti končno le energično nastopiti ter prisiliti delodajalce, da priznajo upravičene zahteve delavcev in da prenehajo s svojim izzivanjem, ki škoduje vsem delavskim družinam ter splošnemu gospodarstvu ter lahko dovede do hujših in resnih zapletljajev. Zaradi resnosti položaja so jo svoje parlamentarne predstavnike, naj enotno nastopijo za rešitev tega vprašanja. zagate. Posredoval je tudi se včeraj sestali tudi pred- sam vladni generalni komi- j stavniki političnih skupin, ki ' imajo svoje zastopnike v parlamentu (KP, PSDI, PSI, KD, PMP, PR, MSI, PNM, PRI in liberali). Po' razpravi o razmerah, ki so nastale zaradi spora v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, so podpisali skupno resolucijo, v kateri poudarjajo, da so za- sar, ki je izjavil, da bodo razdelili plače delavcem, če bodo sindikalni predstavniki vplivali ter prepričali delavce, naj začnejo delati in naj bodo mirni. Sindikalni predstavniki so vladnemu generalnemu komisarju obljubili, da bodo napravili, kar je v njihovih močeh; opozorili pa skrbljeni zaradi ogorčenja de-so ga, da on laže vpliva terjlavcev, ki se že šest mesecev kontrolira štiri ali pet vo- borijo za svoje upravičene diteljev podjetij kakor sindikalni zastopniki 5.0Cu ogorčenih delavcev. Medtem ko so bili telefon zahteve, ker bi lahko to dovedlo do še hujših incidentov. Ker sedanje stanje ovira mirno delovanje vseh de ski razgovori, je v ladjedel- lovnih sektorjev, omenjeni nici Sv. Marka počilo. Frčalo je kamenje; precej šip razbitih in nekaj vrat upravnega poslopja podrtih. Organi javne varnosti so se bali, da bo prišlo še do hujšega in so u-kazali izprazniti pisarne. Polagoma pa so se delavci nekoliko pomirili, tako da so jim popoldne razdelili plače, V o-bratih CRDA in Tržaškem arzenalu so delavci tudi včeraj zapustili delo nekaj ur pred predstavniki protestirajo proti nezadostnemu posredovanju krajevnih oblasti ter zaradi neučinkovitosti nastopa vladnih oblasti. Zaradi tega nujno pozivajo ministrskega predsednika, ministra za delo ter ministra za državne u-deležbe, naj čimprej poskrbijo, da bo prišlo do konkretnih pogajanj med prizadetimi strankami za ugodno rešitev spora. Poleg tega poziva- Sindikalno zborovanje uslužbencev bivše ZVU V nedeljo dopoldne je bilo na sindikalnem sedežu v Ul. Duca D’Aosta zborovanje uslužbencev bivše ZVU. Delegacija te stroke, ki je bila pred dnevi na pogajanjih v Rimu, je poročala o izidu pogajanj ter o doseženih u-V splošnem so po dolgi borbi uslužbenci bivše ZVU le nekaj dosegli. Med drugim bodo priznali uslužbencem, ki so še v delovnih odnosih, vso dobo njihove službe, tudi če so bili vmes presledki. Poleg tega jim vladne oblasti zagotavljajo nadaljnjo zaposlitev. To velja zlasti za dnevničarje in nestalne uslužbence. Tudi pripadnikom civilne policije zagotavljajo nadaljevanje službe ter ohranitev njihovega čina do stopnje maršala II. razreda, za oficirje pa do stopnje kapetana. Omeniti je še treba, da so v Rimu obljubili članom o-menjene delegacije, da, v kolikor bo mogoče, ne bodo o-menjenih uslužbencev premeščali v druge kraje in da so izboljšali pogoje tistim uslužbencem, ki se bodo sami odpovedali službi. Delovanje ONMI Ustanova ONMI (vsedržavna ustanova za zaščito matere in otroka) bo kot v preteklih letih proslavljala 6. januarja «Dan matere in otroka«. Pred to proslavo pa nameravajo v tisku in na druge načine opozoriti javnost na razna vprašanja, ki zadevajo matere in otroke. V ta namen bo priredil o teh vprašanjih tudi dr. Lucio Roc-co, sanitetni direktor tržaške federacije te ustanove, tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil najbolj pereča vprašanja, ki se tičejo tržaških mater in razvoja tržaških otrok. V tej zvezi je o-menjeni direktor izdal dve zanimivi brošuri, v katerih proučuje vprašanja, povezana z rojstvom otrok. NSZ obsoja zakon o rojstnih imenih V zvezi z raztegnitvijo fašističnega zakona o rojstnih imenih na Trst je izdala Neodvisna socialistična zveza poročilo, • ki pravi med drugim: Glede važnega načela demokracije in svobode državljana, da si izbere za svoje otroke ime, ki mu najbolj ugaja, smatra vodilni odbor NSZ raztegnitev fašističnega zakona o rojstnih imenih na naše področje po vladnem generalnem komisarju dr. Pala-mari za nedemokratično, neumestno in obsodbe vredno dejanje. Odbor NSZ protestira proti temu dejanju in skupno z vsemi drugimi demokrati zahteva ukinitev krivičnega zakona. Pri tem opozarja, da so šovinistična in rasistična načela, ob katerih se je zakon o rojstnih imenih pri nas navdihoval, povzročila v svojem nasilnem uveljavljanju v političnih dejanjih mnogo zla veliki večini našega prebivalstva, ki je bilo vzgojeno v naprednem pojmovanju življenja, odnosov in pravic državljanov različnih narodnosti in plemen. Raztegnitev zakona, ki bi bil moral biti ukinjen tudi na vsem ostalem ozemlju republike, žali tudi spomin padlih in na tisoče antifašistov in demokratov, ki so žrtvovali svoja najlepša leta, da bi bile izbrisane iz življenja italijanskega naroda sramotne i-deologije in teorije fašistične politike ter da bi se zagotovile ljudstvu demokratične u-stanove in zakoni, katerih izraz je ustava, ki jo preradi često pozabljajo in ki bi morala biti norma za vse politično in socialno življenje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiii m mlin m iiimiiiiiii iiiiim im m iiiiiiiiiiii Nove trošarinske obremenitve Samo za oblačila in obutev 307 milijonov več trošarine Glavno breme tega poviška bodo nosili potrošniki, škodo pa bodo imeli tudi trgovci Lansko leto je vladni komisariat prisilil tržaško občinsko upravo, da je uveljavila zakon št. 703 o krajevnih financah. Ta zakon določa zlasti za pasivne občine zvišanje trošarine na vse potroš-no blago na najvišjo raven. Trošarino 2a nekatere vrste blaga pa občinska uprava lahko določi pavšalno, sporazumno s trgovskimi strokovnimi organizacijami. Na osno-"Vi omenjenega 'zakona so že s 1. januarjem letos znatno zvišali trošarine na skoraj vse predmete široke potrošnje na osnovi tarif, ki jih določa zakon. Za obutev, tekstil, -obleko, cvetlice in zlatarske predmdte pa je občina sklenila z ustreznimi trgovskimi organizacijami sporazum za pavšalno plačevanje trošarine. Ta sporazum je omogočil občini, da je dobila letos na omenjeno blago 36 milijonov več trošarine kot leta 1956. Trgovci so pričakovali, da se bodo tudi letos sporazumeli. Prefekturni komisar na občini pa ni hotel ničesar slišati o kakršnem koli sporazumu in je naročil občinskemu davčnemu uradu, naj sporoči trgovcem, da bodo za prihodnje leto plačali trošarino na osnovi določenih tarif, ki so mnogo višje od letoš- liiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiliiilliiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiJiiiiiiiiilifiiiuitiiiiltmiiiiiiiiiiimilliiiHiimiiiiiiiliiiiiiiiitimtiHiiMiilliiiililiiiiiiiHiinaiiiiiiii V nedeljo svečana otvoritev akademskega leta na univerzi ..... S u- V imenu predsednika republike je na otvoritveni svečanosti akademskega leta na tržaški univerzi rektor prof. liodolfo Ambrosino izročil prefekturnemu komisarju dr. Mattucciju kot predstavniku tržaške občine zlato odlikovanje za zasluge kulturnega in umetniškega značaja. Rektor je nato imel daljše poročilo o rezultatih akademskega leta 1956—57, v katerem je med drugim omenil, da je bilo na vseh fakultetah vpisanih 2.913 slušateljev, kar je 123 več kot v prejšnjem akademskem letu. Diplomiralo je 168 študentov in med njimi 8 z najvišjo oceno. V okviru univerze je bilo prirejenih 147 znanstvenih zasedanj in kongresov, medtem ko so profesorji izdali 291 znanstvenih publikacij. Zelo ostro je rektor obsodil brezbrižnost države glede univerzitetnih vprašanj in omenil dve zasedanji rektorjev vseh italijanskih univerz, ki so sklenili ustanoviti nekako stalno zasedanje, da se ta vprašanja končno rešijo, V zvezi s tem je rektor navedel celo vrsto konkretnih primerov zastarelih in neprimernih predpisov in zakonov, ki pa še vedno veljajo in tako med drugim omenil, da dobi 49 univerzitetnih ustanov državni prispevek komaj 1 milijarde 200 milijonov lir. Položaj tržaške univerze je nekoliko bolj ugoden, ker dobi večji prispevek iz proračuna vladnega generalnega komisariata. kljub temu pa gre še vedno za smešno nizke vsote, če jih primerjamo s sredstvi, s katerimi razpolagajo univerze drugod. Prav tako resno je tudi v Trstu pomanjkanje asistentov kot na ostalih univerzah. Glede univerzitetne opreme pa so bili narejeni veliki koraki in bo Trst v kratkem dobil elektronski mikroskop ter majhen toda u-činkovit atomski reaktor. Vprašanje prostorov je skoro rešeno, obstaja pa izredno huda zamuda tehničnega urada, saj je prvi del predvidenih gradenj ustavljen že 18 mesecev, drugi pet, za tretjega pa še niso razpisali natečaja. V imenu študentov je govo. ril tribun Tullio Scheri, ki je poudaril upravičenost zahtev, da se reši vprašanje asistentov in docentov. Odločno je protestiral proti vsakemu povišanju taks, saj bi to privedlo, da mnogi študentje ne bi več zmogli bremen in bi morali zapustiti univerzo, poleg tega pa bi nove takse skoro nič ne prispevale k rešitvi univerzitetnih finančnih vprašanj. Prof. Vezio Crisafulli je nato imel referat «Sporne plati obstoječega parlamentarnega sistema v Italiji«, v katerem se je dotaknil predvsem vprašanja kompetenc predsednika republike. Na otvoritveni svečanosti so bili prisotni najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, konzularni zastopniki, župan Gorice, zastopniki Padove, Milana in Turina ter večje število študentov. njih. Gre dejansko za občutno zvišanje, ki bo povzročilo tudi zvišanje cene blaga, kar bo neposredno prizadelo potrošnike in obenem povzročilo zmanjšanje prodaje. Razumljivo je, da so. trgovci takoj protestirali in predlagali, naj bi se tudi letos sporazumeli za pavšalno določitev trošarine. To njihovo zahtevo so podprli tudi trgovinska zbornica, pokrajinska uprava, razne druge ustanove in zlasti časniki. Toda vsi ti protesti so bili ,.d« »edaj zaman. Prefekturni komisar hoče na vsak način obremeniti omenjeno blago z najvišjo trošarino. Zaradi tega njegovega stališča so trgovci javno protestirali in za pol dneva zaprli vse trgovine. Zapora trgovin je bila proglašena skupno s splošno stavko ki so jo napovedale sindikalne organizacije v podporo zahtev delavcev CR.DA. Občinski komisar pa se ne ozira na vse to in je že razposlal trgovcem nove trošarinske obremenitve za prihodnje leto. Zato je zanimivo vedeti, koliko trošarine so plačali trgovci tekstila, oblačil, obutve, cvetlic in zlatarskih predmetov letos in koliko bodo plačali prihodnje leto. Letos so trgovci tekstila in oblačil plačali skupno 40 milijonov, lir, prihodnje leto pa bodo morali plačati 200 milijonov lir, kar pomeni petkrat toliko; za obutev je občina dobila letos 13 milijonov lir, prihodnje leto pa bo dobila 60 milijonov; cvetličarji so letos plačali 2 milijona 200.000 lir, prihodnje leto pa bodo morali plačati 8 milijonov 100 tisoč lir; zlatarji in urarji so plačali letos 7 milijonov lir, prihodnje leto pa bodo morali plačati 12 milijonov 500.000 lir. Letos je občina dobila za trošarino na omenjeno blago skupno 62 milijonov 200.000 lir, prihodnje leto pa bo dobila skupno 280 milijonov 600 tisoč lir. Gre, kot vidimo za 218 milijonov 400.000 lir več. Vse to seveda bodo morali plačati potrošniki, ker je znano, da se vsako zvišanje trošarine prenese na cene in da se cene temu primerno zvišajo. Tako visoke trošarine na o-butev, tekstil, obleko, cvetlice in zlatarske predmete ne plačajo v nobenem velikem italijanskem mestu. Niti ne v najbogatejših mestih, kot sta na primer Genova in Milan. V Milanu in Genovi pride na vsakega prebivalca 49 lir trošarine za obutev, v Trstu pa bo prihodnje leto prišlo 208 lir na prebivalaa; za tekstil in obleko plačajo v Milanu 234 lir trošarine na prebivalca, v Genovi 188 lir, v Trstu pa bomo plačali prihodnje leto 694 lir na prebivalca. Samo te številke nam jasno dokazujejo, da hoče prefekturni komisar na občini obremeniti Tržačane z najvišjimi trošarinami, čeprav dobro ve, kakšen je gospodarski položaj v Trstu in kakšen .v Genovi oziroma v Milanu, kjer so plače mnogo višje in kjer ni toliko brezposelnih kot pri nas. Nezgode na delu Včeraj zjutraj okoli 7. ure so z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico in sprejeli na II. kirurški oddelek 31-letnega Franca Kerta iz Ul. del Veltro 89, ki je tožil nad hudimi bolečinami v trebušni votlini. ’Ob prihodu v bolnišnico, kjer bo ostal o-sem dni, je poveda^ da je v psihiatrični bolnišnici, kjer je zaposlen, dvignil težko posodo in se pri tem pretegnil. Ob 13.30 so v bolnišnici nudili prvo pomoč 53-letnemu Marinu Scipionu iz Ul. Gozzi 5, ki si je že 29. novembra zvil nogo v nekem skladišču v Ul. Caprin. Zdravniki so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh poslali domov na zdravljenje. Na okulistični oddelek pa so sprejeli 15-letnega Erman-na Ceglarja iz Istrske ceste 87, ki je imel ranjeno desno oko. Ceglar, ki se je pripeljal v bolnišnico z delodajalčevim avtom, je povedal, da je v delavnici Panfili v Ul. Corti obdeloval kos železa, ko mu je v oko priletela železna iver. ---------«»---- Nevarna žoga Ko je hotel ujeti žogo, ki mu jo je vrgel njegov tovariš v telovadnici šole v Ul. Scuo-le Nuove, je 10-letni Radko Škerlj iz Ul. Papiriano 1, tako nesrečno nastavil levo roko, da mu je žoga poškodovala palec. Sam se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na ortopedski oddelek. Posledice trčenja Včeraj popoldne so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 32-letnega Dalia Kluna iz Ul. Cologna 75, kateremu so zdravniki u-gotovili nekaj manjših poškodb, ozdravljivih v treh ali štirih dneh. Kiun je v bolnišnici povedal, da se je vozil s filovijo št. 17 P0,,Ul- Fabio Severo, ko je ta trčila v neki vojaški kamion. Pri trčenju je .zgubil ravnotežje, padel in se nekoliko poškodoval. Koristna in pametna pobuda Ustanovni občni zbor slovenskega fotoklu ba Med tržaškimi Slovenci, ki se ukvarjajo s fotografijo, je že nekaj časa zelo občutena potreba po ustanovitvi• kluba, ki bi jih združeval in jim nudil možnost nadaljnjega razvoja, napredka, medsebojnega sporazumevanja in tekmovanja. Naši ljubitelji znamk imajo svoj krožek. Zakaj ga ne bi imeli tudi ljubitelji fotografije? Kdo, če le more, ne fotografira ob raznih prilikah, ob veselih in žalostnih dogodkih? Kdo si ne želi fotografije kot spomin na svoje drage, na prijatelje, na lepe kraje, ki jih je videl in si jih tako laže ohrani v spominu? Fotografskih aparatov, od najbolj preprostih do najbolj kompliciranih, je vedno več! in vedno več je seveda fotoamaterjev. Tildi med nami, zlasti med mladino v mestu, pa tudi na podeželju. Ne moremo si misliti izleta, veselega dogodka, potovanja, prijetne družbe, poroke, obletnice itd. brez fotografskega aparata, oziroma brez nekoga, ki bi vse to ujel v svojo škatlico. Da ne govorimo o vlogi in važnosti fotografije v tisku, v obveščanju javnosti, v propagandi. in na vseh toriščih znanosti ter u-dejstvotfanja sodobnega človeka. Tudi fotografija prispeva svoj delež k splošnemu napredku in razvoju kulture. In fotografijo lahko prištevamo k umetnosti. Na mednarodnih razstavah fotografije večkrat najdemo prave umetnine. Mimogrede pa nuj o-menimo, da smo Slovani glede tega na častnem mestu. Iz tega kratkega uvoda lahko sklepamo, da je zamisel za ustanovitev slovenskega fotokluba v Trstu zdrava in vse pohvale vredna. 'Zlasti mlademu naraščaju je treba nuditi vse možnosti, da se izpopolni. Ni rečeno, da bo vsak, ki ima fotografski aparat in rad fotografira, postal umetnik, mojster fotografije itd. Ni pa izključeno, da se bodo nekateri uveljavili. Drugim bo nudila fotografija večje zadoščenje, možnost usposobitve in zaslužka; mnogim pa bo delovanje takega krožka prihranilo nepotrebne strošker in razočaranje, ker ne bo ostal le pri navadnem «klipsanju» na srečo. Kdor i-tna dobro voljo in veselje, se sam marsičesa nauči; mnogo pa mu bodo pomagali nasveti in pomoč izkušenih tovarišev, predavanja, razstave, strokovna literatura itd., kar Je namen novega kluba, ki ga bomo te dni ustanovili. Kdor že ima aparat in fotografira, malo ali dosti, pa tudi tisti, ki ga še nimajo, a jih fotografija vleče, naj pristopijo k fotoklubu, ki jim bo tudi pri raznih drugih zadevah, ki se tiče nabave in uporabe aparatov in fotografskega materiala v veliko pomoč. Pripravljalni odbor je te dni razposlal posebna vabila na naslove, ki jih je lahko dobil. Na ustanovni občni zbor, ki bo jutri 4. decembra v Ul. Roma 15-11. pa so vabljeni seveda tudi tisti, ki vabila niso dobili. A. B. Hud padec otroka Včeraj popoldne ob 15. uri je oče pripeljal v bolnišnico svojo 2 leti staro hčerko Marino Schenter iz Gornjega Ro-cola 1579., Ko so zdravniki dekletce pregledali, so ugotovili, da ima hud udarec na umnimi,IIIIIMIHNIHIIIMMIIIIIIIIIIIIIII, m . Vrzel v vrstah tržaških športnikov Kap in smrtna nesreča pobrala mlada športnika Mladega plavalca je kap zadela v kadi, alpinist pa se je ponesrečil v steni nad Botačem V soboto zvečer je med kopanjem zadela kap 20-letnega Fabia Spongia iz Ul. Pinde-monte. Mladenič, čigar mati je popoldne odpotovala v Rovi-go k možu, bi moral na večerjo k svojemu stricu, vendar so ga tam zaman pričakovali. Stric ni bil zaradi tega prav nič presenečen, kajti mislil je, da je nečak pač odšel s svojimi prijatelji in da je zaradi tega zamudil večerjo. Toda v nedeljo zjutraj je vseeno telefoniral k družini Laz-zari, ki stanuje v isti hiši in naprosil gospo, da bi obvestila Fabia, naj pride na zajtrk. Gospa Lazzari je odšla do stanovanja družine Spongia, večkrat pozvonila, vendar zaman. Vrnila se je k telefonu in obvestila strica, da se nihče ne oglasi. Tedaj jo je stric naprosil, naj na vsak način vdrejo v stanovanje, kar so Lazzarijevi tudi storili. Ko je stopil Lazzari na hodnik stanovanja, je nekajkrat poklical Fabia, a ker se ni nihče oglasil, je stopil po sobah. Končno je vstopil tudi. v kopalnico, kjer je zagledal mrtvega Fabia v kadi, polni vode. Takoj je stekel k telefonu in obvestil strica o nesreči, potem pa je poklical policijo in RK. Zdravnik Reich, ki je prišel nekaj kasneje v stanovanje, je ugotovil, da je mladeniča zadela kap in je odredil, da njegovo truplo odpeljejo v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Mladi Fabio Spongia je bil zelo znan med tržaškimi športniki, saj se je udeležil več tekmovanj v plavanju ter vaterpolu. Smrt je pobrala, čeprav v drugih okoliščinah, tudi 19-letnega Claudia Lamprechta iz Ul. della Guardia 15, ki se je smrtno ponesrečil v Glinščici pri Botaču. Skupno s štirimi tovariši je prišel okoli 13.30 v ,Botač, in tam so se začeli pripravljati, da bi naskočili kakih 60 metrov visoko severozahodno steno, ki se dviga od Botača do pokrajinske ceste. Ob 14. uri so mladeniči začeli plezati. Niso bili navezani in vsak je iskal smer, kot je vedel in znal. Bili so že skoraj na vrhu, na majhnem položnem prostoru, kjer jih je ločilo še zadnjih 12 metrov od pokrajinske ceste. Zopet so se zagrizli v steno, in takrat se je zgodila nesreča. Mladi Claudio se je hotel oprijeti kamna, da bi se potegnil kvišku, toda ta se mu je izmuznil iz rok in naenkrat je zletel v globino. Strahovit krik je pretresel njegove tovariše, ki so se nato spustili do njega, medtem ko je eden odšel po pomoč v Botač. Toda vse je bilo zaman, kajti nesrečni mladenič si je pri padcu prebil lobanjo in je bil takoj mrtev. Tragična vest se je hitro raznesla po Glinščici in na kraj nesreče so prišli poleg agentov miljskega komisariata in bolničarjev RK tudi drugi alpinisti, ki so pomagali agentom in zdravniku, da so lahko prišli do trupla nesrečnega mladeniča, katerega so kasneje po vrveh spravili na cesto. Tudi ta smrt je močno odjeknila v tržaških alpinističnih krogih, kjer je bil pokojni Lamprecht močno priljubljen, glavi z verjetnimi notranjimi poškodbami, zaradi česar so jo s pridržano prognozo nemudoma odposlali na nevrološki oddelek. Nesrečni o-če je povedal, da se je dekletce igralo v bližini stanovanja, kjer je padlo z en meter visokega zida. Novi izvršni odbor Delavske zbornice CGIL Glavni odbor nove Delavske zbornice CGIL, ki je bil izvoljen na prvem pokrajinskem kongresu, se je pred dnevi sestal ter imenoval člane izvršnega odbora. Za glavnega tajnika je bil ponovno izvoljen Bonomo Tominez, za člane izvršnega odbora pa Barone, Bressan, Calabria, Ger-li, Gombač, Pagliaro, Sema in Ulieni. ---«»---- Obvestilo PSDI Izvršni odbor PSDl obvešča, da je g. Tosoni - Pittoni izstopil iz stranke in vrnil izkaznico. Izvršni odbor je bil tudi obveščen, da se omenjeni gospod ne namerava podrediti sklepu izvršnega odbora PSDI o izstopu svojih odbornikov iz pokrajinskega u-pravnega odbora in zaradi tega poudarja, da g. Tosoni -Pittoni v nobenem primeru ne predstavlja več PSDI. V nedeljo zvečer v Samotorci Ogenj uničil hlev Angela Budina V nedeljo zvečer je nastal požar v hlevu Angela Budina iz Samotorce št. 4. Plameni so kaj hitro zajeli seno in ko so prišli na kraj gasilci z Opčin, je bil že ves hlev v ognju. Obstajala je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na druga poslopja, posebno še ker je pihala močna burja, in zato so openskim gasilcem prišli na pomoč še gasilci iz Trsta. Sele pozno ponoči jim je uspelo pogasiti zadnje žarišče. Hlev, ki ga je ogenj uničil, je lastnik zgradil letos in je zato škoda toliko večja. Vzroki požara za sedaj še niso znani. Zlomljeno koleno zaradi udarca v mizo Sinoči ob 19.50 so na ortopedski oddelek splošne bolnišnice sprejeli 26-letnega Alberta Miliča iz Zgonika 14, kateremu so zdravniki ugotovili zlom desnega kolena. Milič, ki se bo moral zdraviti od 60 do 80 dni, se je ponesrečil že 30. novembra, ko je delal v neki mizarski delavnici v Križu. Nenadoma se mu je spodrsnilo, tako da je izgubil ravnotežje in s kolenom udaril ob mizo ter pri tem zadobil omenjeno poškodbo. ' PROCES PROTI LA RAJI Javni tožilec zahteval ostre kazni Na procesu proti bivšemu upravniku koronejskih zaporov je javni tožilec zahteval ostre kazni; sedem let in tri mesece zapora in 80.000 lir kazni za Sergia La Raja ter štiri leta in tri mesece zapora in 70.000 lir globe za Rema Polija. Poliju naj bi zaporno kazen odpustili, delno pa tudi La Raji. Za obtoženega Luciana Rupinija, pa je javni tožilec zahteval obsodbo na 6 mesecev in 10.CO0 lir globe, kar pa bi mu odpustili, tako da ne bi moral v zapor. Proces se bo nadaljeval v sredo dopoldne, ko bo ponovno govoril javni tožilec, ki je že včeraj izjavil, da bo verjetno obdolžil podkupovanja tudi dr. Vitala. ki je član direkcije zaporov. Na popoldanskemu zasedanju so govorili odvetniki, ki so vsi zahtevali popolno oprostitev svojih varovancev, ker niso zagrešili kaznivega dejanja. ---«»-— procesa zaradi vohunstva Danes bi se moral pričeti pred porotnim sodiščem proces zaradi vohunstva, tatvine in nezakonite rabe žiga. vendar pa so ga odložili in bo prišel na vrsto v novem sodnem letu Proces so odložili, ker sta bili odsotni dve najvažnejši priči, OBVESTILO Kmečka zveza In Zveza malih roresiDikov obveščata, da bo danes 3. decembra t. 1. ob 20. uri sestanek v Bazovici v gostilni •Pri pošti«. Razpravljalo se bo o kmečkih pokojninah, o bolniškem zavarovanju in drugih kmečkih vprašanjih. OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1, in 2. decembra t. 1. se je v 'Prstu rodilo 11 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMHLI SO; 67-letr*i Nicolft iCrutej, 90-let.na Regina Borto-luzzi vd, Bisiani, 70-lelni Antonio Maizon, 72-letna Gertrude Kupanz por. Buzan, 65-letna Irma Penni, 52-letnj Romeo Lepore, 69-letoa Caterina Telllni, 57-letna Lucia De Paoli, 60-letni Luigi (ClriUo) Favotti, 65-let.na Giusep-pina Rončel por. Ferfoglia. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru AlTAlatoarda, Istrska cesla 7; De Leitenburg, Trg S. Giovamii 5; Dr Praxmarer, Trg Uriitii 4: Prenduni, Ul. Tizlano Vecellio 24. i SNG v TRSTU DANES 3. decembra 1957 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu EUGENE 0’NEILL Strast pod bresti igra v treh dejanjih Prodaja vstopnic v Tržaški knjigami. Trst, Ul. S. Francesco 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. Veljajo gledališki kuponi in izkaznice Z V četrtek, 5. decembra ob 18. uri v dvorani na stadionu « P r v i maj«, Vrdelska cesta 7 HANS FITZ Srebrna lilija Pravljična igra v sestih slikah za otroke m vse, one. ki so še lahko otroci Po predstavi bo Miklavž s pomočjo dobre vile, kraljične, Bonija in Lipeta obdaroval prisotne. Darila sprejema Miklavžev pooblaščenec vsak dan od 16.30 do 18.30 v prostorih SPZ, Ui. Roma 15-11. in 5. decembra od 13. Ure dalje pri blagajni pri Sv. Ivanu. GLASBENA MATICA TRST V torek, 10. decembra ob 20.30 v Avditoriju 'Koncelt peitikega ?.k)ia in boli&tuo {hodnje glaiSme Oolo ha Ufiihljam Dirigent: JANEZ BOLE Vstopnice bodo na razpolago v soboto, ponedeljek in torek v Tržašk' knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom koncerta v Ul. Roma št. 15 (SPZj. ( OLEBAUŽČA ) VERDI V sredo ob 20.30: Donizetti: «Lucia dl Lamermoor«. Abonma B za parter in lože, A za galerije. Nadaljuje se prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21.: Shakespeare: «Mnogo hrupg za nič«. Jutri ob 21.: Feydeau: ((Puran«. Gledališka družina Vo-longhi - Euazzelli - Lionello. [ KAZIVA OHVE9TII/A J Podporno društvo »Dijaška Matica« v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor 8. decembra t. 1. ob 9, uri v Ul. Roma 15-11. * * * Prosvetno društvo «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu priredi 5. t. m. ob 20.30 za svoje člane v društvenih prostorih miklavževa-nje. Darila se sprejemajo od 19. do 20.30. # • • Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze bo imel svojo redno sejo v sredo 4. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15. ( IJIDKHA PROSVETA j Miklavievanje za šolske otroke v Križu. Otroci slovenskega otroškega. vrtca in osnovne šole naj pridejo v četrtek, 5. t. m. od 18. do 20. ure n;a sedež Prosvetnega društva «A. Sirk« po vstopnice, ki sta jih Prosvetni društvi «Vesna» in «A. Sirk« prejeli od Miklavža za lep barvni film »Fantazija MGM«, Predstava bo v soboto, 7. t. m. ob 13.30 v dvorani kima. — Odraslim vstop ne bo dovoljen! »AltOVI IN §*KINI*I4VKI Namesto cvetja na grob po«. Uršule Sosič daruje Zora Cok 2.000 lir za Dijaško Matico. Robert Petaros daruje 500 lir za Dijaško Matico. H A D I O TOREK, 3. decembra 1957 TRS 1 POSTAJA A 11.30 Parada lahkih orkestrov; 12.00 Opoldansko predavanje: «Halen pri Bernu, naselje bodočnosti«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Yvet-te Horner z ansamblom Musette; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Ple-šite z nami; 18.00 Martinu: Koncert za dva klavirja in orkester; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 18.45 Duo harmonik Ducci-Bosi; 18.55 Operne arije; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Obletnica tedna: «Petnajst let atomskega veka«; 21.15 Pri domačem ognjišču; 21.35 Glasbeni večer; 22.00 Italiijansko-sloven-ski kulturni stiki skozi stoletja: • Italijanski slovenisti v zadnjih sto letih«; 22.15 Aamsambel An-drč Previn; 22.30 Elgar: Variacije Enigma op. 36; 23.00 Italijanski akvarel. i rt s T 1. 11.30 Operna glasba; 12.10 Popevke; 16.50 Beneška fantazija, 18.00 Koncert orkestra «A. Scar-lotti« iz Neaplja; 21.00 Graham Greene: »Oblast In slava«, priredba za radio v 6 slikah. K O H F. R 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v Ital.: 6,30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30, 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Male skladbe za violino In klavir; 11.30 N. Rimski-Korsakov: «Le coq d’or», suita; 13.40 Kmetijska univerza: »Ocenjevanje sena«; 13.50 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet; 14.40 Melodije iz operet; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije; 18.10 Simfonični koncert: 19.00 Večerne melodije; 19.25 Lahka glasba; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane. ■SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila; o.uo, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, .3.00, 15.00, 17.00. 19 30, 22 00 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Domače pesmi Pojo naši mali vokalni ansambli; 8.35 Drobne orkestralne skladbe; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni virtuozi vam igrajo; 10.10 Melodije potujejo; 11.00 Josef Haydn: Simfonija št. 92 v G-duru, «Oxford-ska«; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Marcel Biancbi s havajsko kitaro; 12.00 Poslušajmo Kmečko godbo; 12.30 Kmečka univerza —* Prof. Janko Pučnik: Oblaki i* vreme; 12.40 George Gershvvini Ameirikanec v Parizu; 13.15 Oklahoma! — Oklahoma!; 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.20 Za otroke — Crt Šinkovec: Zgodbe in pesmice; 14.35 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo; 15.40 Ernst Scbnatoel: Spijonaža na Groenlaindu; 16.00 popoldanski simfonični koncert; 17.10 Ritmi in melodije; 19.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 20.00 Zborovska pesem pri nas in po svetu; 20.30 Radijska igra — M. Tvvain: Pogodba o govedini; 21.20 Večer na Piccadliillyju; 21.50 Glasbeni intermezzo. Tl.EVlZIJA 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Glasovi im obrazi sreče; 22.15 Potovanje ob Padu; 22.50 Stoletje poezije; 23.10 Z mosta. KINO r Excelsior. 16.00; «Na svidenj«. Rim«, Mario Lanza, R. Rascel in Marisa Allasio. Fenice. 15.00: «Valobran na Tihem or—.-"'). SMvzna Manga-no, A. Perkims, Alida Vatli, Jo Vali vite-, n. x-c.*la im iVi>im« Šanson. Nazionale. 15.30: «Mala Italija*. Macario In Enzo Tortora Supercinema. 16.00: «Angel se je spustil na Brooklyn», P. Ustinov in Patolito Calvo. Filodrammatico, 16.00: ((Zidovi*. Stan Laurel in Oliver Hardy. Graltacielo. 16.00: «Edma velika ljubezen«, Kirn Novak in J-Chandler. Izkaznice niso veljavne. Arcobaleno. 15.30: «Nekaj. kar velja«, Rock Hudson, Dana Winter, Astra Rojan. 16.00: ((Plavolasa mrzlica«, Diana Dors. Capital. 16.00: ((Ogenj v padpa-lubju«, Rita Hay\vorth, R. Mk-chum. Cristallo. 16.00: ((Velika ljubezen Elizabete Barrett«, Jennifer Jones, John Gielgud. Alabarda. 16.00: «Winchester 73», J. Steivart, S. Winters. Aldefcaran. 16.00: »Upornik na Javi«, F. M. Muray, techmi-color, Ariston. 16.00: «Svet tišine«, tech-micotor o podvodnem življenju. Armonia. 15.00; «Gospa hoče krznen plašč«, technicolor, D. O’ . Keefe. Aurora. 14.30: «Gospodov zakon* (Mož brez puške), G. Cooper. Garibaldi. 16.30: «Zgodba generala Houstona«. Cinemascope, technicolor. Joel McCrea, Fe-Mcta Farr. Ideale. 16.00: »Vražji dečki*, S** Mineo, John Saxon. Impero. 16.00: »Babica Sabella*. S. Koščina, R. Salvatori, T. Pica, R. Rascel. Itatia. 16.00: ((Zadnji raj«, Mario Quilioi. Mcderro. 16.00: «Cronos», Je” Morrovv, Barbara Laurence. S. Marco. 16.00: «Tughsova maščevanja«, v barvah, L. Baker. Savona. 16.00: »Far Lasi a anima-ta», techmicolcc Metro. Viale. 16.00: »Prvi aplavz«, Claudio V 11:1 a. Vltt. Venelo. 16.00: ((Petrolejska mrzlica«, C. Gable, S. Tracy. Beivedere. 15.30; »Kraljičini konjeniki«, technicolor. Marconi. 16.00: «Orna lilija«, N. Kelly, P. Mc Cormack. Massimo. 16.00: «7 morilcev«, R-Scott. Novo cine. 16.00: ((Ozemlje Apa-šev«, Audie Murphy. Odeon. 16.00: «Jutri bo sijalo sonce«, Diana Dors. Skedenj. 18.00: «Beli osvajalec*, v barvah. Radio. 16.00: «Canosello Disneia-rvo«, technicolor. C1TA TE L JI! NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1958 že sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak nov naročnik bo tako prejemal list — od dneva naročila do 31. decembra 1957 — zastonj. Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Za MLADINI LEPO SLOVENSKO KNJIGO Res veliko izbiro I Vam je pripravila I TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst — Ulica sv. Frančiška št. 20 — Tel. 37-338 Slovenski obrtniki in trgovci si bodo nabarili TEDENSKI B E L E Z N I KOLEDAR ki ga je izdala Dijaška Matica — Telefonirajte na štev. 93-167, da Vam pošljemo koledar na dom MONT MORT :jSHF1' V.’.1? ■ \^3mUMlTNO JEZERO NA DR Ati SE 'r • A« »J\-r t* 4 x ^ "■' v P* -^S 1 r « * fiŠJt St4 ^ ODTOK POD { V@5J fiL J|||§|| mOOHOOfflftP/j titiSTua zraka WetWmaL^M W%k CENTRALA M NAPRAVE ZA? . ventilacijo' 1 r?= NAPRAVE ZA-VENTILACIJO I 'g NAPRAVE ZAMm % VENTILACIJO lgSf ODHOD pokvarjenega WMffl**AAA VA/Jmjuiijr.AL. cantineVen haut Šj(B0URG sr PIERRE Sr - Mms»mšMm£m 7i,m 5880 »m 1858 ;S'RHEMY NEMŠKI «ČUDEŽ» SICER ŠE TRAJA... JUGOSLOVANSKI NAČRT ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA 1957-1961 Stroški za oborožitev ogražajo trdnost državnega proračuna POUDAREK NA POVEČANJU INVESTICIJ ZA ZVIŠANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Dosedanji suficitni državni proračun Zapadne Nemčije se bo že prihodnje finančno leto zaključil s 400 do 500 milijardami lir deficita Skoraj eno petletje je za-padni svet užival naraščajoče gospodarsko blagostanje. Barometer je med poletjem in jesenjo 1952 kazal lepo vreme in se je stalno dvigal do preteklega poletja, ko so se prvi znaki depresije začeli kazati v Združenih državah Amerike, kar je v večji ali manjši meri vplivalo tudi na evropske dežele. In to je povsem naravno, ker si danes nihče več ne dela iluzij o dejanski gospodari ki povezanosti med raznimi deželami. Če te depresije ni moč zanikati, pa je treba dodati, da se je do danes obdržala v mejah, ki ne povzročajo preveiikih skrbi. Postavlja se celo vprašanje, če ni bila v neki meri celo potrebna, da bi prenehali z in-flacionistično tendenco, ki je, nekje več nekje manj, splošen pojav v vseh zapad-nih deželah. Inflacija danes ne pomeni le, kakor je to pomenila prej, devalvacijo denarja kot posledico spremenjenega razmerja med obtokom denarja in zlatimi rezervami, ampak pomeni zmanjšanje kupne moči neke valute, ki je sama po sebi zelo trdna, zaradi drugih vzrokov, med katerimi je treba omeniti ono klasično, namreč večje povpraševanje po blagu v primeri s ponudbo istega. V Evropi imamo dva zgovorna primera: bodisi švicar- ski frank, bodisi nemška marka imata kritje v zlatu in v zlatih valutah, ki znatno presega 100 odst.; vendar pa smo tudi v Švici in v Nemški zvezni republiki priča nekemu določenemu povišanju cen. Kakšni so pogoji Zapadne Nemčije v okviru svetovnega gospodarskega položaja, ki danes ni tako rožnat, kot je bil v začetku leta? Moremo pa vsekakor reči, da so še vedno najboljši, kljub temu, da Nemška zvezna republika še vedno «trpi» od tistega prevelikega blagostanja, ki že dolgo zaskrbi j a njene vladne kro-ge. Trdnost neke valute temelji, kakor je znano, na dveh bistvenih elementih; na u-rejenih državnih financah in na izenačeni ali aktivni plačilni bilanci. Kar zadeva državni proračun, le-ta ni le uravnovešen, ampak Schaeffer, finančni minister Adenauerjeve vlade, ki je zmagala na volitvah 5. septembra, je bil dal na stran več milijard mark, kar so mu upravičeno očitali. Državni proračun ne sme biti po možnosti v deficitu, ampak niti imeti presežkov, zlasti če so le-ti pretirani. Ideal je uravnovešenost državnega proračuna. Kar zadeva plačilno bilanco z inozemstvom, gre tu vse še vedno s polno paro. Sloviti nemški čudež še ni na kraju. Poslednje številke njene zunanje trgovine ne le da ne kažejo niti najmanjše krize, ampak pričajo o tem, da se vše razvija v redu, morda celo preveč v redu. Preteklega oktobra je izvoz dosegel rekordno število 3261 milijonov mark <48.915 milijonov lir) v primeri z 2868 milijoni v oktobru lanskega leta, medtem ko je uvoz, vedno v preteklem mesecu, dosegel 2881 milijonov mark. Ob koncu oktobra je aktivni saldo plačilne bilance znašal 47 milijard lir. Stalno povečanje izvoza se seveda odraža na denarnem obtoku. Poslednje poročilo zvezne banke navaja, da je v obtoku 15 milijard mark proti 23 milijardam 364 milijonov mark v zlatu in zlatih valutah. Te naraščajoče rezerve, ki jamčijo marki nad 150-odstotno kritje, pa ne izha- če bi povišanje cen doseglo skrajno mejo 10 odstotkov, bi s tem odpadla morebitna ponovna zahteva zapadnih velesil po 10-od-stotni revalvacijd marke, ker imata oba pojava praktično isti učinek. Vse to pa bi utegnilo dobiti drugačen videz, ko bodo začeli vplivati stroški za oborožitev, že prihodnje leto bodo ti stroški znašali 12 milijard mark <1650 milijard lir). Medtem se bodo po sedanjih predvidevanjih dohodki od davkov povišali le za 2 milijardi in pol. Že na osnovi tega se bo prihodnje proračunsko leto zaključilo s 400 ali 500 milijardami lir deficita. | iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiittiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiKiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMumiiiiiiiuiiii KER SE MEDNARODNI AVTOMOBILSKI PROMET STALNO VEČA A vtomobilska testa pod jajo le iz presežka izvoza nad uvozom, ampak izhajajo v dobršni meri, morda več od polovice, tudi iz pritoka tujih kapitalov, ki se tja usmerjajo zaradi zaupanja v nemško gospodarstvo, v teh poslednjih mesecih pa tudi zaradi vztrajnih glasov o revalvaciji marke v odnosu na dolar, ki sta jo zelo glasno zahtevali proti koncu preteklega poletja Francija, še bolj pa Velika Britanija. Vsaj desetodstotna revalvacija marke naj bi po francosko-britan-skih željah znižala nemški izvoz v korist francoskega in angleškega izvoza, kar naj bi omejilo, če že ne povsem prekinilo dotok dolarjev in zlatih valut v blagajne nemške zvezne banke. Toda od septembra ni več slišati javno o teh franco-sko-britanskih zahtevah pc revalvaciji marke. Obe za-padni velesili sta verjetno opazili, da so te njune zahteve zelo malo utemeljene («Ni naša krivda — pripominjajo Nemci — če ste vi slabše upravljali od nas»), še celo povečale dotok tujih kapitalov v Nemčijo; po drugi strani pa je nemška vlada ponovno izjavila, da ne bo v nobenem primeru pristopila k revalvaciji marke, ki bo nasproti dolarju ohranila dosedanje razmerje 4,20 marke za en dolar. Nemci so zelo občutljivi z° valutno vprašanje. V nekaj desetletjih so namreč utrpeli dve strahotni inflaciji. Sedaj hočejo, da bi marka ohranila neko vzorno trdnost, in tudi vlada je istega mnenja. Kaj pa s povišanjem cen? Priznati je sicer treba, da so se v primeri z drugimi deželami Zapada, vštevši tudi Švico, cene v Zvezni republiki povišale relativno malo. Če postavimo indeks cen v letu 1950 luO, je danes 110. Vlada je skušala z vsemi sredstvi in precej u-spešno zavreti povišanje cen tudi s pospeševanjem uvoza. Opozicija sedaj obtožuje ministra Erharda, da ni držal obljube, da se cene ne bodo povišale. Ali komaj petnajst dni po volilni zmagi se je cena premogu povišala od 5 do 7 odstotkov. Tudi jeklo se bo povišalo za 2 do 3 odstotke. S 1. januarjem se bo cena kruha povišala za 7,5 lire na kilogram. Govori se. da se bosta plin in elektrika povišala od 3 do 6 odstotkov. Vse to pa bo pomenilo približno komaij 100 lir več mesečne potrošnje na ose-|Z>lom. s svojim avtomobilom, bo | krožijo iz kraja v kraj in si Ko se premaga gravitacija, se izgubi tudi občutek teže in človek plava ali bolje lebdi v zraku, kot to kaže naša slika Toda to ni lahko doseči in tudi redki so tisti, ki to brez mo tenj prenesejo. Kdor bo hotel na medplanetarne polete, sc bo moral tudi temu privaditi Zvezna skupščina Jugosla- vprečno 9.5-odstotno poveča- vije bo na decembrskem zasedanju sprejela družbeni načrt gospodarskega razvoja od 1957 do 1967 leta, ki ima naslednje gospodarsko-politične cilje: zagotoviti naglo in stabilno povečanje proizvodnje, posebno kmetijske, nacionalnega dohodka in produktivnosti de-la; zagotoviti tako povečanje in strukturo proizvodnje, ki bo z razširitvijo in stabilizacijo gospodarskih odnosov z inozemstvom omogočila naglo zmanjšanje deficita plačilne bilance; v okviru takšnega razvoja omogočiti stalno in stabilno povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda; pomagati razvoju gospodarsko zaostalih področij in krepiti socialistične proizvajalne odnose in družbeno samoupravljanje v občinah in okrajih. Načrt predvideva letno po- nje nacionalnega dohodka, ki se bo povečal od 1473 milijard v letu 1956 na 2275 milijard v letu 1961. to je za 54.4 odst. To bo rezultat povečanja proizvodnje vseh gospodarskih panog industrije, ki bo, kot se predvideva, povečala nacionalni dohodek za 68 odst., kmetijstva za 42.7 odst., gradbeništva za 67.3 odst., prometa za 54.3 odst., trgovine, gostinstva in turizma za 41.1 odst., obrtništva za 43.2 odst.., gozdarstva za 2.9 odst. Za uresničenje navedenih namenov do potrebno zagotoviti letna povprečna vlaganja okrog 716 milijard dinarjev. Za boljšo vskladitev razvoja družbenega standarda z gospodarskim razvojem se predvideva v primeri z vlaganji v letu 1956 sorazmerno večje povečanje negospodarskih investicij (za 71.1 odst.) in manjše povečanje gospodarskih investicij (za 33.4 odst.). Negospodarske investicije bodo prvenstveno usmer- V Turinu ustanovljena družba za izvedbo načrta - Stroški bodo znašali 6 milijard lir in pol Pred dnevi smo nekje zapisali, da kroži po svetu že nekaj nad 104 milijone avtomobilov, Seveda gre pretežni del tega velikanskega števila na Združene države, toda tudi Evropa se ne sme kdo ve pritoževati, kajti posebno v zadnjih letih se število avtomobilov čedalje bolj naglo veča in znano je, da postajajo naše ceste čedalje bolj tesne. Pa ne le to. V zadnjih letih začenjajo tovorni avtomobili prevzemati precejšen vornega prometa, za kateje-ge so do pred kakim letom menili, da je izključna domena železniškega omrežja. To ni nič čudnega, kajti tovorni avtomobil more zapeljati svoj tovor do slednjega mesteca, kamor vlak ne vozi, celo v slednjo vas, do slednjega skla-diščša in narobe. Vsekakor je tovorni promet s tovornim avtomooiiom zelo praktičen. Poleg tega se jt v zadnjih letih močno razvil tudi tako i-menovani «leteči turizem«, ko se turisti ne ustavijo v nekem določenem kraju za ves čas dopusta, pač pa s svojim vo- Prerez predora pod San Bernardom, ki bo vezal Italijo in Švico v 15-dnevnem ali mesečnem dopustu ogledajo cel niz mest in krajev. Kaj čudnega torej, če je vedno več prometa, če so ceste pretesne in če se i-ščejo novi izhodi. Pred tremi meseci se je zato začelo ponovno govoriti o predoru pod Rokavskim prelivom. Načrt je bil sicer že star, vendar se vse do pred kratkim te zadeve niso lotili z zadostno resnostjo, doičm sili sedaj uresničenje tega načrta čedalje večji avtomobilski promet med Veliko Britanijo in evropsko celino. Kljub vsemu temu bo predor pod. Rokavskim prelivom verjetno še za nekaj časa ostal le v iiiiiiiiiiiiniimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiminiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliinmMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi DA BO IZBIRA DARIL ZA OTROKE LAŽJA Lepe in zanimive izrezanke bodo pritegnile otroke k delu Na tem mestu bomo v teh dneh obvestili bralce o raznih mladinskih knjigah. Opozorili bomo na knjige, ki so namenjene že nekoliko bolj odraslim (in ki jih sploh lahko s pridom berejo tudi tisti, ki nimajo opravka s šolskimi klopmi), kakor tudi na razne pravljice in slikanice, prirejene tudi za take, ki sami še brati ne znajo. (Danes pa so na vnti celo samo izrezanke.) Prav v teh dneh so starsi nekoliko bolj darežljivi, pa bo zelo prav, če bodo poleg igračk in drugih stvari, ki so lahko tudi zelo koristne, dodali k darilom tudi kako lepo knjigo. Vse knjige, pa tudi izrezanke, o katerih bomo poročali, ima na razpolago Tržaška knjigarna v Ul. sv. t ran-čiška 20. Z igračami ni tako enostavno, Kolikokrat smo opazili, da se otrok ne zmeni za kupljeno igračo, mogoče tudi drago, medtem ko se brez- mejno zabava in zamoti z i-gračo, ki sploh ni igrača. Seveda je tudi mnogo odvisno od tega, .v kateri dobi damo otroku igračo. Pogosto se do- Spodaj na sliki je srednjeveški grad, svetilnik, vrtiljak, ladjo pred hangarjem; vse to Je že izrezano. — Zgoraj pa Je še cela izrezanka, iz katere bu nastalo prišla nišče. gaja, da dobe otroci igrače, ki še niso zanje, ali pa tudi nasprotno, da dobe igrače, ki jih več ne zanimajo. Ko je otrok večji, pa mu bo zelo všeč, če bo videl, da si razne igrače lahko sam napravi, in to z navideznim igračkanjem, ki je pa zanj že zelo resno delo. Vzemimo n. pr. izrezovanje. Otrok do-n.bi poslikan karton, iz katerega izreže posamezne slike, ki jih potem primerno upogiba in zlepi ter ustvari tako razne predmete. To delo, ki lahko otroka zelo pritegne, je tudi nadvse vzgojno. Ko smo otroku izročili tak karton — v poštev prihajajo otroci, ki že znajo dobro striči — ga je treba najprej o-pozoriti na natančnost. S površnim delom pri takem izrezovanju ne bo mogel predmetov lepo sestaviti. Kako važno je, da se otrok že čim-prej znebi površnosti, ni treba niti poudarjati. Kolikokrat se starši pritožujejo nad površnostjo svojih otrok, ko jim je ta že postala navada. Za natančno delo pa je treba potrpežljivosti. Z ljubeznijo do natančnosti si bo o-trok pridobil tudi potrpežljivost pri delu, ki mu bo v življenju v veliko korist. Potrpežljivost je namreč navadno že tudi pogoj za vztrajnost. V življenju pa bo gotovo laže dosegel svoje cilje tisti, ki je pri svojem delu — ročnem ali umskem — vztrajen. Ko otrok striže, izrezuje in nato lepi, je potrebna tudi določena spretnost, ki si jo bo pridobil z večkratno vajo. Spretnost mu bo vedno koristila, da se ne bo kdaj pozneje o njem reklo, da «ne zna nobene stvari vzeti v roko«. Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala več izre-zank, ki so izvirne litografije slikarja Lea Koporca. Nekatere so manj zahtevne, nekatere pa že zahtevajo nekoliko več truda. Ko pa jih o-trok izreže in zlepi, ima pred seboj vrtiljak ali majhno gledališče s Sneguljčico, palčki, čarovnico, princem, gradom in hišico palčkov. Nadalje bo dobil mlin s pravim mlinskim kolesom, pa spet parnik s svetilnikom. Precej dela bo tudi s srednjeveškim gradom. Lepa je tudi izrezanka «V pristanišču», kjer je treba napraviti poleg mesta in obale še ladjo z mornarjem, pa majhno jadrnico, nato pa Se oslička in kmetico kakor v kakem istrskem o-balnem mestecu. Precej izre-zavanja in lepljenja — zraven pa seveda potrpljenja in vedno več spretnosti — bo treba tudi pri aotroškem i-griščus. In končno se letalo! Pravzaprav dve letali s pilotoma pa hangar, na travniku v bližini pa še otroci, ki i-majo tudi svoje «letalo». Kdor bo vse to izstrigel in zlepil, s>. b° ?e tudi pridobil precejšnjih ((izkušanj«; v začetku se mu bo to in ono manj posrečilo, toda vedno bolj bo vedel, kako je treba kaj upogibati na rob ali pa samo usločiti in še toiiko drugih malenkosti, ki mu bodo pripomogle do prave spretnosti. Založba Mladinska knjiga je otrokom zelo ustregla, ko je izdala te lepe izrezanke slikarja Lea Koporca. Slike same so v živahnih barvah in napravljene tako, da otroku niso dolgočasne, ko nanje pogleda. Starši bodo svojim otrokom zelo ustregli, če jim bodo nabavili te izrezanke. B. K. načrtih, kajti njegova izvedba bi poleg ogromnih tehničnih sredstev terjala tudi velikanska finančna sredstva. Vse boljšo srečo pa bo verjetno i-mel drugi tovrsten načrt, ki predvideva povezavo Italije s Švico pod Alpami. V kolikor ne bi prišlo do podobnih motenj kot z načrtom za predor med Italijo in Francijo pod Mont Blancom, se računa, da bo predor pod San Bernardom razmeroma v kratkem uresničen. Pretekli petek popoldne se je v Turinu uradno ustanovila družba za izvedbo prekopa med Italijo in Švico. Družba je bila svečano ustanovljena na pokrajinskem sedežu v Turinu ob navzočnosti 200 povabljencev, med katerimi so bili predstavniki največjih industrijskih in gospodarskih družb piemontsKe prestolnice, nadalje je bil tu prisoten tu-rinski župan, številni javni in politični delavci in tudi švicarski državni svetnik Mauri-ce Troillet ter predstavnik švicarske družbe za gradnjo predora Sion Seveda je družba že pritegnila v svojo sredo vse tiste politične in gospodarske kroge, ki jih uresničenje tega načrta zanima. Vendar s tem še ni rečeno, da se družba ne bi mogla razširiti, kajti sredstva, ki so za to potrebna, bodo terjala večjo kooperacijo. U-stanovni kapital družbe znaša namreč — kot začetek — 200 milijonov lir, ki naj se v krogu družbe poveča na dve milijardi, toda predvideni stroški za gradnjo predora znašajo 6 milijard in pol lir. Zato bo treba ostala sredstva drugje poiskati. Deleži seda-^ njega osnovnega kapitala so po prvih računih razdeljeni takole: turinska pokrajina bo sodelovala s 17.5 odst. kapitala, turinska občina bo sodelovala s prav tolilcšno vsoto, pokrajina Doline Aoste bo sodelovala z 12.5 odst,, piemontska trgovska zbornica pa z 2.5 odst. Tu so navedeni le deleži javnih uprav in oblasti, ni pa znano, kako so razde- ce. Sedem predstavnikov pa. bodo imenovali predstavniki zasebnega kapitala. Predsednik družbe je Vittorio Badini Confalonieri. Seveda računa družba, da bo pri delih sodelovala tudi osrednja oblast, to se pravi, da bo morala rimska vlada za uresničenje tega velikega načrta dati ustrezen delež finančnih sredstev. Vse do tu velja za italijansko stran. Isto bi morali ponoviti za Švico, kajti tudi Švica je pri tem zainteresirana in tudi v vici se bo v teh dneh ustanovila družba, ki bo sodelovala v izvedbi tega načrta, seveda s švicarske strani. Sedaj pa še nekaj tehničnih podatkov, ki pa nujno ne morejo biti povsem popolni, ker načrt še ni povsem in dokončno 'zdelan, pač pa se poznajo le glavni obrisi, glavni podatki. Predor pod San Bernardom bo dolg skoraj šest kilometrov ,ali točno 5880 metrov. Na italijanski strani se bo predor začel v kraju St. Remy v Dolini Aoste, to se nravi v višini 1853 metrov. Na švicarski strani pa bodo začeli kopati predor v kraju Bourg St. Pierre v višini 1905 metrov. Predor bo razdeljen na dva dela in sicer tako. da bo na drugi tretjini predora z smeri Švice najvišja točka in se bo z obeh strani nekoliko spuščal, da bi se tako o-mogočil odtok voda. Na italijanski strani bo znašal padec dva odstotka. na švicarski strani pa komaj 0.2 odstotka. Kot nam že gornja risba kaže, bo povsem urejeno tudi za zračenje predora, Vse naprave za zračenje bo poganjala električna struja iz posebej za t, zgrajene električne centrale na švicarski strani, ki bo dajala energijo tudi za segrevanje in za razsvetljavo predora. Prej smo rekli ,da bodo stroški za gradnjo tega predora precejšnji; 33 milijonov 495 tisoč švicarskih frankov bo stal predor, 5 milijonov 850 tisoč frankov bo stala gradnja dovozne veste na švicarski ljem deleži tistih zasebnikov, . str-ani. 3 milijone 7i2 tisoč ki Dodo pri tem sodelovali, j švicarskih frankov pa bo sta-vsekakor pa je gotovo, da bo j la gradnja dovozne cest na precejšen delež prevzela na- italijanski strani. Skupno torej se družba Fiat, ki je pri gradnji tega predora z italijanske strani še posebno zainteresirana. Upravni odbor družbe v naši valuti; 6 milijard in pol lir. Ne moremo reči, kdaj se bodo dela začela, še manj, kdaj sestavlja 15 članov, v katerem j ?e bodo končala, kljub temu sta dva predstavnika pokraji- l pa je bil že prvi korak stor-ne, dva predstavnika turinske I jen. Zaradi izrednega zanima-občine, dva predstavnika Do- nja in zaradi potreb je mož-line Aosta in en predstavnik no, da se bo gradnja začela piemontske trgovinske zborni- čimprej. jene na hitrejšo stanovanjsko in komunalno izgradnjo in izgradnjo šol v mestih in industrijskih središčih. Glavni poudarek v bodoči investicijski politiki bo hitrejši razvoj kmetijstva, gradbeništva, prometa, trgovine in obrtništva. To se bo zagotovilo s soraz-merno večjim povečanjem investicij v omenjene gospodarske panoge v primeri s povečanjem investicij v industrijo. Tako se bodo v letu 1961 — v odnosu na leto 1956 — investicije v kmetijstvu povečale za 195.1 odst., v gradbeništvu za 91.4 odst., v prometu za 53.2 odst., v trgovini, turizmu in gostinstvu za 71 odst., v vodnem gospodarstvu za 128.6 odst., medtem ko se bodo investicije v industriji povečale samo za 11.9 odst. Kot rezultat predvidenega gospodarskega razvoja in v skladu z resolucijo zvezne skupščine o perspektivnem razvoju osebne potrošnje načrt nalaga, da se mora zagotoviti letno povečanje osebne potrošnje za 6 do 7 odst. odnosno za 7 do 8-odstotno povečanje realnih plač zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah in za okrog 3.5-odst. povečanje zaposlenih v kmetijstvu. Prav tako načrt predvideva, da se v skladu z resolucijo zvezne skupščine o perspektivnem razvoju splošne potrošnje poveča tudi materialna osnova za razvoj družbenega standarda. Pri tem bo posebna pozornost posvečena povečanju materialne baze tistih dejavnosti, ki imajo neposreden vpliv na povečanje proizvodnje, produktivnosti dela. zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi (stanovanja, komunalne usluge, strokovno šolstvo, zdravstvena preventivna služba in podobno). Za uresničenje te naloge načrt predvideva povprečna letna sredstva okrog 385 milijard dinarjev, od tega povprečno 109 milijard letno za investicije. Tako se bo vlagalo povprečno okrog 74 mi.ijard na leto za gradnjo stanovanj in raznih komunalnih služb v mestih in industrijskih središčših. S temi sredstvi bo zgrajeno v petih letih okrog 200.000 novih stanovanj. Za izgradnjo novih šol in zboljšanje stanja v sedanjih šolah bo uporabljeno povprečno po 52 milijard na leto. Načrt predvideva nadalje znatna sredstva za povečanje zmogljivosti zdravstvenih ustanov, za izboljšanje zdravstvene službe, za rehabilitacijo invalidov, za socialno zaščito in za kulturne ustanove in potrebe. Da bi se zagotovil stabilen razvoj gospodarstva in odstranil vpliv morebitnih večjih kolebanj v razvoju, posebno v kmetijstvu, ki je odvisno od klimatskih pogojev, se bo od nacionalnega dohodka letno odvajalo v rezervni sklad 5.7 odst. Tako se bo do leta 1961 zbrala rezerva o-krog 114 milijard dinarjev, ki bo uporabljena v primeri potrebe za vskladitev odnosov na tržišču. Sorazmerno z gospodarskim razvojem načrt predvideva tudi povečanje trgovinske izmenjave z inozemstvom in to tako, da bi se zmanjšal deficit plačilne bilance. To se bo doseglo s povečanjem izvoza za 75.8 odst, pri istočasnem povečanju uvoza za samih 47.1 odst. Pri povečanju trgovinske izmenjave z inozemstvom se bo z ustreznimi ukrepi vplivalo tudi na spremembo strukture uvoza in izvoza. Tako se bo v izvozu zmanjšala udeležba surovin in polfabrikatov od 20.2 odst. v letu 1976 na 15 odst. v letu 1961 in povečal j delež končnih izdelkov od 29.5 odst. na 43 odst. V uvozu se bo povečal delež opreme, surovin in polfabrikatov in predmetov za široko potrošnjo. V perspektivnem razvoju jugoslovanskega gospodarstva bo posvečena posebna pozornost tudi razvoju gospodarsko nerazvitih področij, zlasti Makedonije, Črne gore in Kosovsko-metohijskega področja. Poleg prednosti, ki jih bodo imel i gospodarsko zaostala področja pri dodeljevanju, investicij in posojil iz splošnega zveznega sklada, perspektivni načrt določa za izgradnjo gospodarskih objektov v Makedoniji 80 milijard dinarjev, v Kos-metu 50 milijard. nadalje sredstva za dokončanje železarne. hidrocentral, železniške proge Bar-Titograd, luke v Baru itd. v Crni gori, poleg potrebnih 64 milijard za izgradnjo aluminijskega kombinata. V obširnem predlogu in pri. logi družbenega načrta so podrobno prikazane smernice, politika in sredstva za razvoj vsake važnejše gospodarske panoge posebej. Razvoj industrije bo usmerjen na povečanje proizvodnje energije in reprodukcijskega materiala (da bi se zagotovil neoviran razvoj gospodarstva v celoti, zlasti same industrije, kmetijstva, prometa); oa povečanje artiklov široke potrošnje in izvoza. Tako se med drugim predvideva v letu 1961 naslednja proizvodnja (v oklepaju cdstotek povečanja v primeri s proizvodnjo v letu 1956); 9.300.000 mWh •-lektroenergije (84 odst.), premoga 25.300.000 ton (48 odst.), surove nafte 850.000 ton (189 odst.), jekla 1.370.000 ton (54 odst.), bakra 40.000 ton (36 odst.), aluminija 35.000 ton (139 odst), cinka 32.500 ton (64 odšt.), umetnih gnojil 750 tisoč ton (301 odst.), traktorjev 6450 (118 odst.), kmetijskih strojev 38.300 ton (160 odst.), morskih ladij 112.000 brt (225 odst.), tovornikov 6000 (117 odst.), motornih koles 30.000 (777 odst.), radioa-paratov 300.000 (139 odst.), pohištva 278.000 oprem (69 odstotkov), raznih tkanin 328.600 kv. m (47 odst.), razne obutve 31.200 parov (37 odst.), sladkoria 331.000 ton (123 odstotkov), mesnih konserv 36 tisoč ton (123 odst.) itd, itd. Prednji rezultati bodo doseženi z rekonstrukcijo, povečanjem zmogljivosti in modernizacijo starih tovarn in z izgradnjo novih, za kar bo uporabljenih letno okrog 175 milijard dinarjev investicij. Za modernizacijo in bolj/o mehanizacijo gradbeništva bo investirano 69 milijard, za po. večanje proizvodnje gradbenega materiala pa 32 milijard dinarjev. Razvoj kmetijstva in socialističnih družbenih odnosov na vasi je ena od najvažnejših nalog perspektivnega načrta gospodarskega razvoja Jugoslavije. Z modernizacijo proizvodnje, s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi, z mehanizacijo kmetijstva, z uporabo sort-nega semria, z melioracijskimi ukrepi, s povečanjem živinoreje in z drugimi ukrepi se bo vrednost kmetijske proizvodnje povečala za 42.2 odst. Med drugim se predvideva v letu 1961 naslednja proizvodnja (v oklepaju odstotek povečanja v odnosu na proizvodnjo v letu 1956); pšenice :n rži 3.500.000 ton (94 odst.), koruze 5.500.000 ton (63 odst.), sladkorne pese 2.650.000 ton (135 odst.), tobaka 59.000 ton (92 odst.), konoplje 380.000 ton (73 odst.), krompirja 2.500.000 ton (14 odst.). Ta proizvodnja se bo dosegla z uporabo 40 tisoč traktorjev (sedaj 14.700), 4000 kombajnov (sedaj 340), 2.400.000 ton umetnih gnojil (sedaj 560.000 ton), 36.000 ton sredstev za zaščito rastlin, z uporabo sortnih semen, z u-kreni proti poplavam in drugimi melioracijskimi deli. Z razvojem živinoreje se predvideva, da se bo v odnosu na leto 1956 povečala proizvodnja mesa za 19 odst., svinjske masti za 43 odst., mleka za 21 odst., jajc za 69 odst. Predvidevajo se nadalje ukrepi in sredstva za povečanje proizvodnje sadja (predvideva se med drugim 50.000 ha novih Dlantažnih sadovnjakov in o-krog 25.000 ha novih plantažnih vinogradov), za napredek lova in ribolova. Za uresničenje navedene proizvodnje se ho v prihodnjih petih letih nenosredno vložilo v kmetijstvo 343 milijard dinarjev. I-stnčasno pa bodo vložena občutna sredstva v ostale panoge, ki so neposredno vezane s kmetijstvom. Prostor nam ne dopušča, da hi se spuščali v podrobnosti perspektivnega razvoja gospodarstva, trgovine, gostinstva, turizma, obrtništva. Naj omenimo še. da bo v promet investirano okrog 605 milijard dinariev. S temi sredstvi bo nabavljeno okrog 12.000 novih tovornih vagonov, številni potniški vagoni, motorni vlaki nove lokomotive, elektrificirani bosta progi Reka-Srpske Moravice in Postoina-Ljublje* na-Jesenice, rekonstruirane in razširjene številne postaje (Beograd, Novi Sad, Sarajevo. Jesenice, Ljubljana, Reka itd.), železniške proge, obnovljeni številni mostovi. Trgovska mornarica se bo pove. čala za 314,000 brt, zgradila se bo luka v Baru z zmogljivost, jo 600.000 ton, zmogljivost luke Ploče se bo povečala na 750.000 ton, zgrajene bodo rn-ve rečno-mo.rske in rečne lart. je, v.lažilci. številni objekti na kanalu Donava-Tisa-Donava itd. Logično je, da bo vsestranski gospodarski razvoj in modernizacija proizvodnje omogočila zaposlitev nove delovne »De in povečanje produktivno-ti dela. Tako se predvideva, da se bo do 1961. leta poveča-lo število zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah za nad 609.000 in da se bo produktivnost dela letno povečala za povprečno 7.5 odst. Za rea-lizacijo načrta bodo potrebni novi kvalificirani kadri vo-krog 25.000, med njinn 10.000 inženirjev in 10 tisoč agronomov, veterinarjev itd.). Naloge, ki jih postavlja perspektivni načrt razvoja jugoslovanskega gospodarstva, so daljnosežne in ogromne. Za njihovo uresničenje bo potreb-na vnema vseh gospodarskih Ciniteljev, vseh delovnih ljudi. S skupnim naporom .n spoštovanjem načel, ki jih postavlja načrt, se bo igotovi. skladen razvoj vseh gospodarskih panog in odstranile neskladnosti, ki so se pojjvile, v največji meri iz objektivniu razlogov, v dosedanjem razvi,-ju jugoslovanskega gospodarstva. INZ. BOZO BOŽIC. Goriško-beneškl dnevnik Letos je bolj pokazal svoje trgovsko lice Kljub burji in mrazu velik obisk Andrejevega semnja Traktorskega tekmovanja na Rojcah se je udeležilo 25 traktoristov ■ Največje zanimanje je bilo za Pratersko kolo - Travnik središče kupčij Športni dnevnik Kljub mrazu, ki je v nedeljo pritisnil tudi v Gorici, je Andrejev semenj ta dan doživel svoj višek. Z vseh strani pokrajine so prišli ljudje bodisi z vlakom ali avtobusi, ki so vozili ves dan; polno pa je bilo rtudi obiskovalcev z onstran meje. Za kupčije je bil sicer bolj primeren včerajšnji dan, kakor je že desetletja običaj, kajti v nedeljo so se obiskovalci semnja predvsem veselili pri številnih kioskih in na raznovrstnih vrtiljakih, katerih število je letos doseglo rekord. Na Travniku je bil ob’ popoldanskih urah cel naval pred Praterskim kolesom, s katerega se nudi človeku krasen razgled na mesto in okoliške hribe. Mraz je bil posebno hud zjutraj, zaradi bur-je, k'i je pihala tudi 50 km na uro, zato je bilo tudi nekaj manj obiskovalcev, kot ostala leta na ta dan. toda če bo izboljšanje vremena, ki je nastopilo včeraj, trajalo še v bodoče, bo Gorica verjetno deležna novih obiskov, katerih se vesele tako trgovci, kakor tudi gostilničarji. Dobitki na srečolovu so pošli že v nedeljo kasno popoldne; lepi divji zajci in druga divjačina je privabila številne igralce, ki so kmalu odnesli vse tisto, kar se je odnesti dalo. Na razstavi vina pa je že dva dni izredno živahno. Veseli obiskovalci si hrenovke, kranjske klobase in izvrstne ribe pridno zalivajo z dobrim tokajcem in ostalimi vini, ki jih razstavljajo številna kmečka posestva iz Furlanije. V nedeljo dopoldne se je na Rojcah zbralo lepo število 25 traktoristov, ki so se udeležili tekmovanja, ki ga je tudi letos organiziral pokrajinski kmetijski inšpektorat. Dopoldne sta dve komisiji ustno izpraševali prijavljene tekmovalce in sicer o tehničnem obvladanju vozil, pozneje ob 12. uri pa je sprevod traktorjev krenil po Kor-zu Itaiia do središča mesta, od koder so tekmovalci krenili na sedež konzorcija v Ul. Boccaccio, kjer so jim pripravili kosilo. Po kosilu se je na Rojcah vršilo še praktično tekmovanje v vožnji, katero je nadzorovala tudi posebna komisija. Ob 17. uri, ko so prišli na kraj tekmovanja še zastopniki goriških oblasti, so med tekmovalce podelili določene nagrade. Pr. vo nagrado je prejel Ardeno De Marchi iz kmečkega posestva Cogolo v Foljanu, drugo nagrado Severino Juri iz Cassegliana in tretjo Giancar. lo Furlan iz Farre. Včeraj pa so semenj obiskali predvsem podeželjani, ki so prihiteli z vseh strani, predvsem pa s hribov z onstran meje in slovenskega okoliša, da v mestu nakupijo potrebne stvari za gospodinjstvo in hišo. Na Travniku so kramarji ves dan z vpitjem vabili kupce in radovedneže, isto je bilo tudi v Ul. Roma, liiiiuiliiliiiiiiHimiiiiiiiiMiMiiiiMiiiiimiiiMimiiniiiimMiiiiHMiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiv V nedeljo ponoči v Ul. Trieste Financarja našla Rupenca v nezavesti Mazzochino je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil . Vzroki nesreče Včeraj popoldne ob 14.30 so na pokopališču v Rupi pokopali 17-letnega peka Franca Mazzochina, ki se je smrtno ponesrečil v nedeljo okoli pol. noči na Tržaški cesti. Mazzochin je bil tisti večer v družbi svojih prijateljev, ki so se z motocikli odpeljali na Andrejev sejem. Prevladuje mnenje, da so fantje v mestu nekoliko pregloboko pogledali v kozarec. Orožniki iz Standreža, ki vodijo preiskavo, doslej še niso izdali uradnega poročila, vendar pa moremo iz njihovih izjav sklepati, da je ta domneva blizu resnice. Ni še znano, kako se je Mazzochin vračal domov, ali na motociklu, ali peš. Ce bi bil na motociklu, ko se mu je pripetila nesreča, bi financarja, ki sta ga našla nezavestnega v Ul. Trieste, dobila tudi motocikel ali kakšnega njegovega prijatelja. Ker vsega tega niso našli, tako se vsaj govori, potem moremo v pričakovanju uradnega poročila sklepati, da se je Mazzochin peš vračal proti domu in da ga je morda povozil kakšen avtomobilist. Financarja, ki sta ponesrečenca našla nezavestnega sta ga zelo previdno položila v prvi avtomobil, ki se je pripeljal mimo in ga odpeljala v bolnišnico, ker je bila zdravniška pomoč veliko bolj potrebna kot ugotavljanje vzrokov nesreče. Vendar so bile rane na glavi tako hude, da mladeničeva telo ni preneslo poškodb. Umrl je, ne da bi prišel k zavesti. Njegovo trup. lo so najprej položili v mrtvašnico bolnišnice Brigata Pavia, od koder so ga odpeljali na pokopališče v Rupo. Na orožniški postaji v Stan-drežu smo naknadno izvedeli, kako je prišlo do nesreče, ker so orožniki zaslišali 17-letnega Severina Cotiča, ki se je s ponesrečencem vračal na istem motorju iz Gorice. Cotič je povedal, da se je peljal na zadnjem sedežu mo- torja in ko je pričel nenadoma bruhati je povzročil težave Mazzochinu, ki je bil za krmilom. Tudi on ni bil popolnoma trezen tako, da sta se prevrnila. Cotič se je takoj po padcu odpeljal v Gorico, da bi obvestil ŽK. Ko pa se je vrnil ni več našel svojega prijatelja, ker sta ga medtem časom financarja že pobrala in odpeljala v bolnišnico. Delo pokrajinskega odbora Odobrili so sklepe številnih občinskih uprav Na seji pokrajinskega odbo. ra, ki se je sestal 27. novembra so odobrili številne sklepe raznih občinskih uprav. Občina Gorica; sprememba 4. člena pravilnika zavoda «Odone Lenassi«, nagrada v znesku 50.000 lir v spomin na pok. upravnika obnovitev naročnine za nekatere občini po. trebne ilustraoije, razširitev občinske palače in v zvezi s tem natečaj za javna dela, ki bodo znašala skupno 1 milijon 750.000 lir. Pokrajinska uprava; javna dela na cesti Gorica-Fsrra v skupnem znesku 5i.580.000 lir, prodaja zemljišč INA-Casa za gradnjo stanovanjskih zgradb za pokrajinske uslužbence. Občina Gorica; nakup zemljišča pri Madonnini za gradnjo postajališča za publiko. Občina Sovodnje; prodaja zemljišča Albini Devetak por. Malič, sporazum s kmečko bolniško blagajno, izplačilo stroškov goriški bolnišnici za občinske bolnike. Občina Steverjan; razširitev ugodnosti zaradi prostovoljnega odpusta s službe za občinske uradnike, namestitev telefonske govorilnice v Uklan-cih in izplačilo 10.000 lir letno lastniku stavbe Terpinu. v kateri so se zaradi pomanjkanja prostora pri pošti zgrnili preostali potujoči trgovci Tudi trgovine so bile polne obiskovalcev, nekatere, ki so bile odprte že v nedeljo, so bile tudi včeraj ves dan na razpolago bolj oddaljenim kupcem. Bari in kavarne so kar mrgolele z ljudmi, ki so pri čaju, punču ali kavi iskali malo toplote. Včeraj sicer ni pihala burja in je bilo okoli poldne precej lepo, toplo vreme, toda kmalu po 17. uri je nastopil hlad, ki je mnoge spravil v varno zavetje bara ali toplega doma. Čeprav je bil tudi letošnji semenj, kakor vsi povojni Andrejevi semnji še vedno bolj v znamenju Luna Parka, kakor pravega semnja za izmenjavo blaga, vendar pa je bilo letos sklenjenih že mnogo več kupčij kakor lansko leto, kar gre pa predvsem zasluga videmskemu sporazumu, ki je odprl državne meje. Včeraj je bil za Gorico tudi prazničen dan, saj v šolah ni bilo pouka, prav tako so praznovali tudi vsi državni in občinski uradi. «» Goriški kvestor premeščen v Bočen Goriški kvestor dr. Gustavo Dattilo je bil te dni z dekretom premeščen za kvestor. ja v boeensko pokrajino. K nam je prišel leta 1954 Njegov naslednik bo eden izmed vicekvestorjev iz Rima dr. Salvatore Imme. «»------- TEMPERATURA VČERAJ Včerajšnji dan je bil nedvomno najhladnejši dan v tej sezoni. Tega nismo samo občutili na lastni koži, ampak so to potrdili tudi toplomerji. Včerajšnja najvišja temperatura je bila +6 stopinj ob 14. uri, najnižja pa —6 stopinj ob 8. uri zjutraj. Mrzli val, ki je zajel Srednjo Evropo, je prišel tudi k nam prav na praznik našega patrona. Mraz ne bi bil še tako nadležen, če nam ga ne bi potiskala pod obleko rahla burjica, ki na srečo pojenjuje. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Cfištofoletti na Travniku štev. 14, tel. 29-72. - KINO - CORSO. 17.00: »Prekipevajoča plavolaska«, J. Mansfield, F. Randell, v cinemascopu. VERDI. 17.00: »Ognjeni viharji«, J. Hodiak. VITTORIA. 17.00: »Dogodivšči-na kapitana Hornblowerja», G. Pečk, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Ujetniki Antarktike«, H. Brandon, v cinemascopu. MODERNO. 17.00: »Marcelli- no, pane e vino«. niimitiHiiiiiittiiiiitiiiMiiiiiMimiiiiiiinmitr Avtomobili Maserati ne bodo več dirkali SAN PAOLO, 2. — Manuel Fangio je zmagal na dirki za veliko nagraao San Paola. Vozil je z avtom Maserati. Ta vest je prišla istočasno z uradno vestjo iz Modene, da hiša Maserati ne bo več sodelovala na dirkah in da je vsem svojim dirkačem dala proste roke pri sklepanju novih angažmajev. Med temi dirkači so tudi uradni piloti hise Maserati: Fangio, Behra, Schell in Scarlatti. Enega izmed glavnih vzrokov za takšno odločitev hiše Maserati je treba iskati v odločitvah mednarodne avtomobilske komisije, ki je izdelala nova pravila za udeležbo na cestnih dirkah. Ta pravila prizadevajo najbolj ravno vozila Maserati glede na njih cilin-dražo in kubaturo. Italijanski nogometni reprezentanti r Belfastu DR. FONI OBJAVIL POSTAVO: GHIGGIfl IN MONTUORI KRILI V obrambi in kriiski vrsti nobenih sprememb ■ V reprezentanci Severne Irske Me Adams namesto poškodovanega Simpsona BELFAST, 2. — Člani italijanske nogometfne reprezentance so včeraj po 4 urah m 54 minutah poleta prispeli v Belfast. Na letališču so jih sprejeli predstavniki severnoirske nogometne zveze, italijanski konzul ter člana reprezentance Bean in Schiaffino, ki sta kar v Angliji, Kjer sta ostala od gostovanja Milana v Glasgowu, pričakala kolege. Po carinskih in drugih formalnostih so se igraici z avtobusom odpeljali v hotel Midland, kjer bodo bivali do srede, ko se bodo preselili v hotel Central. Pred odhodom z letališča je neki deček skozi okno pomolil v avtobus listek napisano »Irska 3:1», nato pa še drugega z napisom idrska 2:1», kar je najboljši dokaz optimističnega razpoloženja, ki vlada v severnoirskih nogometnih krogih giede izida tekme, ki bo odigrana v sredo v Belfastu in ki bo veljala za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo. Danes popoldne pa so italijanski reprezentanti imeli na stadionu Clifton Vine lahe.c kondicijski trening, ki je obstajal iz tekov okrog igrišča, telovadnih vaj in streljanja na vrata, v katerih sta izmenoma bila Bugatti in Panelti. Po treningu je dr. Foni spo ročil predstavnikom tiska dokončno postavo italijanske reprezentance, ki je naslednja: BUGATTI; CORRADI, CERVATO; CHIAPPELLA, FERRARIO, SE G A TO, GHIGGIA, SCHIAFFINO BEAN, GRATTON, MONTUORI. Zanimiv je predvsem sestav napadalne vrste, v kateri ni Nicoleja in v kateri sta Grat-ton in Montuori zamenjala mesti. Skoraj istočasno kot dr. Foni. je tudi trener irske repte-zentance objavil postavo, v kateri pa bo lahko prišlo v zadnjem trenutku še do kakšne spremembe. Reprezentanca je naslednja: GREGG; KEITH, MC MICHAEL: D. BLANCH. FLOWER, J. BLANCH-FLOWER, P E A C O C K; BINGHAM, MC ILROY, MC ADAMS, CUSH, MC PARLAND. Rezerva: SCOTT. Kot je videti, je tudi v irski reprezentanci več sprememb. Namesto poškodovanega Simpsona bo igral srednjega napadalca Mc Adams. Namesto poškodovanih rezerv Cunninghama in Charia pa je trener določil Scotta. Zanimanje za tekmo je veliko ne samo v Belfastu pač pa po vsej Severni Irski. Organizatorji pričakujejo rekordni obisk 60.000 gledalcev kljub temu, da je sreda običajni delovni dan. Tekma se bo počela ob 15.15 po italijanskem času. sodil pa bo madžarski mednarodni sodnik Szolt. Tekmo bodo prenašale tudi italijanske radijske postaje, medtem ko bo italijanska televizija prenašala obsežne filmane odlomke v četrtek ali pa v petek zvečer. NOGOMET Juventus-Sundcrland 2:0 SUNDERLAND, 2. — Italijanski nogometni klub Juven-tus je tudi drugo tekmo v Angliji odločil v svojo aorist. Danes je premagal angleško prvoligaško moštvo Sunderland z rezultatom 2:0 (0:0j. Oba gola je dosegel Sivori v 15’ in 42’ drugega polčasa. Tekmo so odigrali pri umetni razsvetljavi pred 43.000 gledalci. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Sunderland: Fraser; Hedley. Elliot; Reed, Hurley, Aifcken; Hannigan, Anderson, Spence, Fogerty, Grainger. Juventus: Mattrel: Boldi, Garzena, Colombo, Nay, Emo-li; Stacchini, Boniperti, Charles, Sivori, Stivanello. (Alsazia) 79,20; 7. Švica (Tici-no) 77,45; 8. Španija (Castigliaj 75,70; 9. Toscana 72,75; 10. Francija (Costa Azzurra) 69,70; 11. Španija (Catalogna) 67,95. ATLETIKA Maraton v Moki TOKIO, !. — Na tradicionalnem tekmovanju v maratonu, ki je bilo v Fukoki na Japonskem. je zmagal Japonec Ku-rao Hirosima, ki je 42,195 km pretekel v času 2:21,40. To je nov japonski rekord v maratonu. Drugo mesto je osvojil Paavo Kotila (Finska) 2:22,23. 3. Josiaki Kavašima (Japonska) 2.23,09, 4. KantoreK (CSR) 2:24,19. Startalo je 56 atletov. KOLESARSTVO TELOVADBA Partizan (Ljubljana) četrti v Arezzu AREZZO, 2. — Na mednarodnem telovadnem tekmovanju za pokal Chimera je med posamezniki zmagal Italijan Figone, ki je osvojil prvo mesto na krogih in na bradlji, drugo na drogu in konju m tretje v parterni telovadbi. Na 9. mesto se je pod posamezniki uvrstil Ljubljančan Senica. V ekipnem tekmovanju je zmagalo italijansko moštvo E-milie pred moštvom Ligune ln francoskim moštvom \Var. Zelo lep uspeh je doseglo moštvo ljubljanskega Partizana, ki je zastopalo Jugosiavijo. V konkurenci 11 ekip se je u-vrstilo na četrto mesto. Posamezniki: 1. Figone (Li-guria) 47,45; 2. Carnoii (Emi-lia) 46,80; 3. Palmonari (Emilia) 46.25; 4. Mathiot M. (Fr.) 45,10; 5. Konig J. (Avst.) 42,90; 6. Trugar Ivan (Fr.) 42,70; 7. Bianchi (Šv.) 42,05, 8. Grandi (Emilia) 41,80; 9. Senica (Jug.) 41,20, 10. Studler (Fr.) 41,15- Moštva: 1. Emilia 93.05; 2. Liguria 85,70; 3. Francija' (War) 85 65; 4. Jugoslavija (Slovenija) 83,90; 5. Avstrija (Alpenland) 83,50; 6. Francija ANVERS, 2. — Med kolesa rško dirko za motorji v počastitev spomina Stana Ocker-sa je padel in se močno poškodoval znani belgijski dirkač De Bruyne. Zlomil si je ključnico in dobil pretres možganov. Nagrado Ockers je osvojil Belgijec De Paepe pred Francozom Darngadom. Fausto Coppi je odstopil po 23 minutah dirke. Italijansko nogometno prvenstvo Položaj v B in C ligi po odigran ju prek^ tekem Zmaga Verone nad Atalanto - Poraz Taranta proti Leccu - Izgredi v Messini Odmor v italijanskem nogometnem prvenstvu so izkoristile nekatere enajstorice za odigranje zaostalih prekinjenih ali pa odgodenih tekem A, B in C lige. V A ligi je prekinjenih te-kčm mnogo, a odigrana je bila samo ena med Verono in Atalanto, tako da je položaj na lestvici še popolnoma nejasen od drugega pa do predpredzadnjega mesta. Zmagala je Verona 3:0 in že rezultat sam dokazuje, da je bila njena zmaga lahka. Gole so dosegli v 25’ in 28’ prvega polčasa Bagnoli ter v 15’ drugega polčasa Bassetti. V B ligi so bile odigrane vse tri prekinjene tekme, tako da je sedaj položaj na lestvici povsem jasen, v kolikor je spričo gneče na vrhu in v sredini lestvice sploh mogoče govoriti o jasnosti. Za veliko presenečenje je poskrbel doslej zadnji Lecco, ki je na svojem igrišču premagal Taranta z 2:0. Največjo zaslugo za to prvo zmago Lec-ca v letošnjem prvenstvu ima igralec Cazzaniga, ki je lani igral pri Triestini. Drugo presenečenje je pripravil Simmen-thal iz Monze, ki je v Nova-ri premagal istoimensko enajsterico -z 1:0. Tretja tekma je bila odigrana med Pratom in Cagliarijem, ki se je zaklju- B LIGA C LIGA LESTVICA LESTVICA Como 11 6 3 2 12 5 15 Carbosarda n 6 2 3 20 15 14 Triestina 11 6 2 3 21 10 14 P. Vercelli n 6 2 3 14 7 14 Bari 11 6 2 3 17 11 14 Siena n 4 5 2 18 14 13 Venezia 11 6 2 3 13 10 14 Biellese u 5 3 3 9 7 13 Prato 11 6 2 3 13 15 14 Pro Patria n 5 2 4 13 6 12 Brescia 11 5 3 3 18 9 13 Reggina u 4 4 3 9 0 12 Taranto 11 5 2 4 9 9 12 Livorno 11 4 4 3 13 14 12 Modena 11 3 6 2 16 15 12 Catanzaro u 5 1 5 15 17 11 S. Monza 114 4 3 13 11 12 Mestrina 11 4 3 4 14 9 11 Messina 11 4 4 3 10 10 12 Cremonese 11 3 5 3 12 12 11 Palermo 11 4 4 3 12 9 12 Salernitana 11 4 3 4 11 13 11 Marzotto 11 5 0 6 16 17 10 Vigevano 11 3 4 4 18 17 10 Sambened 11 2 6 3 7 9 10 Sarom Rav. 11 4 2 5 13 15 10 Catania 11 2 4 2 6 10 8 Fedit u 3 4 4 10 12 10 Novara 11 1 5 5 15 7 7 Reggiana 11 5 0 S 10 13 10 Cagliari 11 2 3 6 7 17 7 Legnano 11 3 3 5 16 14 9 Lecco 11 1 5 5 4 15 7 Siracusa 11 3 3 5 14 23 9 Parma 11 1 3 7 8 18 5 Sanremese u 2 2 7 12 24 6 Stolpec TOTOCALCIO: 1 1, — 2 1, X 1, X 2 1 X, 1 1 Kvote: 13 točk - 386.500 lir, 12 točk — 22.800 lir. Stolpec TOTIP: 1, 1 1, X 2, 1 1, 2 X, 1 X Kvote: 12 točk — 1.852.887 lir, 11 točk — 220.581 li r, 10 točk 12.519 iir. čila z zmago Prata s tesnim rezultatom 1:0. S to zmago se je Prato pridružil neposrednim zasledovalcem Coma in ima poslej 14 točk kot Triesti. na, Bari in Venezia, Poleg teh treh je bila na vrsti še četrta anticipirana llliillnliliilllltllilillimilllliiiiiitiiiirillllllliimiiiilliilliliiiiiliiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilu Italijansko košarkarsko prvenstvo Izdatni in zasluženi zmagi moške in ženske ekipe ST0CK Virtus in Simmenthal nadaljujeta zmagoslavni pohod - Tesen poraz košarkaric CMM v Bologni - Moška ekipa ACECATpremagana v Teramu iiiiiiHiiiiiiiimiiiiHiiiHiiiiMuiiiiimimiiiinHiiHiiiMiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimimitmiiii Tenis za pokal švedskega kralja Sirola in Pietrangeli premagana v prvih igrah Danes igra dvojic - Danska vodi proti Norveški HAELSINGBORG, 2. — V Haelsingborgu na Švedskem se je danes pričel polfinalni teniški dvoboj med Italijo in Švedsko za poikal švedskega kralja. V prvi igri je Šved Schmidt premagal Italijana Siroio z je. zultatom 5:7, 3:6, 6:3, 6:2, 6:2 in povede, svoje moštvo v vodstvo z 1:0. Sirola je začel zelo dobro ln si je predvsem z močnimi in preciznimi servisi dokaj lahko priboril prva dva seta. V tretjem setu je postala igra hitrejša in mladi Schmidt je zaradi večje vzdržljivosti in živahnosti zmagal s 6:3. Sirola je v četrti igri skušal reagirati in je povedel z 2:1, toda Schmidt ga je kmalu povsem nadigral in dobil brez težav vse ostalo gamese. Peti set je bil brez zgodovine. Schmidt je dominiral in izigraval Siroio s preciznimi žogami v koridorje. V drugi igri je rezervni švedski igralec Lundquist premagal Italijana Pietrangelija v štirih igrah z 2:6, 6:3, 6:3, 6:2. Po prvem dnevu vodi tako Švedska proti Italiji z 2:0. OSLO, 2. — Po prvih dveh igrah teniškega dvoboja za pokal švedskega kralja vodi Danska proti Norveški z 2:0. Ul-rich je premagal Sjoewala s 3:6, 2:6, i:4, 6:3, 6:2, Nielsen pa Jaggea s 6:2, 6:2, 8:6. 8. kolo Prve serije italijanskega košarkarskega prvenstva je bilo nekoliko bolj razburljivo in presenetljivo kot prejšnja, čeprav se vrstni red ekip v zgornji polovic: lestvice r.i spremenil. Favoriti so se morali za svoje zmage znatno bolj potruditi kot v dosedanjih srečanjih, na dveh igriščih pa jim je celo spodletelo. Tako je Livorno prišel proti Stelli Azzurri do svoje prve zmage v letošnjem prvenstvu, Gira pa je morala klo-Initi v Trstu proti razigrani vrsti Stock. Nekoliko nepričakovani sta prišli tudi lahki zmagi Beneilija in Ignisa na tujih igriščih proti Romi n Pavii, medtem ko sta Simmenthal in Virtus ostali še nadalje nepremagani in se njun monolog nadaljuje. Tržačani so tokrat prvič res navdušili s svojo igro, ki je spominjala na zlate čase tržaške košarke. Moštvo Gire so nadigrali tako v kvanti* etnem kot v kvalitetnem pogledu. Za vigranje so potrebovali le nekaj minut, nato pa so prevzeli pobudo z lepo povezano igro in z zanesljivim streljanjem na koš. Veliko zanimanje je seveda vladalo za nastop Mont-gomeryja, ki doslej še ni mogel povsem prepričati. Tokrat je bil sicer nekoliko boijši predvsem v obrambi, kot realizator pa še vedno ni pokaza' tega, kar se je od njega pričakovalo. Kot režiser je bil odličen Dam.ani, Natili je povsem blokiral odličnega Grka Muritzisa. Salich se je odlikoval z odličnimi prodori po sredini. Porcelli je začel dokaj slabo in pri začetnem stanju 12:6 za Giro ga je trener zamenjal s Cescuttijem, kar je imelo neposreden pozitive: vpliv. Cescutti je še enkrat navdušil s svojo inteligentno i-gro, vendar je moral zaradi osebnih napak prezgodaj zapustiti igrišče, kar se je zgo- dilo tudi s Salichem. Vredno sta. ju zamenjala Bianco in Porcelli. Rezultati in lestvica: •Simmenthal-Motomonni 64:52 •tivorno-Steila Azzurra 56:54 •Virtus-Oransoda 84:66 Benelli-*Roma 62:48 Igni3~*Pavia 59:35 *Stock-Gira 51:39 Virtus 8 8 0 587 407 16 Simmenthal 8 8 0 533 473 16 Benelii 8 5 3 495 459 13 Oransoda 8 5 3 580 575 13 Gira 8 5 3 454 448 13 Ignis Varese 8 5 3 508 489 13 Motomorini 8 3 5 475 469 11 Stock 8 3 5 480 523 11 Stella Azz. 8 2 6 473 526 10 Pavia 8 2 6 370 462 10 Roma 8 1 7 395 476 9 Livorno 8 1 7 395 528 9 V ženski A seriji se ena mirna nedeija z zmagami favoritov. Košarkarice ekipe Stock so še vedno same v vodstvu, ker so z lahkoto premagale ekipo Fari iz Mantove, ki je vsekakor prešibka, da bi se mogla dostojno meriti z ostalimi članicami A serije. Rezultat bi bil lahko še znatno večji v korist Tržačank. če ne bi njihova najboljša igralka Tarabocchia imeli izrazito slab dan. Na srečo so zelo dobro zaigrale Frenush . Magris in Nunzi. Slabe nasprotnice so dale trenerju pri liko, da je vključil v formacijo tudi mlade igralke kot so Tonini. Bettoso in Benevol, ki pa niso povsem zadovoljile. Druga tržaška ženska ekipa CMM (Krožek trgovske mornarice) je gostovala v Milanu proti tamkajšnji Standi. Dvoboj so nesrečno izgubile v podaljšku z rezultatom 47:45 čeprav so skoraj do poslednjih sekund igre bile v vodstvu-Tržačanke so začele odlično in zaključile prvi del z rezultatom 26:14 v svojo korist, predvsem po zaslugi visoke Savia-ne in Rohreggerjeve. Toda v drugem polčasu so gostinje po- KAREL CAPEK Prevedel Janko Liška isave «Rubner,» je rekel glavni urednik, «pojdite pogledat grafologa Jensena, nocoj ima produkcijo za zastopnike tiska; pravijo, da je epohalen, ta Jensen. Potem pa napišite kakih petnast vrstic.« »Dobro,» je zamomljal Rubner s spodobno službeno nevoljo. »Pa pazite, če ni kaka sleparija,« mu je položil na srce glavni urednik. «Dobro ga kontrolirajte, če le morete osebno. Prav zato pošiljam vas, izkušenega moža...« »...to so torej, gospodje, glavna načela znanstvene, točneje povedano psihometrične grafologije,» je končal ta večer grafolog Jensen svojo teoretično razlago pred zastopniki tiska. «Kakor vidite, je ves sistem zgrajen na čisto eksperimentalnih zakonih; a praktična uporaba teh eksaktnih metod je seveda tako neskončno zamotana, da je ne morem do podrobnosti demonstrirati pri temle edinem predavanju. Omejil se bom na to, da vam praktično analiziram dva ali tri rokopise, ne da bi teoretično razlagal ves postopek svojega dela; zato žal danes nimam časa. Prosim koga od gospode za kakršenkoli rokopis.« Rubner, ki je že čakal na to, je velikemu Jensenu takoj izročil popisan list. Jensen si je nataknil svoje čarovniške naočnike in pogledal pisavo. »Aha, zenska roka,« se je zarežal. «Moška pisava je navadno izrazitejša in bolj zanimiva, a končno...« Momljal je nekaj in se zapičil skozi naočnike v list. «Hm, hm,» se je zdaj pa zdaj oglasil in zmajal z glavo; bila je grobna tišina. »Ali ni ta pisava morda... pisava osebe, ki vam je pri srcu?« je naenkrat vprašal grafolog. »Ne, kje pa!« je takoj protestiral Rubner. »Tem bolje,« je rekel veliki Jensen. «Cujte, ta ženska laže! To je prvi vtis iz tele pisave; laž, laž iz navade, laž kot življenjski izraz. A tudi sicer gre za osebo zelo nizke ravni: izobražen človek se nima z njo kaj pogovarjati... Grozno čutna je, tale pisava kaže naravnost mesnate oblike. In strahovito neredna; okrog nje mora biti zares strašno... da! To so osnovne poteze, o katerih sem vam prej govoril; prvo, kar na človeku spoznate, so njegove navade, namreč lastnosti, ki se navzven kažejo same, kar mehanično. Prava psihološka analiza se začenja šele pri lastnostih tistih, ki jih prizadeta oseba kroti ali prikriva, ker bi se sicer dala svojemu okolju v zobe. Torej na primer,« je rekel in položil prst na konec nosu, »tale oseba bi pač nikomur ne priznala, kaj misli. Površna je, a površna v dvojnem smislu; površno se kaže, ima mnogo majhnih interesov, a z vsem tem le zakriva, ka(j si pravzaprav misli; a ta prikriti jaz je spet tako strahovito vsakdanji; rekel bi, hudobija, zadržana v duševno lenobo. Na primer poglejte: to pismo je kar neprijetno čutno — to je tudi znamenje zapravljivosti — a pri tem tako vulgarno previdno; ta oseba ima prerada svotje ugodje, da bi iskala poltenih pustolovščin; seveda, če se ji ponudi priložnost... Ali to ni naša stvar... Nenavadno komodna je in počasna; če kaj opravi, govori o tem pol dneva, dokler te ne zamori... Preveč se ukvarja s seboj; vidi se, da nima rada nikogar; zgolj iz želje po udobnosti se obesi komu v breme in ga hoče prepričati, da ga ljubi in zanj na vso moč skrbi. Ena od tistih žen je, ki je pred njimi vsak moški slabič; slabič pa postane iz dolgočasja, od neskončnega čvekanja, od vse tiste materialnosti, ki ponižuje. Poglejte, kako so pisane začetnice besed in posebno še stavkov: tako nekako z zamahom in mehko. Ta oseba hoče zapovedovati in res tudi zapoveduje; a ne z energijo, ampak z narejeno važnostjo in z gostobesednostjo: po potrebi tudi z najbolj podlo tiranijo, namreč s tiranijo solz. To je čudno; po vsakem zamahu vidite očiten, kar malodušen padec; to osebo nekaj ovira, nečesa se vedno boji — najbrž zato, da se ne bi kaj razkrilo, kar bi spravilo v nevarnost njeno gmotno udobje; nekaj zelo mučnega in skrbno prikritega mora biti, hm, ne vam; verjetno kaj iz preteklosti, šele po tej reakciji zbere spet svojo silo ali točneje življenjsko rutino, da konvencionalno dokonča besedo — seveda s samoljubnim in razvlečenim repkom na koncu; spet ji rase samozavest. To vam je po analizi tisti prvi vtis zlaganosti. Po tem tudi vidite, gospoda, kako mora podrobna analiza konec koncev pritrditi tisti prvi, splošni, nekoliko intuitivni vtis; to ujemanje na koncu imenujem metodična verifikacija. — Rekel sem nizek nivo; ali ta nivo ni posledica primitivnosti, ampak neskladnosti; ta pisava se hlind, se dalo lepšo, kot je v resnici, a to v malenkostih. Ta oseba v drobnarijah skrbi za nekako korektnost: skrbno dela pike na i, a v pomembnih stvareh je zanikrna, nedisciplinirana, brez morale, skratka površna. Najbolj presenetljivi so ostrivci (v češčini označujejo dolge vokale in so zato zelo pogosti — op. prev.); pisava je normalno nagnjena v desno, a ostrivci v nasprotno smer. To tako čudno spominja na sunek 'i, bodalom v hrbet. V tem je nekaj potuhnjenega in zahrbtnega. Da se izrazim slikovito: ta oseba je zmožna zabosti človeka od zadaj; le iz komodnosti ne stori tega — in ker ji manjka fantazije. — Mislim, da nam je to dovolj. Ima še kdo rokopis — toda zanimivejšo pisavo?« Ta večer je torej prišel Rubner domov nataknjen kot osa. «Lepo, da si že prišel,« je rekla gospa Rubnerjeva. »Si kje večerjal?« Rubner jo Je črno pogledal, »že spet začenjaš?« je zamrmral grozeče. Gospa Rubnerjeva je začudeno dvignila obrvi. «Prosim te, kaj začenjam? Vprašala sem te, če boš večerjal.« »No, vidiš,« je rekel Rubner jeznorito. »O ničemer ne znaš govoriti razen seve o tistih grižljajih. To so tisti tvoji prizemni interesi. Tako ponižujoče je tole večno čvekanje, ta materialnost in to dolgočasje...« Rubner je vzdihnil in brezupno zamahnil z roko. «Vem, tako se delajo iz mož slabiči.« Gospa Rubnerjeva je položila šivanje na kolena in ga pazljivo gledala. »Frane,« je rekla zaskrbljeno, «se ti je zgodilo morda kaj neprijetnega?* (Konec jutri), v polnoma popustile in mnogo grešile v podajanjih in strelin na kos. Rezultati in lestvica: •Standa Milano-CMM 47:45 *Stodk-Fari Mantova 48:26 #Fiat-Omsa 38:27 Autonomi-lPol. Messina 23:20 •Udinese-Chlorodont 64:29 Stock 6 6 0 290 213 12 Fiat 6 5 1 265 198 11 Udi.ncse 6 4 2 309 272 10 Omsa 6 4 2 213 208 10 Autonomi 6 3 3 178 165 9 Chlorodont 6 3 3 229 254 9 CM Mercant. 6 2 4 279 254 3 Standa 6 2 4 209 224 8 Fari Mantova 6 1 5 179 256 7 Pol. Messina 6 0 6 181 290 6 V moški A seriji sta obe julijski enajstorici na vrhu lestvice. Goriziana je premagala goste iz Turina. Udinese pa je druga na lestvici, čeprav svo jega srečanja z Reytrjem iz Benetk ni odigrala. Rezultati in lestvica: • •Raven na-Livorno 44:39 *Reyer-Udmese , (oiiožena na 29X11.) •Reggiana-Itala 51:42 *Goriziana-Riv Torino 81:59 •Tosi Legr.ano-Petrarca 48:4.. Goriziana 6 5 1 341 292 11 Udinese 5 5 0 273 225 10 Ravenna 6 3 3 2o9 275 9 Lib. Livorro 6 2 4 274 296 3 Riv Torino 6 2 4 299 325 9 Tosi Legnano 5 3 2 241 261 8 Itala 6 2 4 265 299 i 3 Reggiana 5 2 3 246 267 7 Reyer 4 2 2 220 199 6 Petrarca 5 1 4 226 237 6 V moški B seriji se je za tržaško ekipo ACEGAT slabo zasukalo. S porazom proti e-kipi D'Ales£>andro iz Terama je izgubila prvo mesto na ledvici. Druga tržaška ekipa Don Bosco je imela prost dan, go-riška ekipa Safog pa je izgubila proti S. Agostino iz Bologne, a je kljub temu obdržala svoj položaj na lestvici: Rezultati in lestvica: •Zandonai-Ferrara 52:43 *Sant’Agostino-Safog Go. 48:3/ •Bassano-Sangiorgese 51:46 *D'Alessan,dro-Acegat 39:35 D’Alessandro 5 5 0 235 221 10 Acegat Safog Gorizia Zandonai Don Bosco Ferrara Sant’Ag^tmo Sangiorgese Bassano 6 3 3 326 278 5 3 2 255 242 6 2 4 264 300 5 2 3 258 262 5 2 3 216 257 4 3 1 205 180 6 1 5 283 302 4 2 2 204 204 AVTOMOBILIZEM Fangio k hiši «Porsch» ? STUDTGAftD, 2. — Glasnik nemške avtomobilske hiše »Porsch« je izjavil, da je Fangio že večkrat pokazal zanimanje, da bi v prihodnji sezoni pilotiral športne avtomobile hiše «Porsch«. Huschke von Hansteij je dodal, da je Fangio izrecno izrekel željo, da bi v sezoni 1958 v dirki za svetovno gorsko prvenstvo Vozil avto »Porsch«. • tekma med Messino in Mode-no, ki pa ni bila odigrana do konca, ker jo je moral sodnik /zaradi vdora gledalcev na i-grišče prekiniti pri stanju 1:1. Tekma bo zaradi tega seveda registrirana z rezultatom 2:0 za Modeno, čemur bodo sledile še stroge kazni za nekatere igralce Messine, predvsem za Berninija. ki je s svojo nekorektnostjo proti sodniku dal povod za incident. V C ligi sta bili odigrani tekmi med Biellese in Legna-nom ter med Vigevano in Sieno. Prva se je zaključila z zmago Biellese z 1:0, druga pa se je končala z neodločenim rezultatom 2:2.. Po popolnem 11. kolu sta na vrhu lestvice s 14 točkami Carbos-sarda in Pro Vercelli, katerima sledita s 13 točkami Siena in Biellese. Prav na dnu je Sanremese. Prosto nedeljo pa so izkoristile tudi nekatere druge enajstorice za odigranje prija, teljskih tekem. Milan je, seveda brez Beana in Schiaffi-na premagal Parmo s 6:1, Reggiana je proti kompletni Bologni dosegla neodločen rezultat 2:2, Udinese je visoko premagala enajstorico «Kla-genfurt« iz Celovca s 6:1, Vi-cenza in Marzotto sta se razšla z neodločenim rezultatom 1:1, Alessandria je premagala Pro Vercelli s 4:2, Spal Me-strino s 3:2, Venezia pa je premagala prvoligaško ’ avstrij. sko moštvo Wiener s 4:3. Fiorcnlina-Lcvski 1:1 Najbolj zanimivo prijateljsko srečanje pa je bilo v Florenci, kjčr sta se v povratni tekmi pomerila Fiorentina in «Levski» iz Sofije. Čeprav je nastopila Fiorentina s 7 rezervnimi igralci (od katerih pa so sicer nekateri že večkrat igrali tudi za A moštvo), je dosegla neodločen rezultat 1:1, z nekoliko več prisebnosti napadalcev pa bi lahko tudi zmagala. Oba gola sta bila dosežena v prvem polčasu. V vodstvo je prešla Fiorentina v 7’ po Virgiliju, gost. je pa so izenačili v 38’ po Ilievu. Igra sama po sebi je bila na zelo nizkem nivoju :n za redke kvalitetne vložke so poskrbeli le Julinho, Ma-gnini in Lojacono. V lrgiii. ki je nastopil po dolgi odsotnosti, je mnogo grešil v zaključnih fazah, res pa je, da spri-č6 neorganiziranega napada ni mogel pokazati, če je že sposoben za vključitev v pr-vo moštvo. Od Bolgarov, ki so tudi nastopili brez treh standardnih igralcev, so bili najboljši krilci in leva zveza Iliev. Dobro so igrali ne sredini igrišča, slabo pa pred vrati. Dobro so opravili svoj posel tudi branilci. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah; Fiorentina: Toros (Paolic- chi); Magnini, Fiaschi; Scara-mucci, Gonfiantini, Giagi; Julinho, Taccola, Virgili, Lojacono. Bizzarri, Levski: Dervenski; Doncev, Spostolov; Arsov, Angelovski (Vassdev), Georghiev; Peev, Abagier, Jordanov (Craster), Iliev, Kostov. BOKS Cavicchi premagal Brianla s knock-oulom ROLOGNA. 2. — Italijanski boksar težke 'kategorije Cavicchi je nocoj premagal v Bologni s k. o. v deveti rundi francoskega črnca Brianta iz Martinica. V okviru iste prireditve je v težki kal. Stagn' premagal Donaggia iz Trsta p.t. Oniovorni ureflst* STANISLAV RENKO Tiska Tlskank* zavod ZTT - Trst TtfmjtnDiujtnah predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob BO KAIFUTT (3. del 08/15) 18. uri iilm: n